BOSTJA.N KlALTA PRISPEVEK K POZNAVANJU STENIC NA LOŠKEM OZEMLJU Prispevke k poznavanju živalstva loškega ozemlja nadaljujemo s pregledom doslej ugotovljene favne stenic (Hemiptera — Heteroptera) v okolici Škofje Loke. S tovrstnimi deli bi želeli pripraviti osnovo za ureditev pregledne ststematsko-favniistične in ekološko-biološke zbirke lokalne favne v Loškem muzeju ter hkrati podati kratek, kolikor je na podlagi danes že doseg ljivih podatkov mogoče izčrpen oris zgodovine raziskovanj j)osaineznih živalskih skupin na loškem ozemlju in ga postaviti v časovni okvir splošnih favnističnih prizadevanj v Sloveniji. Doslej kot tudi še v bodoče objavljeni seznami loške favne niso in ne morejo biti pK>polni. Predstavljajo pa prve, sistematično zbrane doneske k poznavanju živalstva tega ozemlja in tako osnovo za nadaljnje delo v tej smeri. Gradivo za pričujočo študijo je bilo zbrano v letih 1960 in 1961 ter obsega 142 odraslih primerkov (imagov), ki pripadajo 56 vrstam (skupno z nekaterimi že od prej s tega področja znanimi vrstami), 47 vrst je novih za loško ozemlje, 6 pa je novih za favno Slovenije. Zbirka je bila zbrana v neposredni okolici Škofje Loke (Za Gradom), na Lubniku, na področju med vasema Sora in Puštal, v dolini Hrastnice, v južnem delu Selške doline, v okolici Crngroba ter v okolici Gorenje vaisi, Todraža in Poljan. Posamezni primerki izvirajo z Blegoša. Larvalni material pretežno ni bil determiniran. Sistem in nomenklatura višjih kategorij in družin temeljita v glavnem iia delu W. E. China (1933) in sta bila prevzeta tudi v p)onatisu devete, revi dirane izdaje standardnega dela A. D. Imnisa (1960). Nomenklatura rodov in vrst sta povzeta po delih H. Hedickeja (1935) in W. Stichela (1955); pre težno po zadnjem so bile izvršene tudi determinacije. Zahvaljujem se hemipterologu dr. H. C. Bloteju, podravnatel ju zoolo škega muzeja v Leidenu (Nizoziemska), ki mi je prijazno posredoval potrebno literaturo. Pregled favnističnih prizadevanj Favna stenic je bila v Sloveniji že precej proučevana, vendar vse do zadnjega časa večinoma zelo nesistematično. Prvi je opisal 48 vrst s Kranjske I. A. Scopoli (1763) in objavil tudi perorisbe 46 vrst. Nekatere med njimi so bile s tem prvič opi.sane. V glavnem je JM) navadi svojega časa navedel le splošne ekološke opise najdišč, z Gorenjske imenuje točno lokaliteto le za eno vrsto (Bohinj).^ Verjetno je, da se je Scopoli mudil tudi na ozemlju, ki ga danes raziskuje Loški muzej — vsaj v njegovih zahodnih predelih — točnih podatkov pa danes o tem ni več na razpolago. Njegova zbirka je iz- '* > 67 g ubij ena. Isto velja za entomološko zbirko Scopolijevega sodobnika B. Hacqueta, o kateri lahko le domnevamo, da je vsebovala tudi stenice, vendar Hacquet v okolici Škofje Loke bržkone ni nikoli nabiral svojega gradiva.^ V sredini in drugi polovici 19. stoletja se je ukvarjal z zbiranjem stenic v Sloveniji entomolog-polihistor Ferd. J. Schmidt.'' Njegova zbirka, ki je s podatki o najdiščih slabo opremljena, je danes shranjena v Prirodoslovneiu muzeju v Ljubljani in jo je obdelal M. Gogala/ Iz zbirke, ki je najstarejša ohranjena entomološka zbirka s slovenskega ozemlja, ni razvidno, katere vrste so bile morda zbrane na loškem ozemlju — če so sploh kdaj bile — kamor je Schmidt verjetno kar pogosto zahajal, deloma pa so mu od tam prinašali gradivo tudi njegovi sodelavci.^ Od starejših, v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani shranjenih zbirk je vsestransko uporabna zbirka dr. J. Staudacherja, ljubljanskega Nemca in otro škega zdravnika v Ljubljani (umrl 1944). Ta je zbral v času med obema vojnama bogato entomološko gradivo iz Slovenije in se je ukvarjal z zbiranjem skoro vseh žuželk. Z loškega ozemlja in okolice se nahajajo v njegovi zbirki naslednje vrste stenic: Arodus crenatus Say. (Železniki), Scolopostethus grandis Horv. (Lubnik), Eusarcoris Denustissimus (Schrk.) (Jetrbenk) in Elasmostethus inter- stinctus (L.) (Lubnik). Vsi primerki so bili zbrani v poletju 1933. Pred zadnjo vojno se je bavil s študijem favne in življenja stenic biolog A. Moder, sedaj župni upravitelj na Dobravi pri Ljubljani. Njegova zbirka ni vsebovala živali z loškega ozemlja in ni več ohranjena. Favnistični zapiski pa so bili objavljeni v skupnem delu z M. Gogalom.* Gogala se ukvarja s študijem stenic že od leta 1953. Iz leta 1%0 objavljeni in po Scopoliju doslej edini slovenski favnistični študiji je zajel tudi gradivo pisca tega sestavka,-zbrano do konca poletja 1959, ki pa je vsebovalo le eno vrsto za loško ozemlje [Acanthosoma haemorrhoidale (L.) Lubnik). V seznamu navaja od tu še naslednje vrste: Anthocoris nemorum (L.) (Lubnik), Paniilius iunicatus (F.) (Lubnik), Pilophorus perplexus (D. Se.) (Lubnik) in Elasmucha ferrugata (F.) (Selška dolina). Omenjeni favnistični podatki o devetih vrstah so bili doslej edini pozitivni podatki o favni stenic loškega ozemlja. Splošna biološka oznaka stenic Sistematski položaj stenic v skupini kljunatih žuželk (Rhynchota) smo podali v Loških razgledih IK." Živali te skupine se hranijo izključno le s tekočo hrano in jih je lahko ločiti od drugih žuželk po zgradbi za sesanje prirejenega ustnega aparata (kljunec). Edina izjema so samci Coccoidea, pri katerih je v odraslem stanju (imago) zakrnel ustni aparat. Stenice žive v vseh zemljepisnih področjih, z izjemo polarnih pokrajin in visokih gorovij, ter naseljujejo biotope na kopnem, v sladki vodi, redke oblike pa tudi v morju. Opisanih je blizu 30.000 vrst, od katerih jih ži\T v palearktiku približno 4000, v Srednji Evropi 700, 352 vrst pa je bilo doslej ugotovljenih v Sloveniji. Preobrazba je netipična metamorfoza (brez stadija bube). Večina vrst ima šest razvojnih stadijev (vštevši odraslo obliko), izjemoma nekatere devet. Stenice se večinoma hranijo s sesanjem rastlinskih sokov, za razliko od lani opisanih škržatov" pa napadajo nekatere oblike tudi druge živali (predvsem 68 žuželke) in človeka. Roparske vrste so pretežno v družinah Rediiviidae, Nabi- didae in Anthocoridae ter v skupini kriptoceratov. Aktivni sesači krvi ptičev in sesalcev so oblike družin Cimicidae in Polyctenidae ter rod Triatoma med redu- viidami. Pri množičnem nastopanju povzroče stenice lahko občutno ekonomsko škodo na poljskih in gozdnih kulturah. Pomembnejša pa je vloga, ki jo imajo kot prenašalci rastlinskih virusnih obolenj. Nekatere eksotične vrste, ki napadajo človeka, so nevarni prenašalci infekcijskih klic. Na podlagi morfoloških razlik delijo red stenic na dve skupini: Gymnoce- rata (s 44 družinami) in Cryptocerata (z 9 družinami). Prvo skupino tvorijo kopenske stenice in živali, ki žive le na vodni površini, kriptocerati pa so vodne vrste. V pričujočem delu smo zajeli le oblike iz skupine gimnoceratov. Sistematski pregled ugotovljene favne z biološkimi opombami 1. družina: Nabididae Opisanih je okrog 300 vrst, ki žive v vseh zemljepisnih področjih, največ v tropih. Prednje noge so prirejene za grabljenje (napadajo manjše žuželke). Samci nekaterih vrst imajo organ za proizvajanje zvokov (stridulacijski aparat) na vrhu zadka. Zaradi spolne fiziologije, ki je podobna oni pri rodu posteljnih stenic (Cimex), sklepajo, da so verjetno z njimi v bližnjem biološkem sorodstvu. Na loškem ozemlju so bile ugotovljene tri vrste: Prostemma gutiula (F.), ki je nova vrsta za favno Slovenije (v bližini Crngroba), Nabis apterus (F.) in N. myrmecoides Costa (pogostna na travnikih). Skupno je znanih iz Slovenije 6 vrst. 2. družina: Reduviidae Znanih je okrog 3000 vrst, ki so razdeljene v 20 poddružin. Noge so veči noma dolge in tanke. Premikajo se le počasi. Prednje noge so opremljene deloma z grabilnimi kleščami. Pikčaste oči so reizvite ali manjkajo. Roparske oblike napadajo večinoma druge žuželke, včtisih više razvite živali in človeka. Vrste rodu Triatoma in Rhodnius prolixus so prenašalci povzročitelja človeške tripanosomaze v Južni Ameriki. Jajca polagajo v rastlinske dele ali prosto na substrat. Od devetih, v Sloveniji ugotovljenih vrst so bile na loškem ozemlju najdene: Fygolampis bidentata (Goeze) (na vlažnih mestih pod listjem), Pyrotes hybridus iScop.) (en primerek pod kamnom na bregu Sore blizu Hoste) in Rhinocoris iracundus (Poda). 3. družina: Gerrididae (vodni drsalci) So velike živali, s 4-členastini kljuncem in 2-členastimi stopali. Obsegajo več kot 200 vrst, od katerih so nekatere oblike morske. Po vodni gladini drsajo z zadnjima dvema paroma nog. ki sta izrazito podaljšana (vodni »pajki«), prednje, kratke noge pa uporabljajo pri lovu oziroma pobiranju vodnih in v vodo padlih žuželk, s katerimi se hranijo. Na trebušni strani je telo pokrito z dlako, s katero zadržujejo potrebni zrak. Naše vrste žive v stoječih ali počasi tekočih vodah in na zatišnih krajih hitreje tekočih voda (Sora). Obe na loškem ozemlju ugotovljeni vrsti imata razvita krila: Gerris najas (De G.) je kratko- krila oblika. G. thoracicus (Schumm.) dolgokrila. Nekateri zastopniki družine so brezkrili (apterni). O osebnem razvoju naših vrst ni mnogo znanega. Ver- 69 jetno imajo nekatere oblike več generacij na leto. Rod Gerris je kozmopolitski in je iz Slovenije znanih doslej šest vrst. Nekateri sistematiki postavljajo družino Gerrididae skupaj z družinami Veliidae, Hydrometridae, Mesoveliidae in Hebridae (Naeogaeidae) v posebno skupino, ki naj bi bila sistematsko istovredna z gimnocerati in kriptocerati. 4. družina: Miridae (Capsidae) lo je največja palearktična družina stenic, ki obsega okrog 5000 vrst in povzroča v sistematiki in pri določevanju mnogo težav. Živali so srednjevelike ali majhne in zelo nežne. Velika večina zastopnikov ima dobro razvita krila, pikčastih oči nimajo (od tod izvira nemško ime za to skupino >die Blind- wanzen«). Deloma so roparji, deloma rastlinojede živali. Prezimujejo v stadiju jajca ali kot odrasle živali. Med 1066 vrstami, kolikor jih navajajo za palearktik,^ jih je bilo v Sloveniji ugotovljenih doslej 99. Naslednji dve novi vrsti za favno Slovenije z loškega ozemlja sta Mirmecoris gracilis (Gorski) in Orthotylus prasinus (Fall.). Ostale vrste z loškega ozemlja: Doraecoris ruber (L.), Capsus ater (L.) (na suhih trav nikih in gozdnih parobkih), Adelphocoris seticornis (F.), Orthops kalmi (L.) (na travnikih in gozdnih parobkih, pogosten), Calocoris hiclavaius (H. S.) (na borov- ničevju), Pantilius tunicatus (F.),* Capsodes gothicus (L.) (na suhih travnikih, pogosten), Stenodema laeoigatum (L.) (na travnikih in v iglastih gozdovih), Notostira erratica (L.) (na travnikih, dve generaciji letno), Halticus apterus (L.) (suhi travniki, zelo pogosten). Pilophorus perplexus (Dgl. & Se.)* in Mijcrosij- namma bohemani (Fall.) (na jelšah). 5. družina: Anthocoridae Družina obsega okrog 300 vrst, ki žive na listju, v cvetju in med odpadlim listjem. So majhne, roparske živali, podolgovatih, ploščatih oblik. Pikčaste oči imajo razvite. Od štirih, doslej v Sloveniji ugotovljenih vrst je bila na loškem ozemlju doslej najdena le vrsta Anthocoris nemorum. (L.).* 6. družina: Aradidae Znanih je okrog 400 vrst v vseh zemljepisnih živalskih regijah. Živali iz te družine so temno barvane (rjavo in črno), ploščatih oblik in so si na prvi pogled med seboj zelo podobne. Žive pod lubjem in drevesnimi gobami ter v špranjah starega ali že odmrlega drevja. Pikčastih očesc nimajo. O njihovem življenju je malo znanega. Nekatere oblike so mesojede, večina pa srka rast linske sokove (nekatere vrste so micetofagi, hranijo se z gobami). Od desetih vrst, najdenih v Sloveniji, sta bili ugotovljeni na loškem ozemlju doslej le dve. ki pripadata kozmopolitskemu rodu Aradus: A. crenaius Say.^ in A. cinnam.om.ens Pnz. Slednji živi na iglavcih in je lahko ekonomsko škodljiv, če se zelo razmnoži. 7. družina Lygaeidae (Myodochidae) So m.ale do srednje velike živali, rjave, črne ali redko rdeče barve. Pikčaste oči so skoro vedno razvite. Družina obsega okrog 200 vrst po vsem svetu. Žive na suhih ali peščenih tleh in hitro tekajo. Nekatere oblike so rastlinojede, druge mesojede. Nekatere vrste so znani škodljivci (zlasti na bombažu v Egipiu in sadnem drevju v Avstraliji). 70 Iz Slovenije je znanih 65 vrst, od teh 9 z loškega ozemlja. Kot nova za favno Slovenije je bila tu najdena oblika Trapezonotus arenarius (L.). Ostale tu ugotovljene vrste so: Spilosieihus saxatilis (Scop.) (poleti na listju košaric in kobulnic, pozimi in v jeseni na drevesnih deblih), Cymus obliguus Horv., Heie- rogaster urticae (F.), Raglius pini (L.), Drymuf siloaticus (F.), Scolpostehus grandis (L.)/ S. affinis (Schill.) in Gastrodes grossipes (De G.) (pogosten pozimi za smrekovim lubjem). 8. družina: Pyrrhocoridae Je majhna družina, ki obsega v Srednji Evropi le en rod z dvema vrstama, obe pa živita tudi na loškem ozemlju. Vse živali te družine so izrazito kontrastno črno-rdeče obarvane (deloma izrazito »strašilni« vzorci). Pikčastih oči nimajo. Splošno pogostna vrsta Pyrrhocoris apierus (L.) je znana zaradi krilnega dimorfizma. Živi zlasti na koreninah listavcev (lipe, bukve itd.), po zidovju itd. Pod odpadlim listjem je mogoče najti prezimujoče živali na kopnih mestih že v januarju in februarju. Pogostne so kolonije ličink, ki štejejo preko sto oseb kov. P. marginatus (Kit.) živi na apnenih tleh in je na loškem ozemlju lokalno pogosten (mešan gozd). 9. družina: Coreidae (+Corizidae) Skupno s sorodno družino Alydidae spada v to skupino blizu 2000 opisanih Trst, največ iz Indije, Afrike in Južne Amerike. Živali te družine večinoma niso pisano obarvane (razen nekaj izjem npr. rod Serinetha). So srednje do velike oblike, pretežno rumeno do temno rjave barve, redko rdeče. Le nekaj vrst ima dvoličnost kril. Žive na tleh in v nizkem rastlinju ter se zelo počasi premikajo. Na loškem ozemlju sta bili ugotovljeni vrsti Mesoierus marginatus (L.) (na vlažnih tleh, pogosten) in Spathocera dalmani (Schill.), ki je nova vrsta za favno Slovenije. Od korizidov je bila tu najdena oblika Rhopalus parumpunctatus (Schill.). Iz obeh družin je znanih doslej iz Slovenije 22 vrst (11 + 11). 10. družina: Piesmidae Živali iz te družine so majhne, podolgovate, z izrazitim krilnim dimorfiz- mom. Pri tem je zanimivo, da imajo pikčaste oči razvite le makropteme oblike. Yseh 25 znanih vrst so rastlinojedci. Družina nastopa pretežno le v palearktiku. Iz Slovenije je bila znana doslej le ena vrsta. Na loškem ozemlju smo ugotovili obliko Piesma capitata (Wlff.), ki tako predstavlja novo vrsto za favno Slovenije. 11. družina: Tingidae Družina obsega okrog 700 vrst, od katerih jih živi zlasti mnogo v Sredo zemlju. Odrasle živali so cesto zelo bizarnih oblik, pogosto imajo prosojna krila in nikoli niso večje od 4 mm. Ličinke se od odraslih močno razlikujejo. Pogostna je krilna dvoličnost, vendar so makropteme oblike redke. Žive delno kot roparji, delno kot rastlinojedci. Med škodljivci je znana tudi v Sloveniji ugotovljena vrsta Stephanites pyri (F.), ki napada jablane in hruške ter S. rhododendri Horv. na rododendronu, ki pa doslej v Sloveniji še ni bila najdena.* Od 25 slovenskih vrst sta bili na loškem ozemlju doslej ugotovljeni obliki Monanira echii (Schrk.) in Tingis reticulata (H. S.). 71 12. družina: Pentatomidae Zastopniki so srednje do velike živali, ki so navadno živo barvane. Krilne • dvoličnosti ni. Pikčaste oči so skoro vedno razvite. Družina obsega okrog 3400 rastlinojedih in roparskih oblik, zlasti v Afriki, Južni Ameriki in Indo-avstralski regiji. Nekateri eksotični rodovi imajo zelo razvito spolno dvoličnost (samci imajo podaljšano glavo v razne nastavke, rogove, rilce itd.). Pentatomidae tvorijo skupno z naslednjima dvema družinama Ci/dnidae in Plataspididae ter (na tem področju nezastopanimi družinami) Urolabidae, Phloeidae, Thyreocoridae in Aphilidae posebno sistematsko skupino Pentato- moidae (ščitaste stenice). Od 54 doslej v Sloveniji ugotovljenih vrst, jih je bilo 12 najdenih iudi na loškem ozemlju: Eurygaster maura (L.), Graphosoma italicum Miill. (v socvetjih kobulnic, včasih pogosten), Aelia acuminaia (L.) (pogosten na travnikih, lahko ekonomsko škodljiv). Eusarcoris oenusiissimus (Schrk.),* Palomena viridissima (Poda), P. prassina (L.) (obe vrsti enako kot G. italicum, cesto tudi v travi), Carpocoris paediscus (Poda), Dolycoris baccarum (L.) (zelo pogosten in lahko škodljiv), Pentatoma rufipes (L.) (pogosten), Acanthosoma haemorhoidale (L.),* Elasmostethus interstinctus (L.)^ in E. ferrugata (F.).* 15. družina: Cydnidae So srednje velike stenice rjavo-črno do kovinsko črno obarvane, pogosto s svetlimi vzorci na temnem polju. Žive pod kamenjem, na koreninah ali pod odpadlim listjem. Premikajo se le počasi. Nekatere vrste so mirmekofilne. Od devetih iz Slovenije znanih vrst je bil na loškem ozemlju najden le en primerek vrste Sechirus dubius (Scop.). 14. družina: Plaiaspidae (Coptosomatidae) Družina obsega okrog 400 vrst iz Starega sveta. Edina iz Slovenije znana vrsta Coptosoma scutellatum (Geoffr.) je bila ugotovljena fudi na loškem ozemlju. Sklep Od 352 vrst stenic, kolikor jih je bilo doslej ugotovljenih v Sloveniji, pri pada 339 oblik skupini Gymnocerata. Med 56 vrstami te skupi\ie, ki so bile najdene na loškem ozemlju, so predstavniki vseh večjih srednjeevropskih družin. Doslej tu ni bilo ugotovljenih le nekaj manjših družin, ki so zastopane v Sloveniji z enim ali nekaj predstavniki. V zbranem gradivu z loškega ozemlja so za favno Slovenije nove naslednje vrste: Nabididae: Prostemma guttula (F.); Miridae: Mirmecoris gracilis (Gorski), Orthotylus prasinus (Fall.); Lygaeidae: Trapezonotus arenarius (L.); Coreidae: Spathocera dalmani (Schill.) in Piesmidae: Piesma capitata (Wlff.). Opombe in literatura Opombe: 1. Scopoli I. A., Entomologia carniolica exhibens insecta Caniioliae etc. Vindobonae 1763. Opis stenic: str. 118—136, pod zap. št. 548—395. Ilustracije stenic na nepaginiranih tabelah XIV, XV (ilustracije k opisoma št. 554 in 591 manjkajo). Kia-nta B., Ob dvestoletnici ScopoUjeve Entoniologia calaarktischen Hemipteren (Heteroptera, Homoptera etc). Berlin 1912. — Poisson R., Ordre des Heteropteres. In: Grasse, Traite de Zoologie X, 1951 (2): 1657— 1805. — ScopoLi I. A., Entomologia camiolica. Vindobonae 1763. — Southvvood T. R. E., Land and Water Bugs of the British Isles. Warne. London 1959. — Stiechel W., Illustrierte Bestimmungstabellen der Wanzen, II, Europa. Berlin 1955. — Weber H., Hemiptera, I—III. In: Schulze, Biologie der Tiere Deutschlands, XXXI (1929—35). 1—70, 71—208, 209—355. — Weber H., Biologie der Hemipteren. Eine Naturgeschichte der Sehnabelkerfe. Berlin 1930. Zusammenfassung BEITRAG ZUR KENNTNIS DER HETEROPTERENFAUNA IN DER UMGEBUNG VON ŠKOFJA LOKA (HEMIPTERA - HETEROPTERA) Verfasser legt ein Verzedchnis von 56 Arten von Wanzen vor (Heteroptera, Gymno- cerata), die 1960 und 1961 in der Umgebung von Skofja Loka gefangen vvurden. Fiir die meisten Arten sind die oekologischen Daten der J^undstellen angefUhrt. Fiir die Fauna Slovvendens sind folgende Arten neu: Nabididae: Prostemma guttula (F.); Miridae: Mirmecoris gracilis Gorski, Orthotylus prasinus (Fall.); Lygaeidae: Trapezonotus arenarius (L.); Coreidae: Spathocera dalmani (Schill.) in Piesmidae: Piesma capitata (Wlff.). 73