G-ospodarske stvari. O koristi gasilnih društev. Da pišera o koristi gasilni društev, me je napotil slučaj, pri katerem sem imel priliko sodelovati, dne 8. februvarija v Babincih pri Ljutomeru. Okoli štrte ure se je pokazal plamen za škednjem, v skladu šop pri Ferdinandu Krajncu. Dim je naznanil vaščanom nesrečo. Ker pa, kakor je znano, imamo po Murskem polju lepo število gasilnih društev, so druStveni trobentači naznanili »Na poU in v »tek«. V malem Casu so delovale na nesrtčnem prostoru lokavško, ljutomersko, cvensko, cezanjevsko društvo, če prav so bila društva uro in črez uro oddaljena od pogorišča. Dragi mi Slovenci po slovenskih vaseh in ljubi občinski predstojniki! Razmišljujte stvar! 0 kako je ognjena sila divjala pred časom gasilnih društev po Murskem polju, in koliko nereda, kako je Ijudstvo koprnelo po opravkih, pa ni moglo zaradi pomanjkljivosti orodja kaj opraviti! Dragi čitatelj, poglejva zdaj ta prizor na pogorišču! (Jasilci so prihiteli h groznemu plamenu, kateri je objemal obširno in lepo poslopje in se stegoval za sosednimi, da si nje pridobi v last. Razni gasilci razvrstijo svoja orodja, in drugi ljudje so na njih lepo opominjanje prišli v pomoč. Dve črevesi sta vlekli blizu do 50 metrov daljave iz potoka vodo. Z enim se je gasilo na dolnjem, z drugim na gornjem koncu. Na severni strani je pa brizgalnica naravnost metala vodo v ogenj. Vse se je vršilo v najlepšem redu, vsaki sotrudnik, kakor gasilec }e bil na svojem niestu. Strašen plamen se je moral udati orodju gasilcev. Nadaljni razvoj je bil omejen in v kratkera ogenj do zadnje iskre pogašen. Da pripomnim,- da so se iz Ljutomera pripeljali gospodi na kraj gorišča, celo kočijo setn videl, pa mislim, da mora vsak priznati moč junaškega dela gasilcev. Ljubi Slovenci! Vzamite v pretres te vrstice in vsaka večja vas naj ima svojo gasilno društvo, kjer pa ni priložnosti, pa se naj združijo po več bljižnih vasij skup, kakor je tukaj gasilno društvo cvensko. Tu so zastopane vasi, Cven I. oddelek, zgornje, spodje Krapje II. oddelek, Mota III. oddelek. Vsi oddelki so en organ s 50 možmi in tremi brizgalnicami, in mora se reči, da je jako močno društvo. Nikdo pa naj ne misli, kakor se rado predbaciva, da imajo taka društva s politiko kak pomen. No, to ni! Vsako društvo je prostovoljno. Vsak mož nosi vsebi čut ljubezni in dela po geslu: Vsi za enega in eden za vse. Gasilec je pa tudi častna oseba in zato nosi častno obleko. Časten je pa zato, ker prostovoljno nosi v sebi čut ljubezni, da daruje za svojega bljižnega življenje in premoženje. Gasilec pa postane ludi hiter in čil, ker se privadi kretati po vojaško in ga to stori ponosnega. Gasilec je pa tudi pošten značaj, ker omadežane osebe se ne sprejemajo v društvo, ker bi delale s tem nečast društvu. Gasilno društvo je pa tudi kinč za svojo vas ali občino. Vas ali občina stopi na glas kot značajna in napredna in gasilno moštvo pospešuje ljubezen medsebojno, ker o vajah in drugih priložnostih skupno živijo in se tako radi imajo. (Konec prih.) Posojilnica v Šmarjah pri Jelšah je imela v četrtem upravnem letu t. j. 1896 prometa 129.963-54 gld. Zadružnikov šteje 411 proti 247 v prejšnem letu in vplačanih deležev 3231 gld. Hranilne vloge znašajo 57.498-54 gld., a posojila 60.059 gld. Vrednost lastne hiše po l"/'o odpisu je 3465 gld. Gisti dobiček leta 1896. znaša 76951 gld., obe rezervi pa 258266 gld. V načelstvo so se volili vsi dosedanji člani, a v nadzorstvo 7 dosedanjih članov, v novič pa g. Martin Kočevar, župan na Tinskem, g. Jože Kos, posestnik v Pristavi, in g. Franc Senica, posestnik na Ponkvici. Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/0< a posojila se dajejo po 6%. Uraduje se vsak četrtek predpoludne od 8 do 12 ure, izvemši praznike, takrat je uradni dan naslednji petek predpoludne. Sejmovi. Dne 15. marcija na Zdolab, pri Sv. Trojici v Slov. gor. in v Poličanah. Dne 17. marcija na Rečici, v Podčetrtku, Trbovljah, Cmureku in Središču. Dne 18. marcija na Vidmu, na Ptujski gori in na Bregu pri Ptuju (za svinje).