Natisov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. ffijedništvo in upravitcljstvo v Pluju v gledališkem poslopju. izhaja vsaki drugi petek, i an t. dne naslednje nedelje. Dopisi dobrddoSli. iopisi se ne vračajo in s*: morajo Hdalje do pondeljka pred izdajo do-tične Številko; vposlati. Posamezna številka velja v Ptuju ta celo leto K 1.— s poštnino K 1.20 Za inserate uredništvo in upravniStvc ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, '/a strani K 16.— V« strani K 8.—, «/« strani K 4.-Vh strani K 2.--, »/„ strani K. I.-Pri večkratnem oznanilu je cena po sebno znižana. Štev. 18. V Ptuju v nedeljo dne 7. septembra 1902. mi. rima bum »ta*-, spili nic, ijajo i pa- epno lerni jred-etuv. temu izpo-»joče ■Hi IC 11! 140; - \y, >nuja jo se *:»4 I uju io v a raz- spa- 30 1B. »■ ......... ■..... ' ~'"-------------*—— Ljudsko zborovanje v Središču. V zadnji številki piše „Slovenski Gospodar*■: Shod katoliško političnega društva „ Sloga" v Sre-Biscu so je vršil preteklo nedeljo ob ogromni Ideležbi. Zborovalcev je bilo blizu dva tisoč . . ..Navdušenje je bilo velikansko . . . To bo laži, kakor še jih svet ni doživel! Zakaj pri zborovanju 24. prejšnega meseca še ni bilo niti 300 poslušalcev! Cuj in strmi svet, in ti Bslnšalci so bili večinoma otroci, dekleta in fanti, jtateri so prišli ravno od večernic, in kateri so šli \ zborovanju, tako, kakor pač gre mladi človek tje, kjer si misli, da bode kaka veselica. Dragi gospodje Kbslanci, povejte nam vendar koliko kmetov je bilo hed temi tri sto poslušalci! In kar je najboljše, zbrali so se ti poslušalci, : so jih k temu zborovanju duhovniki od vseh ani prignali, jih mladi kaplani celi teden prej k jjemri prigovarjali. Hofrat PIoj je govoril dolgo, dolgo, a ni pa go-tril, kakor piše „Gospodar" „izborno" in 8stvarnoB, Imveč govoril je tako, da ga kmetje niso razumeli. m letnik anje ; in i v/. tnila Spomini na vojaško službo. Marsikaj, kar velja mnogo truda in trpljenja, ostane človeku ljubo in drago. Vojak n. pr. ni skoraj nihče rad, toda vsakdo, ki je nosil „suknjo belo in jsabljico prepasano", se z radostjo spominja na vesele |tenutke, katere je preživel v svojem vojaškem času. Stari veteranci kakor mladi „urlaubarji" se mnogokrat pogovarjajo o cesarski službi ter modrujejo : „Eh, v tisto rumenkasto kasarno me sicer ne vleče več (nazaj, pa veselo, prav veselo je bilo vendar v njej." Tudi jaz mislim tako. Cela tri leta sem tolkel rini komis — če namreč nisem imel kaj boljšega — | poskusil bridkosti prostaka (gmajnerja), užival veli-|kanske časti od „ frajterja" do gospoda „fn'arja", se (zvijal ko jegulja, kadar se je bilo treba zmuzniti ijtaziiim prestrogega „hauptmanau in „ljubil ljubice tri." Pogosto mi je lice samega veselja žarelo in se oko radosti bliskalo, a večkrat sem tudi v temni Govoril je na spol hrvaščino, naspol slovenščino, fl „ ocvirki" celega govora pa so bile neštete latinski besede, da, gospod PIoj, še enkrat povemo: to je bik „mrcvarjenje" v pravem pomenu besede! No, pa nam povejte kmetje s Središča in okolice, kateri ste se vdeležili tega shoda, ali ni bile tako? Povej nam gospod hofrat PIoj, ali si slišal, kako so se pogovarjali boljši kmetje, kateri so stali tam zadi, ne pa pri Vaši zborovalni mizi? Gospod hofrat je tudi navdušeno udrihal po »Štajercu!" Čudno pa se nam vendarle zdi, da „Naš Dom" tega zborovanja ni opisal v celem članku, čudno se nam zdi, da je pisal v zadnji številki samo to-Ie: „Ali čuj in strmi svet! Trg Središče, daleč okoli po naši slovenski domovini znan po dobrih in trdih narodnjakih, ima nŠ t a j e r č e v o" strančico. Mnogi mladeniči središkiso branili s vsem ognjem nemškntarsko glasilo, ptujsko »giftno kroto" .... Povej nam „Naš Dom" od koder vendarle prihaja ta ogenj? Mi ti hočemo povedati, da izhaja iz prepričanja, ker je pametna kmečka mladina že davno sprevidela, kako jo vodite Vi vsi z Vašimi pokvekami v sloven- kajhi premišljeval, kako hitro minejo posvetne sladkosti muhastega vojaka. Koga ne oživijo veseli spomini? Koma ne dajo novih moči zoper vsakdanje trpljenje? Zato pa dragi bralci junaškega „Stajerca" poslušajte nekaj mojih prigodbic iz vojašnice! Rekruti. Proti koncu meseca septembra dotičnega leta postalo je v naši vasi nekega večera zelo živo in glasno. Žabe v mlaki, kjer je pripravljena voda za slučaj ognja, so sicer utihnile, namesto njihovega re-glanja pa so se razlegale po hladnem in meglenem zraku krepke vojaške pesmi in glasno vriskanje. Največkrat so se slišali besede: n0j zdaj gremo, oj zdaj gremo, Nazaj nas več ne bo!" Tuintam je kdo tiho odprl okence in skoz njega pomolel glavo. Niti opaziti bi ne mogel mirnega poslušalca, ako ne bi slišal njegovega vzdihovanja. Pri- 2 — skem jeziku, a vsakim Vašim zborovanjem za nos! Za gospodom hofratom je govoril znani napredni kmet Zadravec z Loperšič. navdušen prijatelj „Šta-jerca". Gospodu Plojn najbrž ni bilo prav, da bi govoril napredni kmet, zato se je držal pri tem govoru tako kislo kakor, da bi bil vse kisle murke v središkem farovžu pojedel. A glej, hofrat je nastopil za Zad-ravcem in mu je moral pritrditi, da je ta popolnoma prav govoril, rekel je, da bi bilo dobro za dotični stan, ako bi se mogle zahteve Zadravca izpolniti, toda to ne gre, ker je premalo denarja!!! Zakaj pa se ne dajo? — Ne za denarja voljo, temveč, ker ni nobenega, kateri bi jih na pravem mestu državi naznanil ! Ko je zapustil Zadravec govorniški oder, je za-klical samo od kaplana našuntani bajtar Cirič: „Fej „Štajerca! A glej, — nihče drugi ga pri tej nesramni klerikalni budalosti ni podpiral! Kaj ne gospod hofrat, in Vi gospod kaplan, to je žalostno? Kmalu potem je nastopil deželni poslanec doh-tar Rosina. Prosil je najprvič svoje poslušalce, naj mu odpustijo, da je — h r i p a v! Da bi jih vendar le bil raji prosil odpuščanja, da je v deželnem zboru že več kakor tri leta — m u t a s t! Toraj z hripavim glasom je govoril ta naš kmečki zastopnik in je rekel med drugim tudi te le besede, besede velikanskega pomena, katere si bodemo vsi zapomnili: „Kmet mora svoje težnje povedati poslancem, ker mi poslanci ne moremo poznati sami kmečkih žuljev!« Da, gospod Rosina, Vi poslanci, kateri ste sami dohtarji in duhovniki, Vi ne morete poznati kmečkih žuljev, to Vam že verjamemo, zato pasi naj voli kmet kmeta za poslanca, ta pa pozna, ne da bi se mu še moralo razlagati, oh — predobro vsekmečke žulje! Sodite sami kmetje, kdo je vodil ta shod! Nihče plazi se bliže in videl bodeš lep deviški obraz s krasnimi očmi, iz katerih kapljajo solze na hladno, neobčutljivo zemljo. Poslušaj pazno in na tvoje uho dojdejo žalobne besede: „Moj Bog, zakaj so tudi njega vzeli! Kako lahko bi me bil peljal pred oltar! S kakšnim veseljem bi prevzela breme že onemoglim .sta rišem !a Skrbne mamice pevcev si s predpasniki (furtohi) brišejo mokre oči ter hitijo gledat, če so kokoši dobro zaprte in če je še kaj bele moke doma. Ljubeznive botre in tete preiskujejo po omarah škatljice, v katerih imajo shranjene svetle krone, ki bi naj lajšale bodočim vojakom slovo. Tudi očetom je težko v prsih; pa oni prenašajo mirno srčne bolečine, dobro vedoč, da je bramba domovine dolžnost vsakega moža. Nihče se nocoj ne huduje nad petjem. Še celo strogi oče župan, kateri obesi dmgekrati vsak najmanjši nemir žandarjem na nos, se danes nič ne jezi nad „nadležnimi razgrajači", saj je zjutraj on sam izročil vsakemn izmed njih, nlistek beu" in drogi kakor mladi kaplani, župniki, potem pa dohw^""'j!; in dohtar in drugoč dohtar, pa še gospod . e uno hofrat. lekt« Dohtar Omulec, kateri je bil predsednik cele*''H H zborovanja je z milo donečim svojim glasom hvalil ciobffoji roki tarja Rozina, kake zasluge da on ima, kako neumoJ deluje, in kako je on zadovoljen ž njegovim poslj stvom. Vrana vrani ni nigdar oči izkluvala! In bode tudi verjel vsaki kmet, da je dohtar zadovolj] s poslancem, kateri je tudi dohtar. Zakaj pa! stavil dohtar Omulec na zborovanju predloga, da: vsi tisti kmetje, kateri so zadovoljni s po.slai vom dohtarja Rozina, in kateri hočejo da se on ■& pet voli, vzdignejo roke? Potenf' bi dobil od kmetov, čeprav jih je bilo malo navz< gotovo pravi odgovor! Prepričani smo, da bi vsi kmetje potisnili obe roki globoko v žep, nobei bi jih ne bil za Rozina povzdignil. Tudi horvački poslanec Spinčič je govoril. poročal je najtopleje ^Domovino". Zakaj le neki ,j spodarja" in njegove umazane priloge ne? Sicer je itak vse eno. „Domovina" je zopet prav klerikalni bodemo videli, ali se bode pri državnih volitvah u tako obnašala? Hribar, njen lastnik, potrebuje dobj niških grošev v svoji trgovini, kaj ne, za lepe okr groše pa se že splača, da je človek tu in tam \i — klerikalec! Spinčič je pravil, da se Hrvatom sla) godi, kakor Štajercem. No, za Boga milega, kaj| potem iščete med nami gospod Spinčič, idite Val ubogim Horvatom pomagat. Štajerce pa pustite miru! Vsi govorniki pa so malone soglasno udri po „Štajercu" in po naprednem kranjskem L „Naroduu. Kaj ne? — ^Štajerca" moramo ub| „Narodtf pa naj ostane na Kranjskem, potem' bode dalo še za naprej po Spodnjem Štajerskem] kalni vodi ribariti in s kmeti gospodariti po \ tarskem, po duhovniškem načrtu!! Dohtar Omulec je proglasil eno rezolucijo s vi „ta listek tako prav', da cesar ga je vzeu!" Le stara Godlarca je mrmrala med dolgo večerno molitvijo: „Hentajte, da bi te rogovileže vendar enkrat ta črni odnesel! Zdaj se derejo, bi šli nad Turka, ko pa zagledajo puško, se bod jokali kakor ničvredni otroci na svetega MiklaJ večer." Sitna tercijalka je imela prav. Ko smo 5. oktoH zjutraj stali na velikem dvorišču kasarne, bilo n je kakor bi nas bil kdo s kropom polil. Hitro soi razločili in dve uri pozneje nas je stalo kacih p najst novincev v veliki sobi. Debelo smo gledali v! lezne postelje, trde slamnjače (štrozoke) in v vojaj ki so se smejali naši nerodnosti in nas za n(T imeli. V izbo je prišel mlad poročnik (lajtnant). Z kliče nam v pozdrav: .,Kaj se držite tako kislo, k da bi vam bil maček mlade pojedel? Vi bodete branitelji cesarja in domovine!" Po šobi zabuči ■Oglasno sprejeto, a glejte in čujte! vzdignilo se isamo kakih 20 rok in med temi še so vzdignili pkteri kaplani in nekteri pisači (šribarji) iz hvale- Inega navdušenja za kmečki (?) blagor vsaki obe )ji roki! Tukaj le čujte kmetje nekega kmeta, kateri pa bil ..Štajercev" pristaš, kako je on obsodil to zbo-rauje: Rekel je: BEnega nisem razumel, (čuj, čuj bat Ploj !j, drugi (namreč Rozina) je nekaj kvasil, ir sam ni razumel, horvaški Spinčič pa misli, da jnam na Štajerskem preveč dobro godi. Sploh pa nil ta gospod pred zborovanjem pri vinogradu speda hofrata, kjer gotovo nista rigulila! Ako bi jek vse to, kar so tukaj govorili ti slovenski pos-zinetal v rešeto, in bi celo uro to rešeto trosil, i pad 1 o komaj za en groš plev iz njega! Toraj govorilo se je malone tri ure — a samo pohovnike, samo za dohtarje. Rezolucije so se j kar z zraka (lufta) potegnile, čeprav so bile dni prej napisane! Kako pošteno mišljenje pa ulnjevalo te gospode, sodite kmetje sami! Pos- Kozina je rekel: „Samo tri mesce ne knpujmo ir pri Nemcih, potem bodejo vsi zmrznili!" Neki slovenski visoki uradnik pa je rekel: „Tako je! wi !J Par kmetov blizu tam se je pogovarjalo [tden izmed njih je rekel: „Pa še tam Nemca na- imo. kadar pride jabolk, živine, vina in drugih sikov kupovat, saj nam bodejo dohtarji in pa vse te pridelke potem bolj drago pla- Damirja jim nobenemu ne manjka!" Kozina je tudi rekel: „ Kmetje ne bodite tako Hpi, le počakajte, pomoč bo že prišla'" Ko, le čakaj kmet, dokler se ti bode koža s te- Botegnila, ker po dohtarskem mnenju gotovo fc'";ikaš, kakor vsi dohtarji! Ba, dragi kmetje, le čakajte, a. ako ste pametni |l<;i ne, kakor do prihodnjih deželno zborskih Tedaj pa jim pokažite, da so se vam zastonj smoli vojakov. Kako pa je nas začetnike ta iki pozdrav potolažil, mislite si lahko sami. Da bi postala mera naših bridkosti polna, spravil Ji še nad nekega objokanega, z velikim dišečim ton (pušeljcom) okinčanega mladeniča. Prijel je vetljico in rekel: „Vaša punca (dekle) vam tar celo metlo seboj. Pa take metle so za toiro preslabe, tu potrebujemo ostrih metelj in iC. V rekrutovem očesu se je zableskovalo par de-I solz. Ko lajtnant to zapazi, hitro nadaljuje: tj bode te žalovali! Dobička od svoje Micke tako ate nobenega več: cukerčkov, sladkih hrušk in ečh jabolk vam ne more več davati, na ples je | tudi ne morete voditi. In ko pridete črez dolga leta domov, bode že stara in grda. Vi menda yAl, K mislite, da bode čakala na vas? Kaj še! Ženske kakor o tako neumne kakor rekrati. Že drevi bo drug slab' ^a' m'mo njenega okna, v nedeljo bode ž njim a]a. ala in po zimi bo gostija. Zato pa dečko le pa- s vsemi temi zbori prilizovali, da jim je med Vami odklenkalo za vselej! To je toraj žalostni poraz slovenskih kmečkih poslancev v Središču. A vendar pa nas je nekaj jako razveselilo; zapazili smo. da veje napredni duh tudi med starimi in mladimi kmeti v Središču. Vsa čast tem naprednjakom, ker njihova je bodočnost! Nemščina v domačih šolah. Ob slovensko-nemških mejah je jako razširjena navada, da dajo slovenski kmetje svoje otroke nemškim kmetom za delj časa v oskrbo, da se tam naučijo nemškega jezika. Otroki nemških kmetov pa živijo pri slovenskih sosedih delj časa, da se naučijo slovenskega jezika. Ti kmetje so toraj sprevideli kako važno je, da se naroda, katera morata skupaj živeti tudi razumeta. Toda ta potreba se ni pojavila samo ob mejah, temveč malone po celem Slovenskem. Večinoma vse mesta, vsaj na slovenskem Štajerskem in Koroškem, imajo nemške prebivalce. Kmetje so primorani s temi občevati in naravno je, da se jim je treba naučiti njihovega jezika. Ker pa ti kmetje nimajo nemških sosedov, da bi jim dali v oskrbo svoje otroke, toraj morajo skrbeti za pouk tujega jim jezika na drugi način. To se lahko zgodi s tem, da jih dajo v mestne šole, toraj, da jih puste delj časa živeti v mesti med Nemci. Mestno življenje pa je drago in tako je mogoče samo le najpremožnejšim kmetom, da skrbijo za ta tako važni pouk. Siromaki so toraj od tega izključeni. Kako pa bodem dal sina v mestne šole, ko pa nimam niti toliko denarja, da bi kupil najvažnejše za domače življenje? Pri tem pouku v mestih, pa še preti na vrh kmečki mladini nevarnost, katera se pač premalo uvaža. Mladi dečki se nauče ne le tujega jim jezika, temveč nauče se tudi mestnega življenja, mestnih Šeg, mestnih navad in žalibog tudi razvad. Tako je poslal nieten bodi! Mestne mamice imajo tudi lepe otroke!" Po zopetnem krohotanju so rekli gospod „feld-vebel* Kregar, da moramo vsi na hodnik (gank), kjer dobimo cesarsko obleko. Iz sosednih sob so tudi prišli rekruti. Eden je privlekel seboj svoj kovČeg (kofer), ker se je najbrž bal, da bi mu iz njega ušla pečena kokoš, čeravno jej je že pojedel obe nogi in obe perutnici. In dobili smo res »cesarsko0 obleko. Hm, pa še kakšno! Gospod Kregar so rekli, da je še lepa in skoraj čisto nova in da moramo zato prav skrbno paziti na njo. Mi pa smo žalostno zijali v stare zakrpane suknje, težko obutje, od potu (Švica) se bliščeče kape in na franže pri hlačnikih. Nato smo vsi povprek prosili za kaj boljšega. Toda feldvebel ni hotel o tem nič slišati, marveč postal je hud, češ: „Dobra je za vas, dobra, ker še niste pravi vojaki; ko si z,a-služite boljšo, dobite novo." Kaj se če! Preobleči smo se morali, glasno se smejoč jeden drugemu, kajti skoraj vsi smo bili po- — 4 — pred par leti neki premožen kmet svojega naspol odraslega sina v mesto, da bi se naučil tam nemškega jezika. Fant je bil morda poldrugo leto v mesti, in govoril je tuji jezik za ta kratek čas prav dobro. A prišel je domov čisto drugačen, kakor je bil odišel od doma. Kot kmečki mladenič je odišel v mesto a domu je prišel — kot gospod! Škornjam na „špic", visokemu koliru, dragi kravati in pa po najnovejši modi zašiti obleki se je tako privadil, da tega ne more več opustiti. Nemški tudi zna, a vendar pa ni več kmet, še manj pa gospod! Cigarete kadi, po mestno se obnaša, za plug več ne mara, vsako kmečko dekle imenuje „gospodično!" Tema je ves pouk tujega važnega jezika več Škodoval, kakor koristil. In dragi kmetje, taki pridejo vsi domov, katere ste poslali v mesto učit se tujega jezika, in le malo-kateremu se posreči da se s časoma med kmeti otresi za njega tako nevarnega mestnega npliva. Kako pa se toraj naj uči slovenska mladina tujega jezika, katerega pa je vendar tako potrebna, da se ne bode naučila s koristnim jezikom tudi škodljivih mestnih navad? Odgovor je lahek! Naša mladina se naj uči nemškega jezika doma! Zakaj pa plaČuješ toliko dače, zakaj pa plačuješ dragi kmet tako ogromne šolske do klade, ako se v tej šoli ne naučiš niti najvažnejšega, kako ti je občevati s tvojim sosedom ? Tisoče in tisoče goldinarjev morajo šteti tudi najmanjše občine za nove šole, osem let mora kmečka mladina trgati hlače na njenih hlopeh, in česa se je naučila? Kaj pomaga kmečkemu fantu, ako si je belil svojo glavo leta in leta s prirodoslovjem, z naravoslovjem, z risanjem, ako zna popolnoma na pamet vse starožidovske profete, a tujega jezika, katerega bo tako rabil v življenju, pa ne zna niti besedice? Vsaki, kateri je bil vojak ve, kako se mu je tam godilo, vsaki si je mislil, zakaj peklenščaka so me v mojih mladih letih učili vsega zlodja, a jezika, v katerem me tukaj komandirajo pa ne besedice? Gotovo je, da se ne bode naučil v domači šoli nobeden nemškega jezika toliko, da bi ga popolno- polnoma zreli za strašila v prosu ali v koruzi: ta je imel za ped preozko suknjo, oni zopet preširoko; temu so segale hlače samo malo črez kolena, onemu pa so bile zopet predolge; na debeli glavi Jurija Pri-smuka čepela je kapa kakor stari koklji na pol opipan čop, a sodnjiskemu pisarju Tomažu Suhaču je hotela skriti tudi njegov špičast nos. „Znat' se mora!" rekel je tisti Kranjc, ki je s svedrom kravo klal. Tudi naš gospod feldvebel so znali pravo ukreniti. Ukazali so nam, da moramo z obleko tako dolgo menjavati, da dobi vsak pravo. Ubogali smo in popoludne so „novi cesarski ljudje" že stali na dvorišču, kjer so jim uravnavali in urili njihove okorne kosti. Domače živali. Uh, to vam je bilo delo: Rajši bi dvajset ur zaporedoma kosil nego še enkrat tri ure delal prve vojaške vaje. Kdor ni okusil tega sam, si niti misliti i)«' pa ložnosti tudi nc Na ma znal, a gotovo pa je, da se ga bode vsaj I naučil da ne bode gledal korporala, kakor bik as tak lese, ako mu ta zapove v nemškem jeziku. mttikdar obrne na levo ali desno stran. Po tri leta No premožni kmečki sin kot prostak , še niti Ka J1 zvezdice si ni mogel priboriti, ker ni znal ne ' H ni dice nemškega jezika. Priprosti delavski sin ; upčiji se nji je po drugod navadil, nosi bele rokavi i^mški je dospel celo do rfeldvebelna.'; Dragi kmečkii lačati! to boli! Vsaki od Vas, kateri bode vojak, sej tem prepričal. Učenje nemškega jezika v naših šolal stavno zahteva, a ta pouk se zdi večini našil peto kolo na vozu. Rečem večini, ker hv še so taki, kateri so v tem častne izjeme pomaga, ako si mora kupiti učenec še toraj v zadnjem letu šolskega pouka, nemško Ako se otrok ne vadi s prve mladosti v tujem jezili pouk v zadnjem letu samo pes*1 k v <>r-i. wno 'mi da se samo spolni na videz opravičena volj; jerc" la; in pa pametnih možov. -<>- m Največji sovražnik nemškega pouka v naših P* pa je duhovščina. A zakaj? Napredni kmetje.I mi ni treba povedati. Ako stopiš v farovi imaš tam kaj opraviti - začnejo „ gospodje nemški govoriti, samo. ako jim je znano, razumeš tega jezika. Zakaj le neki? Tudi to i na prstah priračnniš! Z »gospodično" se menijo samo v nemškem jeziku, zakaj le neki? To tudi vem, a tega ne povem! kmet, kaj misliš, ali bi nosili ti gospodje ked^J črne, dolge suknje, ako se nebi bili učili nikd nemškega jezika? Že zanaprej sem prepričan, da bodejo spodje zopet vpili, in v svojem umazanem v BGospodarju", in v njegovi blaženo dišeči svei pamic logi pisali, da Vas dragi kmetje, ta člang ponemčiti . Vedite kmetje, kdor več zna, več velja! Kdor trdi, da Vas hoče list, Vam priporoča, da se morate učiti jezika, ki 7M ne more, kako boli v začetku vsakega rekruq truplo. V mraku smo se komaj privlekli iz dvoriš kamenitih stopnicah v svoje sobe. Da bi ("lovd H po velikem trudu smel iti za kratek čas v me se v kaki krčmi z vinskimi bratci malo raz« tedaj bi že lahko pozabil na boleče roke in noge, toda doma v izbi ostati, obleko sna! N;m> krpati ter poslušati razne nauke in sitnosti« vojakov, to je bilo vendar preveč. A kaj se če smo morali požirati hude besede, katere so nai z jezikov, ter namesto trdih pesti kazati fige,j ne „gospodom kapralom in firarjem" pod nos, v žepe svoje obleke, kjer njih nihče ni videl. Jaz sem bil prvi večer v kasarni žalost poprej nikdar v svojem življenju, še celo pred meseci, ko me je moja izvoljenka zapustila teij drugim mi ni bilo tako težko pri srcu. Tolažil sem se s posteljo. Mislil sem da| od go slad k ijo ml a trd< hrbta Te bel, ožil s] , kol oji k od p i Ti ni, I Prokl. lofutt :er je 5 — tako važen, ponemčiti, ta je ncnmen, ni pa [nikdar Vaš prijatelj! No, dragi kmet, kateri ne znaš besedice nem-;a jezika, samo ženi tvoje vole na sejem! Nemec [ti jih navadno najdražje plača. Treba pa ti je pri tej uapciji mešetarja! Da bi ti vsakokrat vedel, kaj po [umski s kupcem govori! Zato pa še rnn moraš 5ati! Mešetar pa je plačan tndi od drage strani. co proda tvoje vole mešetar, kakor on hoče, [ne pa ti, ki si njih pravi lastnik. In pri taki pri-losti ti ne pomaga ničesar najboljši »Fihpos", |ne, ako bi imel »sladko" ime nNaš Dom"! Razne stvari. Naši popravki. Le popravljaj klerikalna druhal, |ijerc" se te nikakor ne boji! — V zadnji številki imeli tri popravke. Pokazalo se pa je, dani „Sta- ' lagal, da niso lagali njegovi dopisniki, temveč lagali in sicer prav nesramno, klerikalci. Danes smo (aiisnili odgovor gospoda učitelja in šolovodja imiča na popravek župnika Ogrizeka v Orešnicah, jiškem okraju. Mi pa pripomnimo k tej zadevi, !ro smatramo z danajšnim ponatisom tega odgo- kot končano, da verjamemo gospodu učitelju vse, ga poznamo kot poštenjaka, župniku pa ne ver- lemo ne ene besede! Sicer pa lahko sodi vsaki .tej stvari. Gospod učitelj kliče Boga na pričo, da vse resnično, a kako pa je nasprotnik njegov kot bik, stoječ pred razpelom, pred podobo nebeškega Senika ravnal? — Več pa ni treba! — Leskov&ki »častni občan" neumrljivi klerikalec loklas dobi svoj odgovor v prihodnji številki, [je bil odgovor gori navedenega učitelja, gospoda lica dolg, in nam je vzel preveč prostora. bopravek župnika Sušnika pa smo odgovorili .u in sedaj z veseljem pričakujemo popravka pfeovoru! — Kaplan Kozel je poslal zopet po- sev< a in i 3n.ll celo] em spanju pozabil na vse nadloge, ki mi gre-^ mlado življenje. Pa kako hudo sem se zmotil! trdem štrozoku me je hitro zabolel tisti del te- kateri se ga je dotikal. Začel sem zato premeti svojega rojstva kosti z ene strani na drugo. irbta na trebuh i. t. d. a vse nič ni pomagalo. Toda to še ni bilo dovolj. Komaj sem se malo , začelo me je Šegetati in ščipati, najprej po lh, hitro potem pa po celem životu. Jmel sem iližno tisti občutek, kakor če bi me bil kdo po-i spat v naspol zapuščen mravljinjak. Čohal sem koliker sem mogel; večkrat sem tudi zagrabil na koži kacega »hudega ponočnjaka" in ga zmečkal prsti. Tudi mojim tovarišem se ni godilo bolje ko oi; kajti od vseh strani so se slišali vzdihi in klici roklete bolhe! Gromske uši! Vražje stenice." Naenkrat zagrmi iz kota hripav glas »firjarja" ute: »Tiho mokri rekruti! Spijte ter pustite te olžne domače živalice pri miru! Veste, da so lačne, je že štiri tedne preteklo, odkar so šli stari vo- pravek, katerega pa smo z mirno vestjo shranili. Seveda se je Kozel v tem popravku zopet angeljsko čisto oprati hotel, pozvedali pa smo, da 'je cela stvar drugače, da ostane klerikalec vedno klerikalec. »Gospod" Kozel, hajd tožit, ako imate korajžo! Iz kozjanskega okraja. »Ljubi bralci Bštajerca", tudi jaz sem se namenil par vrstic za Vas napisati od našega častitega župnika, kateri je »Štajerca" iz prižnice (kancelna) za neumnega razglasil. Pridigoval in priporočal je, da bi si kmečko ljudstvo »samo Mohorske knjige naročiti smelo ne pa neumnega ,Štajerca'". Vprašanje pa se vendar človeku vsili v dušo, kdo je bolj neumen, »Štajerc" ali pa vsi tisti, kateri so ga za neumnega proglasili? — Gospod župnik, kaj pa je' bilo z lepo Ur. .., katera je bila pri Vas za kuharico? Celi mesec ste molili za njo, devet-dnevnico ste obhajali, da bi ji Bog dal zopet zdravje, ubogo kmečko ljudstvo ste nagovorili, da je svoje delo zapustilo in šlo molit v cerkev za farovško bolano kuharico! — Ta uboga kuharica pa je imela nalezljivo bolezen, zato jo je poslal župnik v Ljubljano v bolnišnico. Tam pa je prišla nalezljiva bolezen kuharice, za katero je ljudstvo molilo — na dan, a dobila je ta bolezen — krstno moško ime — Adolf!" — (Opomba uiedništva: BTo pismo smo mislili spraviti v tisto »črno škatljo", katere se »oberfihposovci" tako grozno bojijo! A čakajte, ker nas imenujete neumne in brez vere, začeli jo bode-mo odpirati, saj so jo prelepe pikantnosti že tako napolnile, da same silijo na dan! Fihpos te škatlje pa ne dobiš, tudi ne ako se trikrat na glavo postaviš! Ako pa hočeš, pošlji Korošca, kateri je dobil kot prefekt penzijon, in kateri ima sedaj dovolj časa k nam. potem mu bodemo pokazali tiste najdebelejše klerikalne „šake" v tej škatlji! .,Fihp080ve,( device. Zdaj je začel samo nežni spol, same dekleta, »Fihposu" pošiljati dopise! »Slovensko dekle" od sv. Petra pri Gornji Radgoni se podpiše jaki na ,urlaub'. Le pustite jih naj se dobro napi-jejo, potem bodo že same šle spat. Sploh pa ne dovolim po noči kleti, saj se v kasarni že po dnevi toliko prekolne, da še strela noče v dariti v njo!" »Tako tedaj", sem mirno premišljeval in se pridno kraspal, »tedaj so bolhe, stenice in uši tudi domače živali. Oh, ko bi pač doma svinje in krave tako rade žrle kakor kasarnska živina! Potem bi dobil po zimi veliko klobas in po vsaki dobri kupčiji nekaj okroglega." Kakor pa ima vse en konec — samo klobasa ima dva — tako ga je imela tudi tista huda noč. Drugi dan smo napravili velike koline. Vsak je zaklal po nekaj ducatov ,.živine" in prihodnjo noč smo zato imeli malo več miru. Sčasoma sem se pa kasarnskih domačih Živali popolnoma privadil, in priti je nad mene moralo najmanj deset parov bolh, če me je hotelo vzigntti. Lahko si tedaj mislite, kako sem bil trden, ker bolha je najmočnejša žival, ki sama spravi s postelje najtežjega moža ali najdebelejše dekle. (Konec sledi). ena! »Slovenska dekleta šentiljska" se podpišejo druge. Gospod šentilski kaplan, kaj ne, da bi bilo boljše, ako se bi bile podpisale: Dragotin Rošker? — Toraj sami dopisi od deklet? Bog ve, ako niso to »gospodične," ki knhajo v farovžu ^gospodom" kofe? Mogoče pa je tndi, da so to dekleta v dolgih ornih suknjah, katere nosijo — kolare! Znabiti so celo take, katere so zvohale sladek „mladeniškiK med v — kaplaniji! Tristo pečenih kokotov, klerikalne dolge snknje — slovenska dekleta in pa — ,,Fihpos"! Zdaj pa še mi naj kdo reče, da ni lušno na sveti! Napredni mladeniči! Koliko novih vencev (krancelnov) bode treba za ,,Fihposove" device??? urešnjevski župnik. Pod tem naslovom prinesel je „Štajerc" v štev. 10. članek, proti kteremn je župnik Snšnik popravek „Stajercua poslal, kteri popravek je „Štajerc tudi natisnil. V našem dostavku smo omenili, da je naš članek celo resničen, samo da je bila pomota pri tiskanju glede dotiČne nedelje. G. župnik pa ne miruje in poslal nam je še drugi popravek in sicer z ravno tisto vsebino, dal mu je uradno lice ter mu pritisnil uradni pečat sv. Mihaela. On misli celo, da se bode še tudi sv. Mihael za njegove bedarije brigal! Mi drugega popravka nismo natisnili, ker nas na to postava ne veže. V pomoč si je naprosil g. župnik Snšnik mariborski „Naš Dom", kteri je prinesel v štev. 16 z dne 31. julija t. 1. članek pod naslovom „,Štajerčeve' liberalne laži". Mi se sicer ne bodemo bavili s taki bedarijami, rečeno pa naj bode resnici na ljubo le sledeče: nG. župnik Snšnik! naš članek in tudi dostavek sta celo in do besedice resnična. Da se je resnično vrinila le tiskovna pomota, to na resnični stvari celo nič ne krone. Ker Vi in „Naš Dom" trdita, da niste na prižnici govorili in tobotali in sicer tako in še hujše kakor naš članek govori, povemo Vam in pa klerikalnemu umazanemu mariborskemu glasilu, da sta nesramno lagala. Pa še nekaj: Vas skuša opirati „Naš Dom" v njegovem omenjnem članku ter pravi med drugim, da ima „Stajerc" korajžo oblatiti poštenega človeka, (to je namreč župnik Sušnik) naj ima tudi pogum, da popravi in prekliče svoje neresnične trditve. G. župnik, kdo Vas blati? Zakaj pa ne naznanite „Našemu Domn", kaj se je godilo na dan svetega Rešnjega Telesa, ko je lastni brat Vaše ngospodične" Micike, o kateri se toliko govori, isto čakal po procesiji pred cerkvijo, da bi ji strgal venec iz glave ter javno govoril: „Ferdamana farovška k . . . ." ; in kaj še več, česar pa tukaj ne moremo zaradi javnega pohujšanja razglasiti. Poslali ste očeta po Miciko, da jo je varoval napada in pri tem Vas velikanske sramote. Kaj še je pred in isti sveti praznik javno govoril lastni brat Vaše Micike na primer o nekem skrivnem porodu i. t. d. pridržimo si med drugim še za drngokrat. G. župnik ne hodite predrzno na solnce, masla je na Vaši glavi dovolj! Ko bi častiti škof vse vedli, gotovo bi bili vi v Konjicah, če že ne v Istriji na škofovskem stolen, pa Vi že pri škofu stvar tako zasučete, da ste le marternik in žrtev zlobnih jezikov. Dokler bode še šlo! Radovedno pričakujemo popravka, mi smo pripravljeni ! 01 nNaš Dom" pridi na pomoč, pomagaj, pomaga luže v mlako. Vendar naklesti tega hudobnegw jarca", „oha" Micikinega brata. Da je vendal tako krivičen. Vera peša. Gospod župnik Sns! berite ta »Štajercev" članek v nedeljo z pri (kancelna,"l ako imate pogum, in dokažite nerofl teh vrst. Sicer pa Vas prosimo za zopetni popa Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Ljubi „štd Jaz sem bil zadnjo nedeljo pri rani svej in sem poslušal pridigo gospoda dekana. Tal so že stari, a vendar jim ni za mir! Gospod dj treba bo nama obema skoraj umreti, ker jaa tudi že star mož. A meni je za ljubi mir! Zal ste vendar nas napredno misleče kmete tan žalili, zakaj ste od samih naprednih časnikovl govali? Podučujte nas raji o božjih resnicah! politično mnenje pa nam pustite pri mirnll rekli, da so veliki grešniki, kateri te časnika pirajo. Rekli ste tudi, da bodejo vsi tisti. I take časnike tiskajo, šli najprej v pekel. Dntd kateri jih imajo, in kateri jih berejo, pa zal No, gospod dekan, potem bodeva skoraj šla a v — pekel, pa ne za njimi, ker sva midva m stara, bodeva šla naprej, ako so Vaše besede rea Jaz dobro vem, da Vi najprvi ^Štajerca" v ci berete! Znabiti da ga poštar Škrlee prej prebere, aj pa ste gotovo Vi najprvi. Za Vami pride kaj Potem pa ga jaz berem, ker ga že ne m oren čakati. A vendar pa vem, da za ^Štajerca" volj no bodem v pekli, čeprav je napredni list. Zj ne vem! To bi naj bil smrtni greh, kar se vi jercu" bere? No, potem je vsaka resnica gii tako Vi pridigujete vsako nedeljo in vsaki sveteki vračujete ljudi od dobrega kmečkega lista. Si ne upate gospod dekan »Štajerca" imenovati. 1 ga bojite, no, pa čakajte, jaz bodem skrbel, da tudi „Štajerc" blato umil iz nekterih gospod« Sv. Tomažu pri Ormožu! Ljubi ..Štajerc" za| samo to, pride pa še več in sicer jako zanimive i Miroljuben stan ..Ljubi" Fihpos! Joj meni, pa si začel tvojj ročnike tirjati? Ti pišeš: „Naš Dom" zagovarjal slovenskega kmeta in obrtnika. Naročnike pa, 1 še dolgujejo naročnino od lanskega leta, pr^ da nam dopošljejo denar kmalu, da se jim lii ustavi. Z mladeniškim pozdravom ured. in \r, ,,Našega Doma". — O ti angeljsko čista mlada dušica, z mladeniškim pozdravom vred, o ti klerJ neumni tepec, ti zagovarjaš koristi slovenskega! in obrtnika? Ali se ne bojiš, da bi te za to na Ijivo laž z vedrega neba počilo? Ljubi m 1 a dej v uredništvu in v upravništvu „Fihposa", tak toraj? Vi še imate take naročnike, kateri soj lanskega leta dolžni naročnino? Toraj toliko in I eksekuterjev v črni suknji imaš na deželi! „Fihpos", pa še le vendar noče nihče plačati, tal moraš posebej tirjati? Pač slabo blago! Za ,,žlindrd hočeš vse prodati ? Aha! tvoj neumrljivi ljublji dohtar Sušteršič — ve prav dobro, kako se z a v korist kmetov ravna! Kako le Vi „FihposOvi" mladeniči, da Vam žlindra ne gre z glavo? Z deviškim pozdravom! Ured, in upravništvo „Štajerca". Sadje kupujejo: In sicer sadje za mošt po več vagonov sledeči veletrgovci: Kari Rudi, Obstgross-Bandlcr Frankfurt a. M. — Joh. Rammer, Gastwirt, Gallne-ukircken Nr. 21. — Maniio Massa, Triest, Via Stadion. — Jos. Schvvarz, Cannstadfc, Karlstrasse 59, Wurttemborg (rabi 200 vagonov). — M. Rucke. Grosshandlung, Stuttgart, Wiirttemberg (100 vagonov). — J. Baron; Obstexporteur, Graz, Eggen-berger-AHee 91. — M. Rothweiler, Grosshandlung, Mannheim, Baden. — Anton Siminger, Handlhof, PostKiIb,Nieder-Osteneich. — Antonia Bundschuch, Leibnitz. — Schollbach, Berlin, Zenfcralmarkt-Halle. — Ludvvig Steiger, Stuttgart, Haubergstrasse 39, Wiirttemberg. — Gottlieb Bubser, Wiernheim, Station Hahlacker, Wiirttemberg. — Weider, Zentralstelle mr Obstverwertnng, Frankfurt a. M., Deutschland. I— Jos. Gciblinger. Viehhandler, Haag, Nieder-Oster-reicli. Lope jabolko za jesti kupijo in sicer: D' Arrigo |et D' Augusta, Finme. — Joh. Wittreich, Brunn, Miihren. — Franz Baumschmid, Linz, Landstrasse 52. — Adolf Nutz, Mitterbach bei Maria-Zell. — Marine Konsura-Magazin, Pola. Istrien. — Anton Z a k, Obsthandlung, Graz. Kaiser-Josefplatz. Stefan Peez, Schladraing, Obersteier.—Leop. Neumann, Obsthiindler, Ischl, Kreuzplatz 4. — Franz Schmid, Wien XVI., Tiefenbachgasse 7. — Antonia Bundschuch, Leibnitz. Povsod se priporoča poslati poprej vzorce (muštre) in vprašati, kako drago plačujejo jabolko za mošt in kako drago izbrane. Ponočni pretep v Spuhlji. V noči 2. tega meseca 80 so v Spuhlji stopli fantje radi neke malenkosti. Pri tem poboju so ranili Antona Weissbacherja, vini-čarskega sina. jako nevarno. Preparali so mn trebuh tako, da so se nesrečnežu čreva videle. Sedaj leži v |ptujski bolnišnici in je malo upanja, da bi ostal. Te ! težke telesne poškodbe so podolženi Alojz Voda 21 ilet star, Janez Veršič, 16 let star in Martin Zelenik 20 let star. Vse tri že ima sodnija. Krava po ceni. Dva Horvata sta dne 3. tega | meseca prodajala kravo, katera jo bila vredna najmanj sto kron za 40 kron. Imela sta stari živinski list glaseč se z Vinice. Ker se jo zdela cena vsakemu kupcu prenizka, je ni hotel nobeden kupiti. Na-manili so prodajalca takoj žandarjera. Ker sta na snmi. da sta kravo ukradla, so ju zaprli. Krava je rudečkastočrne barve. Pri tukajšni policiji sta izjavila. da se pišeta: Ivan Pucko in pa Franc Artlinič, oba z Vinice doma. Poročilo ptujskega sejma. Dne 3. tega meseca fee je prignalo na ptujski sejem 791 govede živine 344 svinj in pa 68 konj. Prodavalo se je jako dobro. Prihodnji svinjski sejem se bode vršil dne 10. tega meseca. Drugi mesečni živinski in svinjski sejem se | bode vršil dne 17. septembra t. 1. Zunanje novice. Grozen zločin. V porenskem kraju Hasselbeek so našli na polju krvavo obleko kmečkega fanta Nedaleč so našli zakopana jetra, srca in pljuča, & dalje sežgano glavo, roke in noge. Morilca sta mendj neka zakonca, ki sta hotela fanta odstraniti. Izboren stražnik. V Berolinu ima neki zlata krasnega bernhardinskega psa kot stražnika v svo, prodajalni, ki ima na vnanji strani omrežje, da vidiji ljudje po noči vanjo. Pes je celo noč v razsvitljer prodajalni; kadar mu je dolg čas, odpre sam prv omrežeje in pazi strogo, kaj se godi na ulici. Zajet ki mu jo včasih ponujajo ljudje, se niti ne zmen in naj bi bila še tako dobra, ker bi bila lehko zs strupljena. Štiri dni živ pokopan. V nekem majhnem me stecu Kanade, je kopa! nedavno neki Sandford voc njak. Izkopal je že 50 črevljev globoko jamo, ko so £ naenkrat podrle stene vodnjaka in so ga pokopale po seboj. Vsakdo je mislil, da je Sandfort mrtev. Da bi priš do vode, so vtaknili prebivalci v podrti vodnjak sko; prst in opeko železno cev; in zaslišali so globoko po zemljo trkanje na cev. Prihitelo je mnogo sosedo in začeli so šest čevljev od podrtega vodnjak kopati novo jamo. To delo je trajalo od tork zvečer do sobote; ker so slišali še vedno pod zemlj praskati, so napravili od novoizkopane jame do p( drtega vodnjaka predor in so rešili tako štiri di pokopanega Sandforta. Bil je pač že jako onemogc pesek mu je zašel v usta in nos, vendar se je dveh dneh že toliko pokrepčal, da je mogel pripov< dovati svoje doživljaje. Gospodarske stvari. Ali je konjski gnoj res škodljiv trsju? Konjsl gnoj nikakor ni škodljiv trsju, če se pravilno rat Ako se pa zakoplje tik korenin, pa pač lahko škoduj ker se skupaj stlačen in z zemljo pokrit zelo sogre in more razvijajoča se toplota mlade trsne korenu oškodovati. Drugače ima pa konjski gnoj precej r dilnih snovij v sebi. Bolj priporočeno je res, konjs gnoj podelati v meŠanec ter ga mešati s prstjo ž še boljše z gipsom, da se pridržuje razvijajoči amonijak (dušik). Kako je zatirati podlesek na travnikih? Podles« cvete jeseni, spomladi pa dela seme — pog°j nov' rastlinam. Vendar pa pri eni in isti rastlini vstra čebulica kakih 5 do 6 let, če toraj potrgamo po leskovo cvetje, zabranimo, da ne more narediti s mena; čebulica pa vendarle ševlahko ostane živa požene drugo jesen nov cvet. Če bi pa to delali v let zaporedoma, oslabela in poginila bi čebulica podleska bi bilo konec. Pravijo, da čebulica zači gniti, če se ji dvakrat zaporedoma iztrga cvet. -To je kaj lahko delo, ktero lahko opravljajo otroci zabavo. — Ko se prikaže podlesek, potrgajo naj j dočistega; čez nekaj dni zopet, kar ga je narast med tem časom itd. če jim obljubite kako darik če bodo delo dobro izvršili, v svesti si smete biti, da bodo potrgali podlesek do čistega. Najuspešneje je, če se porurejo (izkopljejo) čebulice s kako pripravno pripravo, posebno če ni podleska zelo mnogo. Priprave za kopanje podleskovih čebulic so tudi na prodaj, pa so precej drage; ena stane 7 gl. 50 kr. Zato pa nekteri raje takole delajo: Ko se spomladi pokaže volovnik (podleskovi listi), vzamejo primerno palico priostre jo na enem konci in kjer raste kak volovnik, zasade mu jo ravno v sredo, kakih 40 do 50 centimetrov globoko. Na ta način prebodejo čebulico, ki vsled tega začne gniti, posebno če pride kmalu dež in se nabere v Inknji voda, ali pa če po takem delu poškropimo travnik z gnojnico. Čebulice je najlaže prebadati kadar je zemlja vlažna, da gre palica rada vanje. — Nektera čebulica pa preboli rano in jeseni zopet požene cvet; zato je treba drugo leto zopet na travnik in pašnik in iznova prebosti čebulice, kar jih je pognalo liste. Dvakratnemu ranjen ju pa ni lahko kos in navadno segnije. Če pa bi kdo rad kmalu docela pregnal podlesek. naj preorje, čo je moči, dotično zemljo in jo par let obdeluje. Posebno pripravna za tako zemljo je kaka okopavina, ker zahteva mnogo oskrbovanja; obdelovanje zemlje pa uničuje podlesek. Pozneje naj se obseje prostor zopet s travami in nov lep travnik je gotov. V obče pa bodi kot glavno sredstvo priporočeno pravilno in pravočasno namakanje, gnojenje in oskrbovanje travnikov. Kako se odpravijo bradavice s kravjega vimena? Takih bradavic poznamo dve vrsti in sicer rožene in mesnate. Na vimenu so navadno prve vrste. V kolikor se bradavice ne dajo pošČipati, se namažejo s solitrovo kislino in sicer na dan po enkrat. Ker je ta kislina silno jedka, zato je treba pri tem delu pazno postopati. Koža okoli bradavice naj se namaže s kako mastjo, da je ne more razdejati solitrova kislina, ki bi utegnila teči z namazane bradavice. Sicer Vam pa priporočamo prepustiti to reč veščaku, zlasti če je bradavic veliko na vimenu. Kako imamo hraniti in negovati kanarčke. Vsako jutro dajmo ptičku svežo vodo in konopnega semena ter nastrgane redkve. Ne dajajmo ptičku sladkorja, ki povzroča kisline. Da mu napravimo boljši tek, dajajmo mu v časih nekaj salate ali olupkov od sadja. V vodo primešajmo dvakrat na teden malo soli, kjer imamo kanarčka, ne smemo kuhati ali kaditi, taka soba je prava mučilnica za nežnega ptička. Puščanje krvi pri volah in drugi govedi živini, katera se redi za mesarja, da bi se rajša debelila, je v mnogih krajih v navadi, in skušnje potrjujejo, da ima mnogo uspeha. Poskušnje kažejo, da je po puščanju pretvarjanje beljakovin v telesu močnejše in da se izdihavanje ogljikove kisline zmanjša, kar je dokaz. 3a se v telesu razkroji manj že nakopičene tolščobe, Loraj, da postaja živina po puščanju krvi vedno bolj debela. Ker je pitanje že samonasebi nekaj nenaravnega, zato iz zdravstvenega stališča tudi ni dosti ugovarjati proti puščanju, ki sicer život slabi. Poslano.* (Odgovor na popravek župnika Ogrizeka v Črešnicah.) Čresnice v konjiškem okraji. Župnik On zek je nedosežen v obračanju, zvijanju in tajenju! Ko sem) moj dopis v 15. številki > Štajerca« 24. avgusta *0grizeke popravek* bral, nisem mogel svojim očem verjeti, da bi hovniku! župniku! g. Ogrizeku sploh mogoče bilo loljko inalo-1 mamo vse vtajiti! Le žal, da ne dovoljuje prostor, da S celega Ogrizeka v polni in zasluženi meri predstavil sveV Že v 1. piki se je hudo osmešil. Dočim je on celo pri sejij kraj. gol. sveta, dne 17. augusta t. !. trdil, da ni leta 1898] in ne 1900 pri izpisanju orglarske in mežnarske službe nitij 0 rokodeljstvu niti o poučevanju otročiCev Kaj v časnik pisalj so možje takoj sami nasprotno izpovedli, da so se ž njiaj pogovorili, naj bi se taki orgljavec zglasil, ki je ob enem ro-J kodelee, ker drugače težko živi. Le v poučevanju otrok niso] ničesar omenili: to je bil potem le bistroumni Ogrizek sanj pristavil, kar mu neki učitelj kot dopisatelj v »Učiteljskem to-j varišu« lahko pove. Slišal sem pa tudi podpisani sam leti 1900 da se je župnik Ogrizek k mnogim izrazil, da bi radj takega učitelja semkaj dobil, ki bi ob enem orglavecj b i I, zato mu jaz nisem po volji, ker potem bi bil samo men nar tudi župnikov hlapec, kar bi ja župniku neslo. Pa ko m jaz tudi orglal, moral bi imeti kakor vsaki drugi učitelj, >kro-j kodilovo kožo« ali pa »svinjski želodec«, ki bi zamogel Ogs zekove muhe vsak dan na debelo požirali in prebavljai Črešničani pa imajo od leta 1899 v osebi Jožefa ValenOakal takega orglarca, da si primernejšega misliti ne morejo. Kazua tega da dosti dobro orgla, je tudi izučen, delaven in potrpj ljiv mizar, katerega razen drugih Ogrizek najbolj U] rabi. Vsak čas mu mora v cerkvi, kleti, vn i. t. d. kaj novega napraviti in vse drugo v miru pustiti, za hlapca neče in ne more biti; zato pa je njegova žei zvesta pismonošinja. Krojačev in čevljarjev se ne zmaiyl a mizarja ni v celi lari. Črešničani ga bodo pogrešali, kat ga zgubijo. Zato povem g. Ogrizeku: Nehvaležnost je ph sveta! Zaradi 2. pike pa je ravno najbolj »nemir« postal, m to je sedaj le Ogrizeku mogoče vse zviti in vtajiti. Nezaslišana gorostasnost! Dočim pa on skraja trdi, da je bil tudi said za pouk ženskih ročnih del, četudi je prosilka le nemškega! jezika skušana, a h koncu pa že pove, da je bil temu nasproten, ker se moja gospa na njegovo ojstro povelje ni hotkj zavezati, se skušnji iz slovenskega jezika podvreči, in sicer] kakor je modrijan Ogrizek zahteval že v treh mescih !! in, ako ne napravi, je dejal se ne sine tudi več provizoricnega uka dotakniti. Še pred ko sem se v Črešnice preselil, mi jej krajni šolski svet, to se reče edini župnik Ogrizek, na mojel prošnje mesto odgovril, da brez slovenske skušnje ni niti mfl liti na to službo! Na tako brezsrčno odbijanje se jai potem za Ogrizekove ukaze nisem najmanj več zmenil, temj več ga v polni meri preziral! — K temu Se pristavim neljuba težavo in nehvaležnost. Pri Soli namreč ni vodnjaka in vodo! moram od daleč nositi dati, kar me dosti stane, a vrlmtegaj je nimam vselej na razpolago, potem pa se še prežalibon drugi" udje krajnega sol. sveta vse po župnikovem povelji ravnajo in mi še ta pouk ali službo kot — odškodnino — niso privoščili. Častno in redno to nikakor ni bilo, a naj bo lju-j bemu Bog« potolaženo! V 3. piki pa si Ogrizek predrzne in podstopi celo obravnavo prevreči in vseh 10 pik vtajiti!! —j To presega vse meje. Tudi pri letošnji seji kraj. sol. sveta dne 17. avgusta me je ojstro vprašal kateri udje bi bili lanij mene nagovarjali, od tožbe zoper njega odstopiti! In koj tam vpričo vseh sem mu pokazal načelnika kraj. šol. sveta ter obenem šolskega nadziratelja Jožefa Pristovnika, ter njegovega] namestnika Jožefa Guzeja, ki sta lani, dne 13. majniku po procesiji v križevem tednu k meni prišla, ter za odstop tožbe) *) Za vse dopise v tem predalo je uredništvo le v toliki meri] odgovorno, kolikor to zakon zahteva. 3 - ^r posredovala, kar je za nja gotovo lepo bilo, tembolj te župnika Ogrizeka dolgo poznala! A ja/, sem njima od- l, da se to le zna pri obravnavi pred sodnikom zgodili, ako »vse luido obdolženje prekliče«. In tako je dotlej ostalo. priče pokličem pa tudi adjunkta sodnika g. Higersbergerja, mojega zastopnika, g. dr. Mravlaka s Celja in slednjič irnista, da je Ogrizek vse to, kar je 25. marca 1. 1901. ji kraj. .sol. sveta bral in govoril ter na dež. gol. svet ali pa izvleček tega, kar je v 15 Štev. »Štajerca« v 10 i navedenega — preklical. In tako je znatni kazni srečno L ker sem mu jaz vse odpustil, mojega zastopnika je ki mu je kakor nobeden drugi, po milosti samo 27 fiicunil, katere pa je Ogrizek drugi dan že hotel mene povrjene imeti! ali vsaj polovico! Zoper nestrpno Ogrizekovo izjavo pa, da on v svoji tožbi gol. svet ni nobenega obrekovanja preklical in da je itovoljno« zato isto tožbo nazaj vzel: »Ker sem jaz obljubil, — da bom za naprej mir dajal!!!« — zahte- jod Ogrizeka se vso strogostjo ! vse iste ljudi kol .priče« rati, ki bi bile kedaj to slišale, in katere naj pod pri- [lo potrdijo! Ali pa naj Ogrizek tako pismo od mene po- Ako pa on tega ne stori, bodem za »kazen« vse Ogri- ovadbe doslovno v vse na Stnjarskem izhajajoče čas- felovensko in nemške poslal, tudi v šolske, kateri se po- ežejo! da bodo vsi vedeli, s kakim človekom se imam ki me hoče na vsaki način ob službo! ob kruh!! Zahtevam pa tudi od Ogrizeka odločno in se vso res- [pred vsemi ljudmi resnične in pravične dokaxe : Kaki jnz to delam!? — Je-li to hudobija, nemir, da je moja lez leto dni vendar nameščena bila, kar je za Ogrizeka [peti!? — .Ie-Ii to greh, nemir, da jaz po postavi tudi nnerjeve vadnice nekaj nemški učim!? kar Ogri- )eti ne more, kajti vsaka nemška beseda, pisana, kakor iena, ga na celem životu .strese, zategadelj me tudi na napada in v Gradec toži!! — Ali mi hoče še enkrat '10 nesramnih nedostojnih pik posiloma na čelo pribiti« ! |je to lansko leto 25. marca in letos 9. februvarija pri seji sveta storil!? — Ako tega ne dokaže, jez eg a očitno razžalenje časti in kalen je |nad menoj učini!!! — V 4. piki pa nedoločno jda bi se priimka hudič, satan, pri obravnavi 30. aprila tvorila bila. Kaj pa 25. marca in 21. maja 1901 in februarja!? Pri tej strasti ne morem zamolčali, da Ig. sodnik 30. aprila tudi vprašal, kar se je s pričo ilo, ali je on mene tudi za »nemškutarja« imenoval, Ogrizek sede" ravno pred božjim razpe- govoril, da te besede »nikdar ni« izrekel! očitno trdim, da me ni le 9. februarja * e j i kr. š. sveta, marveč Se drugekrati [besedo pikal kot že popisani nasprotnik pega učen j a. Pa tudi k meni samemu je ude okraj- |n deželnega šolskega sveta kot nemškularje imenoval a |me pa ije loži, — gotovo tega ne omeni. V 5. piki pa izekovo trdovratno obračanje, zvijanje, tajenje. laž lajvečji meri spozna! ker si predrzne trditi, da me 9. ia t. 1. pri seji kraj. šol. sveta ni za: »celega bika! in rez forma«! imenoval, dasitudi je ravno zaradi lojnih besed na 40 K. reci štirideset kron, globe kaz- , že plačal, in jih je tudi župan že prijel!!! — Se-li potem še takemu človeku kaj verjeti, četudi je duhovnik !? no kot taki in Še župnik bi moral tem previdnejše rav- [Seveda je on pri seji rekel, da je te hude besede le od starišev in šolarjev slišal in da jih le »pripoveduje«! [o je -fein zvijača-! a pri obravnavi dne 30.aprila pa je na jffo vprašanje odgovoril, da se je le »eden« učenec tako in še tistega ni imenoval na sodnikovo vprašanje itd.! [razumnemu zadosti! [Na novo in zdaj »še bolj očitno« pa me je ravno s ti-jbesedami še enkrat obdolžil, ker pravi: »Res pa je, so to vse štiri priče potrdile, da so mu (meni) drugi taka imena dali« !! — Zato odločno zahtevam od Ogri-,da mi on vse tiste štiri priče, ki so to potrdile, in vse ljudi, ki so meni taka imena kakor: »celi bik in človek brez vsega forma«!! dali, imenuje, da jih vem pred sodnijo tirati, ter neizogibnega in od mene zahtevanega opravičenja in zadoščenja iskati!! — Ako bi pa Ogrizek tega ne izspolnil, bom sam pred očitnim svetom potrdil, da so vse njegove trditve čez me: nestrpljive izmišljave! itd. itd. Kakor pa v vseh. tako se zamorem tudi v 6. in zadnji piki le z božjo pomočjo premagovati, da mi pri takem od duhovnika nikakor pričakovanem »tajenji in samovtajenji« žolč od same jeze ne skipi. — ?& zopet moram vsled tega g. adjunkta in dijurnista za priče poklicati, da Ogrizek na mnogo prigovarjanje g. sodnika nikakor ni hotel svojih besed; »celi bik in človek brez vsega forma* nazaj vzeti, na kar bi mu jaz drugokrat odpustil bil, temveč je djal, z rokama mahaje: »Ce me tudi na deset let zaprete, menije vse eno, jaz ne vzamem ne ene besede nazaj, ampak učitelj je dolžan in mora svojo tožbo nazaj vzeti, ako ne, ga bom jaz zatožil pri deželnem šolskem svetu, da si bo vse svoje žive dni zapomnil« i. t. d. Kavno te besede mi je 4 dni pozneje tudi pisal kot »strašilo« — in ta listek leži in premnogo druzega pri visokem dež. Šol. svetu v (iraci, prepis tega pa pri prečastitem ordinariatu v Mariboru. No, lepa komedija! Zahtevam pa tudi odločno imena tistih 4 prič. pred katerimi je Ogrizek meni ponudil: da bi jaz svojo tožbo nazaj vzel, da potem tudi on mene ne bode na dež. šol. svet tožil. Lanska dva moža kot posredovalca miru je vtajil, kakor že rečeno, letos pa si je kar štiri izmislil. Njegovih »večnih tožb in groženj« na dež. Šol. svet pa sem se že tako navadil, da so mi celo vsakdanje postale! — Če ima še s tožbami veselje, naj se s tem raduje, te njegovo groženje si prepovem! Tudi svojemu Bogu Žičkarju zna na Dunaj prošnje za vpeljavo šibe v našo šolo poslati, slobodno mu, vsaj služi vsem v začudenje in pomilovanje; obžalujem ga pa tudi jaz, da Se 4 urice na teden kot mogočni župnik ne more brez »sceptra ali knute« prestati. Konečno, ker je Ogrizek nekatere reči neomenjene pustil, je s tem dokazal, da je vse ostalo resnično! Tako postavim, da me je na poziv k sodniji med drugimi krati tudi 12. maja 1901 na prižnici napadal, da ne gre prej v šolo, dokler se jaz ne »odpravim« i. t. d. No. do sedaj je že petokrat štrajkal in sicer zadnjokrat celi mesec, a 21. julija je na pouk iz Maribora vendar spet v šolo prišel in redno uči in je vse zamujene ure že vestno izpolnil, kar je lepo, četudi sem jaz še vedno tukaj. Tudi letošnji ropot dne 9. februarja pri seji kraj. šol. sveta, pri kateri je Ogrizek lanskih 10 pik ponovil, potem pa Še o »celem biku in brez forma« pristavil, je zamolčal ter s tem potrdil. A 27 kron stroškov in 40 kron globe nič ne omeni, pa plačal jih je že. Tudi je s tem uresničil, da na vse moja poprejšnja mesta pisari in pozvedava, da bi o meni kaj slabega zvedel, zlasti pri duhovnikih in učiteljih. V vseh desetih >grozovitih pikah« pa ni ničesar posamezno omenil, le v svoji tretji piki je, kakor že povedano, vse črez breg prcvrgel! — Toraj ne vem, si-li ne upa, ali ga je sram in strah ali kaj ? Iz tega najbrž sledi, da on, kakor že v svojih šestih pikah učinja, tudi to vse na »tihoma« že tretjokrat potrjuje, kakor 25. marca 1901 in 9. februarja letos. Le tako naprej! Modro hi bit Ogrizek ravnal, da bi bil roko na srce položil, sv. Duha za razvetljenje prosil, svojo strast spoznal, jo krotil in vse opustil, — kajti storjeno se ne da vtajiti — a namesto tega je vlil v žrjavico olje. Ogrizek sicer odsvetuje da ne rečem prepove »Štajerca« brati, a vsled svojega »znan-stvenga popravka« pa j e 16. in 17. številko komaj in komaj pričakoval, ter po svojem tovarišu F. M. nektere iztise iz Ptuja dobil, katere je potem od hiše do hiše nosil, naprej bral in kazal, kako je moj dopis v 15. Štev. uničil in kako izvrstno zna on pisati. Tukaj je na mestu ljudski pregovor: »Bolj ko blato mešaš, tembolj smrdi!« Pa tudi: »Si tacuisses, philosophus tuisses«. Sreča za Ogrizeka, da še nova postava ni potrjena, vsled katere se v »popravkih« ne bo smelo več po svoji volji vse vtajiti in krivo razglasiti. Dasitudi ni dovoljeno, brez velike sile Bog a'za pričo "p oklica t, se vendar čutim pri- — i o -siljenega, to storiti in izreči: Vse, kar sem v 15. številki >Stajerca« in sedaj tukaj popisal, je — sama gola, čistaresnica navedena! — To pa storim zategadelj, ker je g. Ogrizek kot duhovnik in župnik, k oje mu kratkovid-neži mislijo, da se mora verjet i, vse obrnil, z v i I in vtaj i j. Janez Adamič, učitelj in šolovodja v Črešnieah. Iz Poldan. V tukajšni vasi živi omožena ženska oseba, katera po noči svojega moža in svoje otroke zapusti in se od Polčan do Črešnovca sprehaja. Drngačc je pa ta žena pobožna. Kaj si le neki mož od te žene mora misliti? Kaj mu je neki pričakovati? Opazovalec. Pisma uredništva. L K. Strigova. Ni mogoče sprejeli. Liste smo poslali! Z Bogom! Gospod Kosi. Vašega naslova nam ni mogoče spremeniti, ker niste pisali, kje sle bili do sedaj. Pod tem imenom imamo več naročnikov. Prosimo toraj Vas in vse druge, kateri svoje bivališče spremenijo, da nam ne le kraj novega, temveč tudi kraj dosedanjega stanovanja, naznanijo! POSlSnOa ^'sti vozn'ki> kateri imajo nekaj kapitala ter voz m in konje na razpolago, dobijo lep zaslužek s pro- dajanjem (hauziranjem) kisle vode. Vpraša naj se pri ratmatžlistvH v Radincib (Brunnon-Direkllon in Bad Radeiu.) 612 /V^VYYVVYYYY'rYYYYVYYVYYYYVYYYYYYWYVT^ Loterijske številke. Trst, dne 23. avgusta 77, 5, 8, G8, 30. Gradec, dne 30. avgusta: 2, 35, 26, 23, 61. osvežujoča pijača. Nepresi 7tf Avenarijev karboli ne najboljša maža za les proti gnilobi in gobi. Kabrika za karbolinej R. Avenarius, Amstetten. Prodaja se pri Traun & Siiger v Celju in Stiger in Sin v Slov. Bistrici. Pozor! Lepi prostor za trgovino daje v najem Matija Drofenik, veleposestnik pri Sv, Križu tik Staline. Prometa, na leto je nO do KO tisoč goldinarjev. 6i7 Esence za žganje. Kdor želi delati žganje iz prav dobrili esenc, naj se obrne pismeno ali ustmeno na mene podpisanega, ker nastopam neko tovarno, katera izdeluje take esence. Kdor to blago pri meni naroči, mu radovoljno tudi razložim, kako se tako žganje dela. — flndrcj Prapotnik v Šoštanju. 650 Proda se, Brockhaus, Konversations-Leksikon (jubilarna izdaja 1898) Leksikon je čisto nov in velja 100 kron. Prodajalca pove „Štajerc.u 636 20 do 25-letna deklina ki je dobro izurjena v kuhinji in tudi v druhih gospodinjskih stvareh, mora znati dobro nemško in slovensko govoriti, se vzame k samskemu možu za gospodinjo. Ponudbe pod štv, 638 naj se pošljejo na upravništvu ^Štajerca" v Ptuju. 638 Učenec za pivovarno (Krauerlehrjunge), kteri je močen in dobro vzgojen, se sprejme v pivovarno pri J. nagtlC v Velikovcu (Volkermarkt) na Spodnjem Koroškem. 643 Mihaela Grohman, krčmarica nasproti mestne hranilnice v Ptuju. proda posestvo ležeče v občini Žitale tik glavne ceste. Posestvo meri blicu 19 oralov (joh)in obstoji iz travnikov in njiv. To posestvo se bode. ker hoče prodajalka drugo kupiti, po jako nizki ceni in po ugodnih plačilih prodalo. Kupci se naj oglasijo pri prodajalki pismeno ali ustmeno. 643 Proda se pO jako nizki ceni še skoraj popolnoma nov, (cena jako nizka). Kupci naj se oglasijo pri Kari Reisinger, mizarju v Ptuju. Allerhciligengassc Štev. 9. 654 Nevesto HOleten fant ki i 2000 goldinarjev. imeti 1000 goldina je mlada in nepok Ijcnja. Ponudbe s fo se pošiljajo pod cen zakon" štv. 652 Ivo ..Šiajerca XXXX Mlad komi ki je zvest in pride« sprej me v trgovino 1 blaga. Josef Filao vi Učene obeh deželnih jezikot dobro šolsko izohrazld se takoj pri Janeza sche-gu trgovcu v Slo z dobro šolsko izobrazbo, nemškega venskega jezika zmožen, se spre| mešano trogovino Willi. Sirka naslednika vi ran z s&oaia tvornica pušk v Spod. Borovljah na priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in najizbornejša doverSitev za streljanje; ročno delo z Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vi stonj in poStnine prosto. — Moja tovarna prejela j] veliko pohval. w w 1 lesena omara za štacuno (Budel) petrazq taka omara (Bndel) za petrolej in i omara vse to je znotraj s plošče vino (plehom) pi^ Dalje 1 velika železna peč (Piillofren) a cevi l mala decimalna vaga, i svetilnica za izloi l (Abfiillkammer), mere (cementi) in pločevine] pove upravnižt-vo ,,Štajerca". — 11 — Na deželni sadje- in v i n o-r e j s k i šoli v Mariboru se bode tid 22. do 27. septembra tega leta poučevalo kako se najboljše porabi ga d j e in pa vrtne in druge k o-ristne zelenjave. Teoretično in praktično se bode poučevalo, kako se sadje najbolj primerno zbira, kako se razdeli, razpošilja in pa shranjuje, sploh kako se pora s sadjem ravnati, da obstane. Raz-o se bode tudi, kako se shranjuje ze-java in sploh kako je ravnati ž njo. jsaki, kateri se hoče vdeležiti, se bode rezplačuo v vseh teh važnih stvareh Hdučil. Kdor se hoče vdeležiti, naj se javi pri ravnateljstvu deželne sadje« in vinorejske šole v W!at»iboru« 663 Vy\ Ptuj Cerkvena ulica štev. 16. zlatar, srebrar, opliker in urar priporoča svojo bitno sortirano zalogo v blagohoten obisk. tkovrst.na popravila ziatnine in srebrnine, itiČHGtja bSaga in UP se zvršijo hitro in po ceni. Najboljše in najbolj pripravno sredstvo za \W uničevanje muh je in ostane amerikanski papir za muhe „Tanglefoot" Dvoj na pola 8 krajcarjev. Za prekupce posebno znižane cene. Dobiva se pri J o s- Kasimir=u [trgovina s špecerijskim, meterijalnim in barvnim blagom v Ptlljll poleg ^Štajerca." p v to stroko sparlajoče blago je vedno po najnižjih cenah v zalogi. fiBi- Seznanila bi se rada letna mladenka, ki ima 1000 kron dedščine, je srednje rasti [rajavih očij in lasi, iz poštene rodovine, z 20 do 281etnim plemčem. kateri mora imeli cesarsko službo ali pa veliko istvo brez dolga. Naslov pove »Stajerc« pod štev 662 6<;*2 v Ormoži (Gemeinde-Sparkasse in Friedau) obrestuje vloge po 4Vo in jih sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od \g. do 11 ure dopoldne. Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobijo isti popolnoma 4r2°0 obresti. Ravnateljstvo. i 1 n ce XI ca. za knjigarno in trgovino s papirjem, kateri je dovršil 2 razreda srednje ali 3 razrede meščanske šole in je vešč nemškega in slovenskega jezika, išče W. Blanke knjigarna in trgovina s papirjem M. Brata Slawitsd v Ptuju priporočata i/.vrstne šivalne it (Nahmaschinen) po sledeči Singer A ... 70 K Singer Medium 90 Singer Titania 120 Ringschifchen . 140 Ringschifchcn za krojače . . 180 Minerva A............100 Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 Howe C za krojače in črevljarje ... 90 Cylinder Elastik za čevljarje.....180 Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Ceni pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. o vin TEA z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate sami in mineralno vodo. m IE6EB v Celji. ssj ••: Bilanca okrajne hranilnice v Konjicah Akuva za leto 1901- Pm Fol. I glavne knjige Vrednost v kronah 5 13 6 7 18 9 17 15 11 3 Hipotikaroi posojilni konto . . . Okrajni » > . . . Efektni » » . . . Konto korent........ Konto poštne hranilnice .... Obrestni konto per Saldo . . Posojilni konto (Vorschuss-Konto) Konto posestev........ Konto inventarja....... Konto kaše ...... K Skupaj 671.971 2.000 7.916 159.768 191 15.137 80 14,000 740 8.328 73 56 96 07 18 94 880.134 43 Fol. glavne knjige Vrednost v kri 4 Konto interesentov...... 14 Konto posojila štajerske hranilnice 2 Konto rezervnega zaklada 649.847 | 95.279 135.007 Konjice, dne 31. decembra 1901. Josef Putschnigg m. p. predsednik ravnateljstva. Dr. Mihael Lederer m. p, Fritz Sorger m. p. Gottfried Hasenbichel o pravni konsulent. uradnik občinske hranilnice v Gradcu. tajnik. Pregledano in potrjeno: Konjice, dne 25. aprila 1902. Dr. Adolf Kadiunigg m. p. Dr Rudolf Lautner m. p. Kari Jaklin m. p. — 13 — ;h oje li: - h Stavbinsko Dietrich Dickstein & Wilhelm Higersperger po arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstrasse 10 5. priporočata se zaprevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Pojasnila — na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih. po 463 II ah h 14 71 Vsakemu poljedelcu se priporoča „dr. P. Schuppli-ja navodilo za živinorejske tečaje na Oberhofu". V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni. 43 i- p. Carl Hantich državno izprašani nadlogar, gozdarski zemlicmerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemercc v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 6o? Pozor -4 pari če"vlj e*\r za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, t pai* ženskih čevljev, rujavih zavezati, z modnimi zbititni podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih, modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se Iproti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 462 beciklisti, krojači in šivilje! j Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V Zalogi imaitl vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene beeikle od 30 gold, dalje. S kovanje. ^^ fj^ 535 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. 14 — W. Blanke v P tuj i glavni trg štev. 6 nasproti ncmSke farne cerkve. ogerska ulica štev. 6 nasproti velike vojašnice. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica iu trgovina s papirjem, šolskimi in Risarskimi potrebščinami na debelo in drobno. Zaloga kart. C. ki\ zaloga šolskih knjig. Vsaki čas velika zaloga vseh iolskib knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih vpisovalnib knjig za trgovce, vseh pisalnih in iolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilnega papirja v vseh barvah, pisalnega in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zavitkov, papirnaiib vrečic papirja za zavijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkili cenah. Na drobno in na debelo.. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, Jolska vodstva, ovč. predstojniitva itd. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskib potreMcin po nizkih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgovske tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrtk, računi, vizitniee. ttaslOVRe kartC, PCČatne Znamke za steklenice in pisemske zaklepe, Jtampilje iz kačuha in kovine. Najbogatejša zalega katoliških od škofijstva potrjenih m molitvenikov zzz v jaKo lepem vezanju in po raznih cenah. Velika zaloga slovenskih pripovednih knjig zelo zanimivo in lepo za citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi. Razglednice v najfinejši svetlo!!skovni izveršitvi pošiljam jaz za K 35. 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Mladi komi Gospodom trgovcem dovolim pri conah veliki popust. ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. ^4"^" iz dežele, z dobrimi spričevali (referencami), se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Franc Gschella-tu v Radečah pri Zidanem mostu. 633 Iščem majersko družino za vinograd kateri leži v Halozah in sicer v Dežni pri sveti Trojici (Grossauerjev vinograd) Družina mora imeti najmanj 6 delavcev, mora razumeti vsako delo v vinogradu in najmanj eden od njih mora biti dobro tzučen v požtahtnenju ameriških trt. Ta mora znati vsako delo v vinogradu popolnoma samostojno opraviti, tako, da se mu lahko zroCi vinograd pri katerem je tudi sadjerejsko, Živinorejsko in viničarsko znanje potrebno, popolnoma v roke. Z eno besado on mora biti na mestu r5afara." Sprejme se samo pridna in poštena rodbina. Pismene ponudbe naj se poš-lejo pod atresom: Gospa Matilde Heller, Breg pri Ptuju. zaklopek Na košček sladkorja vzame se. kadar jej potrebno, 20 do -10 kapljic A.Thierry-jevega balzami da se doseže krč pomirujoči. bolečine ] lajSujoči in želodec okrepčajoči učinek. J biva se v lekarnah — S ;>ošto, pošli prosto 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 knH Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED, loka pri ,,Angelju varhu'' v Pregradi pri Roj Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in naj se na v vseli kulturnih državah registt rano zeleno nunsko znamko, in na v klob:;fh| vtisnjeno „Allein^echtt(, kot dokaz pristnosti ■oji z latento^ »še zs sdk 7% urar, srebrar in zlatar glavni trg št. I Ptllj glavni tr§| tik mesarja gospoda Luttenbergc priporoča svoje ure, prstane, vei žice za uro in uhani Vse po najnižji ceuL Za vse ure se jamči. Švicai žepne ure iz niitelna za tri goldinarje in dražje. $RDrne Žepne «re od 4 gold. 501 naprej. Butiiinice za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popnufl se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. Opozarjam še mojo bogato zalogo Uhanov in prstanov iz srebd zlata in drugih kovin. Srebrni prstani xa zaročence od 40 kr brusne feamne za srpe In kose priznano najboljše ■ 100 kosov 8 K. en poštni zavoj z 15 kosi franko K. razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno pri j na Kranjskem. Tovarna za poljedelske si C. Prosch-a v Celovcu M priporoča izboljšane C (G6 z najnovejšimi podlag (lagerji), lahko teko Dalje stroje za rezanica delati, trijerje mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično p voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se poS poštnine prosto in zastonj. Vinske sode vsake velikosti, močne, od vina izpraznjene, naj4x°'m"! od 600 go 1 do 6 živinčet. U raškaujc turške. TriteH (kupje) za m%fl ■£ ^ivin&.t. Duna]f IIj Najnovejši mlini za čiščenje žita Samotvorne patentovane brizgalniee za pokonča- vanje grenkulje in (rtne uSi „Syphonia", prenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor (udi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi . Mayfarth & Co. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Taborstrasse št. 71. sr>° <**<"*"»>. Lštaiiovljene J.>*~. odlikovana s črei ;90 zlatimi, arebornlmi in bronastimi svetlnaml na vaeh večjih razstavah. Ilusttovani katalogi in mnoga ptixnanaka pisma brezplačno — Zastopniki in ptedajalci se radi sprejmfi. Dopisuje 8e tudi V slovenskem jeziku. 558 Dobivajo in ogledajo se tudi pri YraitZ ttUUcscb-U v Pluji. (##### «(##£## m Adolf Sellinscheqq | X______::.... *._____:„„ i, -.1____________...< W<& JI (L špecerijska trgovina ,,k zelenemu vencu' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje jagode, maline, Srešnje, višnje, jabolke, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindliuge, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (pater), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe [{rešuje, suhe slive in jabločne krhlje i. t. d. vse to po visokih cenah. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin BTost (Briix) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . . . gld 3-75 Prava srebrna remontoarka.....n 5*80 Prava srebrna verižica......„ 1*20 Nikelnasli budilec.........„ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tiroč in tisoč pri- znalnih pisem. Ilutttrirani katnloff sustonjHn poštnine pronto. 510 Red Star Line, Antwerpen Dobra gostilna. rtvom (ekonomijo) v Derbešivesi pri Pliberku na Spodnjem se pod dobrimi pogoji proda ali odda v najem. Ta gostilna lahavem kraju tik deželne ceste med mestom in železnično po-rrk, od obeh teh krajev 10 minut oddaljena. To gospodarstvo fees. kr. žrebčarijo. žago na vodo pri hi$i. Posestva so Čisto blizu [u ravnem. Natančne podatke daje lastnik ficorg Slasscr v Der-beSivesi pri Pliberku na Spodnjem Koroškem. 5G1 v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. — Dobra hrana. Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, WiedenerGurtel, naDunaji ali Ant. Rehek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.' 537 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX od skurjenega lesa kupuje *\ W. Blanke v Ptuju. j 71 H — Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorlko Ungartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 nasproti velike kasarne, v Ptuji. zraven Osterberger-ja. ^Tajnlžje ce:r^el Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža, terpcntina, lakov, sikatifa, brnnolina, laka za polituro. laka za usnje in železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor ludi vsakovrstne suhe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. " Sčeniinarskoi blago. 77:r~: ■ ■ Priporočam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničarsko blago i. t. d. Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S spoštovanjem J_ S0rfc0i r.84 Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S.Ka$imir in v kopališču samem lil is^ C. kr. pri«. tovarna za eemei Trboveljske premogokopne družbe v Tr&OWl priporoča svoj pripozuano izvrsten Portlatld-cemcnt v .„ jednakomemi, vse od avstrijskega druživa inženirjev ■] hi tek tov določene predpise g!ed6 tlakovne in odporne« dsKČ titiiikriliajoci dobroti, kakor tudi svoje priznani vrstno aptSO. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitej&h tvrdk so na razpolagi Centralni urad: Dunaj, III 3 Renrtweg 5. Čudovito Redka prilika. 400 komadov za! g 1 dvažestno pozlačena ura z verižico, s Hletnim jamstvom. 6 žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla. In za slike, obsezajoČ 36 najlepših slik sveta, 1 mašina za računiti, katera izračuni samo najtežejže eksemble, k temu eno navoc sovnik za pisma, poraben za vsakogar, 5 kom. najlepših 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev. I veliko smeha. 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz doul tentovana zapona H*/9 zlata, I prijetno dišeče toiletno milo, \\ zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smo tke z jantaromj moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarni rnelov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih! Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti] povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr, st šiljavuico Ch. Jungwirth, Krakav, A, Risiko izključen. Za se vrne denar. iz preskušenih lastnih drt sicer: jabolke po K L— hruške po K 1.20 do Lt boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za lil OskrbltiStvO Ittarenbcrg (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam tudi jorkširski plemenski prašiči. Sadna drevesa m parna žag Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v! zraven klalnice in plinarske hiše postavljena 1 parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi tal žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ] hati i. t. d. Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podji Ladislans Johann Roth inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba mOStOv iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. Uotfna Stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Kazen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trote petona, petonska lla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor ludi vse v to stroko spadajoča dela. — Pqj in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Jon. Rotl| 523 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. Stavba CCSt iti potOv, kakor tudi traciranje taisti Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, pob cevjj, vodovodne stavbe. Stavbe na površju (Hochbauten) in sicer: vile, | gospodarska poslopja, fabrike in javna adaptacije vsake vrste. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v PoH