142
Starozgodovinske stvari.
Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovenov.
Spisal Davorin Trstenjak.
I.
Jezikoslovcem prepuščam, naj določijo, s katerim slovanskim jezikom je korotanski v najbližnji sorodnosti ; jaz tukaj hočem samo pozornost starinoslovcev na neke okoliščine obrniti, katere se dosedaj še niso v poštev jemale.
Ako stara osebna imena korotanskih Slovencev pogledamo, ne najdemo, da bi bila edno ista s srbo-hrvatskimi, marveč se vjemajo s staromorav-skimi.
26. decembra 1. 888. pokloni kralj Arnulf Mildruti svojega podčašnika (peharnika, pincerna) Heima soprogi nekoliko sužnjev Nemcev in korotanskih Slovencev; med slednjimi se imenujejo: Strammir, Siti-muzil in Trebifrater (Ankershofen „Regesten der vier-ten Periode I.**).
Imena z deblom: Str a m se najdejo pri zapadnih Slovanih, in sicer pri Moravcih: Stram-ata, S tram-O ta (Codex Mor. 1202, 212.)
S i ti muz il gotovo ni nič druzega nego skaženo: Zitimvsl, imena s končnico: mysl, pa so sploh le pri zapadnih Slovanih obična, primeri: Pfe-mysi, der Vorbedachte. Tudi imena z deblom: Žit so priljubljena pri zapadnih Slovanih, na pr.: Žito-mir, Žite-slav, Žito itd. Ime Trebifrater je brez dvombe skaženo iz Trebibrater. Imena iz debla Treb so zopet vlastnina za padni m Slovanom, na pr.: Treb-a, Treb-an, Treb-ek, Treb-ata, Trebe-mir, Trebe-mvsl, Treb-ota, Trebe-slav, Treb-sa, in sicer večidel staroraoravska (glej ,,Codex Morav." II,  1205, 29. in na drugih mestih).
Cesar Oton III. daruje 19. julija 1. 993. nekemu Slovencu Zebegoi dve kmetiji in Suarzdorf, Pudi-nawiz, Duchumuzlidorf, Gumlahi et Dou-plachi in pago Croudi et in comitatu Otgari, Co-mitis" (Hormeier „Beitrage" II. 98).
Imena s temo: Seb nas zopet k zapadnim Slovanom peljajo; Moravci poznajo imena: Seb-or, Seb-ot, Seb-oj, Se bi-siji v. Končnico goj nahajamo tudi v slovenskih imenih: Ciči-goj, Svili-goj, Naber-goj. Obliki vasi Pudinawiz, skaženo iz: Budi novice, dalje: Duhumuzlidorf, skažeoo iz: Duho-mysl-dorf opominjate tudi na zapadnoslovanake oblike in tvarine.    Ti vasi ste stali v judenburskem okrožji.
28. aprila 1. 980. pokloni cesar Oton II. koroškemu vojvodi Otonu .,in pago Karintriche" quinque hubas re> gales in villis: Otmanica et gnevuotindorf".
Ime Otmanica je iz teme O t in končnice man-ica. Otmanica je toraj vas Otman-ova. Imena iz teme O t se obilo nahajajo pri Cehih, na primer: Ot-a, Otek, Ot-ik, Ota-slav, tudi pri Moravcih („Codex Morav." t. II, iz leta 1249).
Gnevuotindorf je selo gospodarja: Gnevo-tina, in imena iz tem gnev so izključivo zapad-noslovanska; slovenski jezik besede: gnev neti ne pozna.
Mi najdemo staročeska in staromoravska imena: G n e v - a, Gnev-aš, G n e v - k a, G n e v - o n, Gnevo-mir, Gnev-ota itd. Pri Srbo-Hrvatih, ki besedo gnev tudi poznajo, niso bila ta imena navadna.
O imenu V al kun, ki se tudi pri starih Moravcih nahaja, sem uže govoril.
30. maja 1. 930. pokloni koroško-nemški plemič Marchuuart salcburškemu škofa svoja imetja ,,ad Un-drimam", na gornjem Stajarskem; priče so bile Nemci: vojvoda Pertholt, grof Liutprecht itd. med Slovenci: Zuentipolch in Uuelisnich („Anhang zur Juvavia", str. 166. cap. LXXX).
Ime Zuentipolch je zapadnoslovansko: Sventi-polk, novočesko: Svatopluk, rusko: S vj a topol k. Pri Jugoslovanih ni najti priimka: polk, pač pa pri zapadnih in sevrnih Slovanih, na pr.: J aro-po l k itd,
Uelisnich je skaženo iz: Veli sni k. Iz debla: Vel so zapadni Slovani zopet stvarili mnogo osebnih imen, na primer: Vele, Vel-ena, Vele-tin, Vele-slav, Vel-ih, Vel-iš; slednje ime je posebno priljubljeno bilo pri Moravcih.
(Dalje prihodnjič.)
159
Slarozgodovinske stvari.
Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovenov.
Spisal Davorin Trstenjak.
L
(Dalje.)
6. januarija leta 8(34. obdaruje kralj Ludevik salc-burškega višega škofa z mnogimi slovenskimi sužnji iz Koroškega; imena bila so jim sledeča: Biula, Zir-neu, Betaneo, Trebisnec, Nasmus, W o lat o, Sebedrach, Techosit, Godemus, Sebemir, Z i r n a, Turdazo, Razemuzza, Drasma.
Biula je Bela, ime ženske, ker listina govori „servos cum uxoribus" (glej ,,Anhang zur Juvavia" str. 96. Nr. XXXIX). - Zirna = Srna. Trebisnec je: Trebiš ne k, vse lahko razumljiva in tudi slovenska imena, ravno tako: Sebedrach = Sebedrag.
Važno je ime Techosit, ki je skaženo iz Teho-žid (solatium cupiens).
Iz tem.: teh, so sopet Ceho-Moravci radi imena stvarjali, na primer: Teh-an, Teho-bud, Teh-na, Teh o-rad, Teh-o ta itd. Korenika žtd se vjema s hrvatskosrbsk. žud (žudim , cupio); novoslov. zdeti, ima uže drug pomen.
Pomena imena: Betaneo ne razumem, a najdem češka imena: Bet-ka, tako tudi ne vem razložiti imena Nasmus, a pri atarih Cehih in Moravcih najdem iz tem. Nas imena: Nas-ak, Nas-siav, Nas-on; po Pohorji: Nas-ko. Godemus*) najde sorodnike v česko-moravskih: God-ava, God-a ta, v poljskem: God-in, Godi-slav, God-oj, God-un itd. Ime Domemus se vjema zopet z imeni: Doma (staro-česko), Dom-aj (staropoijsko^, Doma-invsl (staro-česko). Turdazo je iz Tvrdas^, iz teme: tvrd in sufiksom: asi. Razamuzzaje hudo popačeno, ker se nemški z ima brati kot s, bi dobodli Rasamussa, imena: Rasa, Ras-ka, Ras-si a v, so bila pri Cehih in Srbih navadna, drugega dela imena ne razumem. -— Drasma utegnilo je per metatezin iz Drama nastati, znana so mi staročeska imena Drs-slav, Drsa. Drasma utegne pa tudi označevati Dražma, iz tem. drag, o Čem pa dvomim, ker slovenski 6 je pisec listine poznamenoval s ts, kar ime ženske Blaga t s a = Blagača pričuje.
Leta 994 je briksinski škof Albuin daroval svoji sestri Gepna posestva pri Doberlivesi (Ankerskofen 1. c. str. 28). Med slovenskimi pričami se imenuje slobodnjak Ladi m ar. Imena iz tem. lad (schon, niedlich, zierlich, harmonisch) so tudi bolj pri zapadnih Slovanih navadna, nego pri južnih, na primer, Ladi-mir (staro moravsko) (Codex Morav. L, 345), Lad-ek, Ladi-slav? Lad-on itd.
Leta 970. je ,,nobilis clerieus Witto" poklonil salc-burškemu škofu Frideriku na svojih posestvih v: ,,Pi-rihun, in Uuintpozingun" , Windpossingen v Lungavi (na Salcburškem) svoje sužnje (maneipia). Salcburški škof pa je temu kleriku dal ,,beneficium s. Andreae' v laboški dolini in sledeče sužnje: Wasagrim, Meginuvart, Adalpreht, ti so bili Nemci, med Slovenci pa: Bla* gadsa, Razili cum uxore, Raza cum filiis, in Drago s i d. Imena: Blagača, Rasil, Rasa, Drago-zid (čara cupiens), smo uže pred seboj imeli, in se prepričali, da se tudi pri zapadnih Slovanih najdejo. Imenujejo pa  se še:   Zuerco,   Zirneca in Asziza.
Pri Čehih najdem ime plemiča: S vrh (Reg. Boh. 1201.), Zirneca je menda: Srnica, in Asziza je: Asčica stareja oblika za: Jasčica. Priče pri podpisovanji so bili nemški in slovenski slobodnjaki, med Nemci: Engilmar, Meginuart, Luitolt, Egiloif, Eparhart, med slovenskimi: Turdugouuo, kar po mojem mnenji ni drugo, nego: Tvrdoglavt. Da so korotanski Slovenci uže takrat glasnik 1 kot v izgovarjali, pričuje pisava imena reke: Oguania (Oglanja). Imenuje se še tudi slovenski priča: Putizlau, kar ni druga, nego zapadnoslovanski: Budi s lav, sicer tudi pri Srbih rabljeno ime.  (Anbang zur Juvavia, str.  199. Nr. XXIV.)
Ko je svetopavlovski samostan v laboški dolini bil ustanovljen, najdemo med pričami tudi Slovenca: Fraz-lau, beri Fraslau. Kakor je iz: Braslovce (kar je iz: Brat s lave«) skazilo se: Urazlau — Fraslau, tako tudi ime: Frazlau, iz: Bratslav. Ime: Brat-slav, Bratislavje bilo pri starih Cehih, Moravcih in tudi Srbih navadno.
Ker v starokorotanskih imenih nahajamo večino za-padnoslovanskih imen, so morali korotanski Slovenci izseverozapada, ne pa od iztoka sem priti. Teorija, da so korotanski Slovenci v najbližnji sorodnosti z bolgarskimi Slovani, ne bode obveljala. Fonetika korotanskega jezika je ona, ki jo rabijo seve-rozapadni Slovani, naglas se metne na zadnjo slovko, druge posebnosti   naroda   pa  smo še premalo preiskali.
*) Sufikse naj nam razložijo kranjski fllologi, ti so boljši od štajarskih, kakor gosp.  Spectabilis trdi.                     Pis.
160
Korotansko pleme se je nekdaj razširilo od In a do I^otle, obsedlo je veliki del Tirolske, Salcburškega, dolnje Avstrije, vso Štajarsko in Koroško; Kopitar je torej prav imel, da je slovensko narečje imenoval korotansko, tudi ruski letopisec Nestor noriške Slovence pozna pod imenom: Horutani. Ciste pas-mine nemške ni niti naStajarskem, niti na Koroškem, temuč nemško-slovenska smeš.
Celo nemški učenjaki spoznavajo, da ni nemško pleme več čisto. Cel6 v Wiirtemberg je nekdaj tudi slovansko pleme bilo prilazilo, in visi medicinalni svetovalec virtenberških prebivalcev je očitno spoznal slovanski vpliv, in reče na konci svoje razprave: das deutscbe Volk, so viel es sich seit der Volkerwan-derung gestaltet hat, gleicht einer grossartigen Vol-kerruiue, deren zerfallene Theile mit Bausteinen fremder A rt wieder in wohnlichen Zustand gebracht worden sind. *)
Jaz v tem za časopisno glasilo prirejenem članku ne morem vseh sproženih misli obširniše izpeljati, pa upam, da bode nam genij našega naroda vendar enkrat takih mož vzbudil, ki bodo nam zgodovino Slovencev temeljito spisali; a prijatelji! k temu treba mnogih in temeljitih študij, in ne verjamem, ako nam bode sedanja generacija takega moža rodila. Sicer pa uabirajmo marljivo gradivo, uvažavajmo, kar stvarjajo inorodni preiskovalci , in uadomeščujmo njihove pomanjkljivosti z lastnimi raziskavanji.                                    (Dal. pnh.)
*) Iz kakošnih „Bausteinov" pa so naši Deutschkrainerji?
Stavec
167
Starozgodovinske stvari.
Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovenov.
Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.)
II.
Tudi imena koroških vojvod: Borut, C Letini ar, Zcorastinlngo, najdejo svoje sorodnike pri severozapadnih Slovanih.
Borut je iz korenike: bor pugnare, sufiksom lit. Suliks nt se je ohranil vimenih staroslovanskih : M i 1 j-ut, Drag-ut z daljnim sufiksom in: Milj-ut-in, Drag-ut-in itd. Čuda, da naš slovenski jezik ne pozna glagola: borin, v naš književni jezik je prišel iz srbohrvaščine, tudi slovenski Hrvati (Kajkavci) ga ne poznajo, to je spoznal isti Belostenee, ki je pri besedi: borin postavil (D), to je, dalmatinski. Ime Borut sopet nahajamo pri starih Moravcih v obliki: Bo ruto in Borut (Codex Morav, Regest. Bohem. 1195, 191. 1207, 229. 1224, 317 in na drugih mestih). Imen iz korenike bor je vse polno pri severozapadnih Slovanih, na pr.: Bor-im (staropoljsko), Bori-slav, Bor-ita (staro-česko), Bor-ko (staromoravsko), Bor-o t-in (staro-česko), Bor-uha itd.
Ravno tako je z imenom: C he ti m ar, to je: Ho-ti m ar iz korenike h o t. Pri Jugoslovanih nisem še našel tega imena zapisanega, pač pa mnogo imen enacih pri severozapadnih Slovanih, na primer: Hot-aka, (staronemško) Hot-an, Hote-bor (kamflustig), flo-to-mir (staromoravsko), Hot-en, Hot-eša, Hot-iš, Hoti- slav itd.
Tudi ime:   Zcorast,   to je,  Skorast,   iz tem. skor,   celer,  in  sufiksom  as t je bilo priljubljeno pri
«
168
severozapadnih Slovanih, na primer: Skor-a (staro-poljsko), Skor-en, S kor-e k (staromoravsko), S koron, Skor-oša, Skor-ak (staromoravsko), pri Srbih tudi: Skoro-rnir in Skoro-sav.
Imena imenitnega vojvode Ingo, Ingou, Inguo ne vem razložiti, a v fravhajmski fari so še živa imena: Ing-ol ič, in na gorenjem Stajarskem je potok z imenom Ingering, to je; Ing-er-ni k.
V   staro-koroškem imenu: Zwentusso, to je, Svent-uš-o, novoslov. S ve tuš, mislim najti še polno obliko: CBATynrb, tako, da je imel staroslovenski T> veljavo glasnika o.
Znameniti ste imeni: Mandrag in Zemiboned, Mandrag — čara meditans, cogitans? Iz tem. Sem najdemo pri severozapadnih Slovanih: Sem, Sem-il, Semi-rad, Semi-slav, Sem-ko, Sem o-vi t, Sem-o t a. Iz tem. bon pa imena: Bon-a ta, (staročesko) Bon-uš, Bon-eš, Benada, Ben-eda (vir nobilis 1115,  91.  Reg. Boh.).
V   brižinskem rokopisu iz 10. stoletja nahajamo imena Slovenov: Pecili in Pecila, in sopet enako ime pri starih Poljakih: Pec-ol (Cod. Pol. maj. 54, XLIX.). V imenu: Pecili bi se še utegnil slišati staro-slov, t; tako tudi v imenu starokoroškega plemiča: Wecili, katerega novejši preiskovalci starin imajo za očeta sv. Eme. Ime: Vec-el je staročesko (1173, 459. III. Palackv). V isti listini, v kateri stoji Pecil za pričo (leta 1043) se tudi najde ime: C ha i oh (Eich-horn, Beitrage I, 185.). Iz tem. kal imamo imena: Kal-on, Kal-ota, Kal-ina, Kal-oka, Kal-ika, večidel severo - slovanska. Sufiks oh najdemo v imenih: Det-oh, Mil-oh, Zir-oh, Sla   voh, Rad-o h.
Imena nemških prič v tej listini se glasijo: Mein-hart, Wolfolt, Reginhart, Ruthart, Ulmut itd.
„Baldewinus divina dispensante misericordia ju-vavensis ecclesiae archipastor" poroča, da je grofinja Ema mu izročila posestva Richenburg in Edilach ,,per manum sui advocati Prezlai. Huic facto interfuerunt Aschwin advocatus gurcensis ecclesiae, supradictus: Prezlaus, delegator ipsius praedii (Eichhorn, 1. c.) As-k v in je staronemško ime in označuje to kar: Grotthold, iz: askT, poznamovanje za višje božanstvo v in: win, amare, a Prezlaus je severozapadnoslov. Preslav, ruski: Pereslav, Preslaus, ime staročesko (Reg. Boh. 1237). Pobožna grofinja Ema je torej imela slovenskega odvetnika.
Tudi koroški plemič Chaeceiin, ki je svoja posestva v junski dolini leta 1106 daroval oglejski cerkvi, je utegnil biti Slovenec. Imena: Kac-a, Kac-ev-ič, in slična, še dandanašnji so navadna pri Rusih. Zaradi oblike primeri slovenska imena: H ud o lin, Butolin. Med nemškimi pričami beremo imena: Uvilihalmus, Ru-dolfus, Gundachrus, Ernst, Geroldus, pa tudi najdemo slovenskega plemiča Walchun (Valkun), tudi priča Adilbertus Chorenchast bi utegnil biti slov.: Ko-rengost, pertinax hoapes, okoren gost.
Takošnih imen bi se še dalo mnogo nabrati iz tako imenovanih „Saalbucher" svetopavlovskega, admontskega in sv. lambreškega samostana. V vseh teh živijo učeni slovenski duhovniki, kako hvaležen njim bode prihodnji slovenski zgodovinopisec, ako bi se taka imena objavila! Tudi za jezikoslovca so važna. Dokazati bi se tudi dalo, kako dolgo se je po gorenjem Koroškem in gorenjem Stajarskem slovenstvo ohranilo. Tako nam poroča admontski ,,Saaibuchu (III, 146), da sta slovenski plemič Tridizlaw in njegova žena Zlawa ne daleč od cerkve sv. Mihela v Lesniki (Liesing) postaviti dala na svojem posestvu cerkev (okoli leta 1140): ,,ex nobili ergo prosapia ortus Tridizlaw cum uxore sua Zlawa ccclesiam in honorem s. Walpurgis in praedio suo fun-
daverunt". Imeni Trdislav in Slava ne potrebujeta razlage, spozna se na prvi pogled njujno slovensko lice. Gospod admontski benediktinec P. Korbinian Lajh je v admontski biblioteki videl, kakor mi je sam pisal, odlomke slovenskega katekizma, zakaj se ta važni jezi-kovski zaklad ne objavi? Ne vem, kako bi se potožil o naši malomarnosti.                                   (Konec prih.)
177
Starozgodovinske stvari.
Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovenov.
Spisal Davorin Trstenjak. (Konec-)
JJL
Divji Obri (Avari) so napadli korotanske Slovence; ti so sosedne Bavarce prosili pomoči in Bavarci so rea prišli, a tudi ne hoteli več iz dežele iti. Uže 638. so Bavarci gospodstvo Frankov deloma otresli; vojvoda bavarski Tassilo II. se zaveže z Obri, in se zoper Franke postavi. Kralj Frankov, Karol Veliki,  pride  z mogočno  armado in premaga Bavarce
in Obre, in tako so korotanski Slovenci prišli pod ob* last Frankov. Karol Veliki pridruži Karantanio rim-sko-nemskemu cesarstvu, postavi v njej mejne grofe, ni začelo se je naseljevanje Nemce v med Slovence. Karlovi nasledniki niso koj s silo ponemčevati začeli Slovencev, pustili so jim njihove domače narodne naprave in pravne običaje.
To spoznamo iz starih listin, katere razpravljajo ,,slavicae i nsti tu tio nes".
Slovenski živelj je še dolgo bil močen in jak, ker h Karantaniji je spadala tudi Stajarska, in 8« le, ko je Stajarska posebno samostalno vojvodstvo pod posebno vlado postalo, je začela narodna moč korotanskih Slovencev hirati.
V Hormaverjevem: „Archiv fiir Geschichte" etc, 1818, str. 807. nahaja se natisnena listina, vsled katere je neka gospd z imenom: Uuichpurch, žena nekega Othwina, popravit dala baziliko sv. Jurija pri Lang-see-u, ne daleč od Celovca. Listina nima datuma, vendar, ker se visi škof salcburški Hartwik veli v listini Uuichpurchin brat, je morala v oni dobi pisana biti. „Testes peraurestracti" se v listini imenujejo: Pridericus, Papo, Hartrid, Adalpero, Lanzo, Hartuuich, Raffo itd. Ti so bili Nemci. Po tem pa stoji v listini: ,,isti sunt sclavenice institutiones testes:Har-tuuich, Ghazili, Penno, Johannes, Egizi, Sizo, Ra-ginpreht, Arn, Wolfram, lmizi, Geppo, Czeho, Vi« tislau, Wolfhart. Te priče so torej po svojem slovenskem pravu pričale.
Imena: Hartuuich, Egizi, Sizo (njegovalnica za Sig-fried), Raginpreht, Arn, Wolfram, lmizi so sicer nemška, a ker so ,,juxta sclavenicam institutiooemu prisegali, sa morali Slovenci biti. Ta prikazen pa pričuje, da so Slovenci uže takrat svojim otrokom pri krstu nemška imena davali.
Slovensko je ime priče: C h azil i. Iz debla: kas so staročeska imena: Kas, Kaš-ka, ime starohrvat-skega kneza: Kacrviz^og, kakor je piše Constant. Por-phvrog, rusko : K a s n - i č itd. C h a z i l i bi torej utegnila staroslovenska polna nominativna oblika biti in pričati, da je staroslov. h imel veljavo glasnika i.
Ime Penno nas opominja na severnoslov. imena: Pen, Pen-ko, Pen-a (žensk.), Pen-ka (žensk.); tudi še dandanašnji nahajamo na Stajarskem in Kranjskem rodbine z imenom: Pen.
Ime: Czeho je tako slovansko, da ni treba razlage, in Geppo ima sorodnike v ruskih: Gep-eč4a, Gep-eč-evič.
Krasno je ime Vitislau = Vitislav, in čudovito je zopet, da imena iz tem.: vit so najbolje pri se* vero - zapadnih Slovanih navadna, na primer: Vit-a (staročesko), Vit-a n (staropoljsk.), Vit-as (staročesk.), Vit-el-in (staročesk.) (glej: Regest. Boheiniae 1250, 585), primeri zaradi oblike uže omenjeno koroško slovensko ime: Kacelin, Viti-slav (staročesk.), Vito-gost, Vito-mir, Vito-rad, Vit or (staromoravsk.), Vit-us (staropoljsk.), Vit-ko (staromoravsko). To ime so nemški letopisci skaževali v Witigo, Withico, Wy-tigo (Codex. Morav. 1220, 1277, in na drugih mestih), itt tako niso tudi uže omenjena imena koroškoslovenskih plemičev, pisana v oblikah : Witinguuo, Witigo> Wi t igo ve, nič druzega, nego slov. Vitko, in imena Turdigouo, Turdigowo so skažene iz: Tvrdkov To ime se le more slišati iz ust prostega koroškega Slovenca, in lehko bodemo zapopadli, kako je Nemec moral pisati: Turdigouo. Kakor Korošec govorit duri mesto d veri, je tudi izgovarjal turdi, mesto* tvrdi.    Zavržem toraj razlago: Vitoglav, Tvrdoglav.
Ta  pobožna  žena je   tudi poklonila  cerkvi   svoje sužnje v juoski dolini, ki se tudi v omenjeni listini ime*
178
mijejo, in sicer: Heinrich, Gotepolt, Rothilt, Hiltipurch in Stoj drag. Ker je junska dolina še dandanašnji slovenska, tako so štirji sužnji uže bili krščeni z nemškimi imeni, a Stoj drag še ima lepo čisto slovensko ime. Složeno je iz: stoj in drag. Imena iz tega debla so: Stoe, Stoen, Stoj (staromoravska), Stoje-mir, Stoj-ko, Stoji slava (starosrbsk), na hrvatsko-kranjski meji pa stoji še dandanašnji selo s cerkvo, ki se veli: Stojdraga.
Priče pri tem darilnem pismu so bile — .,hujus dotalitii sunt testes per aures traeti: Engelbertus, Papa, Woluolt, Egilolf, Reginolt, Lanzo, Aribo, Liutpolt, Gerolt, — sama nemška imena, — a v listini je tudi stavek: „isti sunt testes slavigenae": C h azili (Kasil), Orthuuin, Annizi, Lanzo, Gora, Laduta. Tri priče', rodom Slovenci ,,sla vigenae", imajo toraj uže nemška imena, Kasil, Gom (primeri staročesk. Gomil t, starorusk. Gom-ol), in Laduta so pa še slo-venska.
Ko je koroški mejni grof Bernhard svetopavlovskem samostanu poklonil oppidum Radewan (v hočki fari blizo Maribora) in pa ves: Brunna (Studenice, med Mariborom in Lempahom) je med 20 pričami bil edini Slovenec: Oiko (glej Codex trad. monast. st. Pauli cap. XIX.) Pri starih Cehih so bila imena: O j k o - m i 1 in O j ko-slav navadna.
Slovenci so pridno obdelovali zemljo, katera se je potem Nemcem dajala. Tako berem, da je cesar Oto III. na prošnjo koroškega vojvode Henrika poklonil: „Sa-xonicuidam tres regios mansus in loco ubi Sclavus G lužo habitare et diruere caepit", — „in loco quem vulgari lingua nuncupant Gluzengizazi" (Monumenta Boic Tom. XXVIII. Pars I. pag. 253. Nr. CLXVIf.). Tako je moj Slovenec Glus zastonj krčil in delal novine, zemljo dobi Nemec saksonsk, in še zemlja , katero je Slovenec Glus obdelal, je dobila nemški pridevek: Gizazi = novonemšk. Gesass.
Da bi nam kdo iz starih listin kranjskega vojvod-stva nabral osebna imena, da bi videli, kakosuo Ike da imajo.    Zdramite se, dragi sosedje!