Svet za šolstvo LRS Zavod za proučevanje šolstva Zavod LR Slovenije za statistiko UČENCI LJUBLJANSKEGA OKRAJA 1. marca 1957 Prvi rezultati ankete o učencih od 1. do 4. razreda osnovnih šol v LR Sloveniji LJUBLJANA, OKTOBRA 1957 v "r ib stattjko m evidenco LR SLOVENIJE DOKUM" '" A IJ3 2 skupina, ki je del celote, .. ni samovoljno določena, temveč so. enote izbrane na slučajen način ter so zaradi tega veren odraz celote. Po tem postopku lahko računsko določimo, kakšno je odstopanje ocene od rezultatov, ki bi jih ugotovili, če bi opazovali celoto, kar pri drugih načinih ni možno. Načinov slučajnega izbiranja je več«. Vodstvo ankete se je odločilo, da izbere učence po posebnem načinu, ki' ima več prednosti pred slučajnim izborom, ima pa v sebi vse prvine slučajnega izbora. Po tej metodi so bili izbrani učsnci po datumu rojstva. Določeni dnevi so bili 6, , , 16, in 26, v mesecu. Ta način je bil za učitelje kot anketerje dokaj neobičajen, saj si je na prvi pogled težko predstavljati, da da takšen izbor zanesljivo sliko celote« Kljub temu, da sam način ni nov, je bil prvič uporabljen v večjem merilu v Jugoslaviji. Temelji na domnevi, da ni ni kake zveze med rojstnim dnevom ne glede na mesec in leto rojstva ter lastnostmi anketi ranča. Določeni so bili trije dnevi v mesecu ali 36 dni v letu, kar je zagotovilo približno 10 % izbor, . Učitelji so povsem natančno vedeli, katere otroke naj anketirajo. Med strojno obdelavo so bili vzorčni podatki razširjeni na celoto, tako da predstavljajo objavi jeni podatki stanje v začetku šolskega leta 1956/57. Uporaba vzorčenja namesto anketiranja vseh učencev je anketo sploh omopočilajobeneui pa je zvišala zanesljivost podatkov. Vsak učitelj je anketiral povprečno 4 u^nce m je vsakemu posvetil 1/2 do 1 1/2 ure. Bilo bi povsem nemožno, da bi enako vestno anketiral > ves razred. Kot posebnost ankete o učencih je treba navesti tudi način, kako so anketerji vpisovali odgovore. Obrazci so bili kar najbolj skrbno izdelani, učitelji pa so zaznamovali že natisnjene odgovore ali so odgovore vpisali z besedo oz. s številko. Pri natisnjenih odgovorih so bile številke, ki so pomenile odgovor. Namesto da bi anketerji podčrtali ustrezno besedilo kot je običajno, so obkrožili ustrezno številko in s tem o* značili pravi odgovor. Po več številk so nato sešteli ter so jih vpisali v posebno okence, s čemer so že opravili del šifriranja. S tem načinom je bilo hkrati omogočeno zelo razvejeno tabeli ranje podatkov, saj pomeni eno okence do 12 različnih odgovorov. Učitelji so dobro sprejeli to tehnično novost ter jim ni delala težav. Obenem se je! tako zmanjšalo število možnih napak. Tretja značilnost ankete je njena izčrpnost in kompleksnost. List za učenca je imel 79 vprašanj z mnogimi podvprašanji , ki so se tikala vseh strani vsakdanjega šolskega in i zvenšolskega življenja. Splošnim podatkom so sledila vprašanja o učenčevem domačem okolju in opis šolskih razmer. Nato so bila podrobna vprašanja o učencu in o njegovi izvenšolski zaposlitvi, ki jih je dopolnil oris stanovanjskih razmer in prehrane v času ankete. Podatki o porabi delavnika v zadnjem tednu februarja naj bi omogočili predstavo o vsakdanjem življenju, zaposlitvi. Izpopolnili so jo še drugi podatki o splošni razgledanosti, zanimanju, o letovanju in o raznih željah. Obsežna zasnovana anketa se je dotaknila vrste vprašanj z gospodarskega, družbenega, sbci alhopoli ti enega, prosvetnega, zdravstvenega, psihološkega i ri drugih področij, kar 3 je zahtevalo ustrezne prijeme. 1% sama metoda anketiranja je zapletena. Vprašanja morajo biti zelo podrobna in anketerji morajo znati zapisati mnenje anketirancev in ne svoje lastno oz. morajo biti poznavalci raziskovane snovi. Zato poznajo eksperimentalna sociologija, socialna psihologija, pedagogika in druge znanosti posebna navodila za tovrstno registriranje družbene stvarnosti. Anketa je posegla s svojimi vprašanji na različna področja, zaradi česar bi bilo treba uporabiti več eksperimentalnih metod. Hkrati je zajela nad deset tisoč ozemeljsko raztresenih učencev, medtem ko se navadno anketirajo manjše strnjene skupine. Pomisleki, ki so nastali v zvezi z nameravano izvedbo, bi se dali strniti v vprašanje: ali bodo odgovori zanesljivi oz, kako bodo zanesljivi? Z prej opisanimi načini je bilo možno zagotoviti statistično zanesljivost odgovorov. Za to, da bi dobili povsem natančne odgovore tudi z vsebinske strani, pa bi morale biti na razpolago povsem druge možnosti, kakor so obstojale, razen če se ne bi anketa omejila na nekaj običajnih vprašanj. V danih razmerah se je bilo treba odločiti za anketo, katere odgovori ne bi bili povsem točni ali se ji odpovedati. Vodstvo ankete je zavestno odstopilo od nekaterih metodoloških zahtev modernega načina anketiranja ter se je naslonilo na splošno pojmovanje vprašanj ter na izjave. Vprašanja v anketnem listu so bila dvojna. Na prva so dobili anketerji zanesljive odgovore v listinah ali iz drugih virov. Na druga so odgovorili po lastni presoji ali so zapisali odgovore učencev. Za nekatere od njih bi bilo možno najti objektivna merila, ki bi pokazala natančnejše rezultate, druga bi bilo možno natančno preveriti. N. pr^na vprašanje^ ali je učilnica primerna, bi bilo možno točneje odgovoriti na podlagi različnih merjenj s pripravami« Na vprašanje, ali se starši dovolj zanimajo za učenčev razvoj v šoli ali na vprašanje, kaj bi učenci radi postali, bi se bilo možno bolje približati dejanskemu stanju s pomočjo posebnih psihotehničnih raziskav. Vse to ni bilo izvedljivo. Edino, kar so učitelji lahko dali, so bili pretehtani lastni in verno zapisani učenčevi odgovori. Anketno gradivo nima strogo eksperimentalnega značaja, temveč predstavlja sklop objektivnih in subjektivno pobarvanih odgovorov. Prav ta neskladnost z nekaterimi priznanimi anketnimi načeli in navidezna nenatančnost pa je ena izmed dragocenih značilnosti ankete«, Njen namen je bil predvsem praktičen in mu bodo ustregli laično zbrani rezultati« Seveda so nekateri učitelji presojali razmere blaže, drugi strože, nekateri so bili natančni in drugi popustljivi. Toda njihova merila so bila življenjska, saj so upoštevala in združila na skupne razumljive imenovalce splošno pojmovanje in posebne krajevne, družbene in osebne razmere. Tudi odgovori učencev so subjektivni, in vendar kažejo na objektivne družbene sile. ? Pravilno razlagamo anketne 'podatkeče rečemo, da so nekateri objektivni, drugi pa odražajo mnenje učiteljev, staršev in učencev. k v POJASNILA K TABELAM Objavljene tabele so sestavljene tako, da so čimbolj razumljive. Najprej so navedeni absolutni podatki, nato struktura (odstotki) po spolu in po razredih, iz relativnih podatkov je možno izračunati absolutne. Odstotki so izračunani brez decimalk, razen pri tistih, ki so manjši od 10, zaradi česar seštevek ni vedno 100. Pri čitanju tabel je treba upoštevati nekatere posebnosti, ki so pogoj za pravilno tolmačenje podatkov. 2. Zasedenost učilnic. Tabela ne kaže število učilnic, temveč število učencev v učilnicah, ki so zasedene v eni , v dveh ali v treh izmenah. 3. Primernost učilnic. 4. Izkoriščenost učilnic. Oba podatka so ugotovili učitelji po lastni presoji na podlagi posvetovanja učiteljskega zbora. v S«. Šolska dopolnilna preskrba. Nekatere šole nimajo organizirane šolske ali šolske mlečne kuhinje in tam otroci sploh nimajo možnosti, da bi bili koristni ki šolske dopolni Ine prehrane. 7, Ponavljanje. Mišljeni so učenci, ki so ponavljali razred v šolskem letu 1956/57. 8. Učni uspeh in poklic očeta. Poklici očetov oz. vzdrževalcev so razporejeni po jugoslovanski nomenklaturi poklicev ter so označeni na najkrajši možni način, 9, Učenje. 10. Zanimanje staršev za šolanje. Podatki izražajo mnenje učiteljev. 12. Zdravniški pregled. Tabela prikazuje število učencev, ki so bili pregledani od začetka šolskega leta 1956/57 do marca 1957. 13. Stanje perila. H. Telesna čistost. 15. Vid. 16. Sluh. 17. Telesna razvitost. Podatki odražajo presojo učiteljev - anketerjev. 18. Povprečna višina in teža. 19. Višina. 20. Teža. Po navodilih so morali meriti učitelji otroke bose in lahko oblečene. Otroke so izmerili do centimetra, stehtali do pol kg natančno. Objavljena so le povprečja in podatki za večje skupine (po 5 cm in po 1/2 kg). > 5 21. Vzroki, zaradi katerih trpi razvoj učencev. Učitelji so označili v anketni poli po enega ali več izmed devetih vzrokov, zaradi katerih trpi po njihovem mnenju otrokov razvoj. Podatki kažejo samo število posameznih vzrokov in ne število otrok, ki trpijo zaradi teh vzrokov. Pri enem učencu lahko nastopa dva, trije' ali tudi več vzrokov. 22» Vrsta ležišča. Učenci imajo zasilno ležišče takrat, kadar spijo na pogradu, na peči, na klopi, na slami, na dveh stolih, v hlevu itd. 26. Zanimanje za učne predmete. Podatki so registracija izjav učencev. Če se niso odločili takoj, ko so bili vprašani ali so se odločili hkrati za več predmetov, niso bili razvrščeni. v 28. Športno znanje. Podatki slonijo na izjavah učencev. Tabela prikazuje znanje za vsako disciplino posebej in zato podatki niso seštevl jivi. 29. Kje so bili na letnih počitnicah. 30. S kom so bili na letnih počitnicah. Mišljene so počitnice poleti 1956. Odgovori kažejo število primerov in ne število učencev ter niso seštevljivi. 31. Vstajanje. . . , 32. Spanje. V anketi je bilo vprašanje, koliko časa je porabil povprečno v zadnjem tednu februarja 1957 učenec za spanje, za pot v šolo, za pouk, za učenje doma, za domača dela in za jed ter razvedri lo. Poleg tega je bilo vprašanje, kdaj je vstajal. Odgovarjali so učenci, medtem ko so učitelji preverili njihove izjave ter so se o njih po potrebi posvetovali s starši. Pri učencih, ki imajo pouk v izmenah je bilo treba navesti čas vstajanja v tednu, ko je pouk dopoldne. V tabelah je prikazan povprečni čas vstajanja in spanja ter razdelitev po urah. Podatki niso razdeljeni na učence, ki imajo pouk dopoldne ali popoldne. 33. Ali imajo določene poklicne želje. 3^. Kaj bi radi postali dečki in deklice. Vprašanje je bilo podobne narave kakor zanimanje za šolske predmete. Učenci, ki so se odločili takoj, so navedli v glavnem želje o bodočem poklicu, nekateri pa poklice, za katere so se že odločili. 35. Najbolj priljubljene knjige. Učitelji so vprašali učence, katera od kdajkoli prebranih knjig jim je najbolj ugajala. Namen je bil, da se izve, katere knjige so ostale učencem najbolj v spominu. To sicer ni isto, kot pomeni najbolj priljubljena knjiga, toda na splošno se oba pojma krijeta. Izjemoma ti podatki zaradi svoje enkratnosti niso ekspandirani in posplošeni na vse učence, , temveč so navedeni dejanski odgovori za 20 knjižnih del, ki so najbolj priljubljena vsem učencem nižjih razredov osnovne šole. 6 NAČRT ZA OBJAVLJANJE Po načrtu bodo objavljeni podatki po dveh vidikih. V prvi seriji bodo tabele po okrajih, . Te zaradi majhnega števila primerov ne bodo razdrobljene, temveč bodo nudile osnovno dokumentacijo. Druga serija bo obsegala analitične tabele za vso SlovenijOoTe bodo kombinirane po mnogih znakih ter bodo omogočile analizo pojavov z raznih vidikov. Okrajne tabele bodo enote, ki bodo združene dale pregled za Slovenijo« Namenjene bodo predvsem prosvetnim delavcem na terenu, ker bodo prinašale neposredno uporabljive podatke ter bodo omogočile primerjavo med raznimi okraji. Druge tabele bodo namenjene v glavnem znanstveni analizi celotne problematike osnovnošolske mladine v Sloveniji neglede na krajevno (okrajno) pripadnost, razen kolikor bo razvidna iz poddelitve na mesto, industrijske kraje in deželo. Dopolnjevale jo bodo analitične tabele za posebne kontingente (n, pr. ponavl jalci , eno in dvostranske sirote, učenci, ki so preobremenjeni z delom itd. ) Opisano delo je predvideno zaradi širine nalog na daljši rok. Zato, da ustreže številnim interesentom, pa je izdal Zavod LRS za statistiko iz omenjene okrajne serije prve rezultate za ljubljanski okraj. Objavljenih podatkov ne kaže posploševati na Slovenijo, dokler ne bodo znani dokončni rezultati. Podatki so preračunani zaokroženo na število učencev nižjih razredov osnovnih šol v začetku šolskega leta 1956/57. Po popisu šol jih je bilo 22. 187. V tem številu ni všteta šola Center, ki ni bila popisana ter je imela konec šolskega leta 677 učencev. Število učencev po razredih je naslednje: Skupaj L razred 1 1 . razred 1 1 L razred IV. razred 22. 190 5. 8if5 5. HI 5. 413 5. 491 Dečkov je bilo 11. 510 in deklic 10. 680. i ' vj--, - . » •' ' • ' ' * ' ' * -" ^3 ' "■i:, I. j" >-••( ; ^ - : - I. J* t :iTm i , ; " ' .■ * V. ♦• -v 1 ^ ■ 'l . . »> ' 4 ^ ' 1 ' .:K ' r "■ » *' - . _ - • '• • .j \ "* i ' • *• » t' •■' / ■Hs• ' I 1 " 1 ' ' ■ ■ • •«' 'r • „ v -■ , • ' ' " 'i1 r t C: ■ . , 1 v ' ■ i:W ' ti, • r, 'i r' -. v "> -C ■J . > r. . ^ • ^ ■J' , " - i _ , - ' j .» ■* - . . •"-T • ' - 1 : " ' ' r' • • ' V' - •?' ! • - '■ * : •' , ' . ' - .Jl , i. " -. :: 1 * % ,• - -1 •' _ I • . • V t* , 7 ' "" " * " U. ' ^ ' 1 * " ~ * " » " - . 1 • **■ - 1 , • , " • • . . • *c; V - - i 1 -• T* _ • * Wi ' 1 ^ 1 4 ^ ► *, 1 1 f. - * • 1 % C s ' ' , 1 . ,n .1 . 4. . 1 • jf , • ' ^ i* - < - ' ; \ \ - '-' v - 1 • 'r .. . ' ' J ' ■ 1 r> -S ' I •> -k1' . 1^1 }" j-. ' '• ' ' it f r" " **' , ' ~y ' I1" ' "i "' I -V, -J t 1 ^ ^ 1 ! ' ' "IH v i • - ^ l:V' <■ • ' Z-' -< ,-s-i ■ r^i . '• '■%■' < .i f < -V" * ■' ■ - ' '■ " •" 1 ' : • .• - . . 1 * ' 1 :' - * ' " ' 1 -t - fc' i - r * ( r* - ~ ^ ^ .. ■ - n1 '' -r*" ir . ' ' 1 '♦ ^ ^ " */ . •1 ■ V" • • . •. T > J ■ • • « * , »« -• -r - "J. -' ■• i K "t • H ■ - #••' * ? '»t ■>» - ? ' *• ' -V : ' s» <. ' "r . wr. . ^ • " \ a -1 S ^ ; . . • V|' # , V '-V" .r - - \ ' ■ X : Z" '• ' . . , ' ' <••V - ' • ' i ' ' ' r . . -l 1 1 • , . .-t , . -j' . . ' ' . .. -lil v 1. Cas pouka Razred Spol .razred Štev. učencev V% Skupno Dečki Dekli ce I .razred II. " III. " IV. " Skupaj Vedno do= poldne ali opoldne Vedno popoldne zmenoma dnevno ali tri' dnevno tedensko ali daljše 22 190 6 519 6 837 1 312 7 522 100 100 100 100 100 100 100 29 30 29 16 19 31 5^ 31 30 32 M 29 12 6, 3 5, 9 5. 5 7, 1 6, 3 5. 6 ^5 34 34 37 ■ 34 35 29 2. Zasedenost učilnic Razred Štev. *učencev V % Skup no I .razred II. » III. " IV. » Skupaj Število učencev v učilnicah, kjer je pouk v eni izmeni dveh izmenah treh izmenah 22 190 3 318 18 479 393 100 100 100 100 100 15 10 12 14 24 83 89 85 84 74 1, 8 1, 3 2, 7 1, 6 1, 5 3. Primernost uči Ini c 4. Izkoriščenost učilnic Štev. učencev V$ Skupno I. razred II. 11 III. » n/ H Število učencev v učilnicah, ki soSs bHi na počitnicah skupaj v mestu na deželi ob snrju Niso bili nikjer Štev .učencev 22 190 11 308 2 246 6 869 4 975 10 832 \li Skupno Dečki Deklice I .razred I I n 1 1 . Ml N lil. I\/ " 100 100 100 100 mo 100 100 51 48 54 42 53 54 56 20 19 21 14 20 21 24 61 59 62 62 61 59 61 44 46 42 45 43 45 49 52 46 58 47 46 44 30. S kom so bili na letnih počitnicah Spol9razred Skupaj So bili na počitnicah skupaj s starši s sorodniki v koloniji Niso bili nikjer Štev. učenčev 22 190 11 308 6 041 4 253 2 211 10 882 Skupno Dečki Deklice I .razred IV. 100 100 100 100 100 100 100 51 48 54 42 53 54 56 53 57 50 63 52 48 52 38 34 41 31 38 43 37 20 20 19 13 18 21 25 49 52 46 58 47 46 44 17 31. Vstajanje a) ura vstajanja b) povprečni čas vstajanja Spol, razred Štev. uč encev Vt Skupno Dečki Deklice I .razred II. « mn 'IV. » Skupaj Pred 6^ Od 66. 59 Od 77. 59 0b. 8h m kasneje 22 190 615 8 371 11 5671 637 100 2, 8 100 100 100 100 100 100 M 1, * M 1, 9 2, 9 . 3, 9 38 40 36 28 33 38 53 52 50 54 60 56 52 41 "M 6, 2 8, 7 10 9, 6 7, 4 1. 9 Spoljrazred Skupno ^razred III. » IV. " Dečki Deklice 7h 07" 7h19m lh 20l?, 7h28i 7h IS" 1 7h28, n 7hl67m 7h17ffl 6h 45 'n 7, l01^, 32. Spanje a) ure spanja bjpovprečni čas spanja Spol, razred Štev. učencev V# Skupno Dečki Deklice I .razred II n IV. Skupaj 8 i n manj 10 12 100 100 100 100 100 100 100 3, 2 M 2. 4 1, 0 1, 6 4. 5 6, 0 11 11 10 M S, 6 12 19 38 39 37 26 36 42 48 12 in več 22 190 717 2 358 8 416 7 502 3 197 34 32 36 45 36 33 21 14 14 15 24 18 9, 0 6. 3 Spol , razred (5 as Skupno Dečki Deklice I .razred It. » lil. " IV, " 10tfr28 lOu^" 1 10ur32m 10ur52m 10ur37m 10ur17m 10ir02, n 18 33. Ali imajo določene poklicne želje Bodoči poklic Števi lo učencev Skupaj Razred M IV Vsi csečiki So se izjavili Se niso moqli odločiti Vse deklice So se izjavile S« niso moqle odločiti 11 510 8 054 3 456 10 580 7 723 2 957 100 70 30 100 73 27 100 68 32 100 62 38 100 72 28 100 74 26 100 69 31 100 74 26 100 71 29 100 79 21 34 a) Kaj bi radi postali dečki Bodoči poklic Števi lo učencev Skupaj Razred M Skupno Šofer Inženir tehnik Mehanik Mizar Pi lot Medicinski poklici Kmetovalec Umetniški poklici Prosvetni poklici Razni .obrt-, trgtio gostinski poknci Razni poklici 8 054 1 304 1 160 944 786 611 339 336 192 151 1 496 735 100 16 14 12 10 7, 6 *, 2 M 2, 4 1, 9 19 9. 1 100 26 8. 6 7, 9 7. 7 6, 9 5, 9 2, 6 0, 7 1, 9 22 10 100 15 16 11 13 7, 9 5. 4 5, 8 M 2. 5 14 7. 6 100 12 13 17 7, 5 8, 3 3, 0 3, 0 4, 5 1, * 22 10 100 11 19 13 11 7. 3 2, 5 5. 4 2, 8 1, 7 17 9, 2 34 b) Kaj bi rade postale deklice Bodoči poklic Skupno Šivi 1 ja Učitel jica Medicinski poklici Umetniški poklici ^uharica^gospodi nja Frizerka Pisarniški poklici Kmetovalka Razni obrtn. trg. in gostinski poklici Razni intelektualni poklici razen navedenih Razni poklici Število učenk 7 723 3 127 1 347 699 362 339 287 267 63 846 214 172 Skupaj 100 40 17 9, 0 4, 7 4. 4 3, 7 3. 5 0, 8 11 2, 8 2, 2 Razred I loo" 43 19 9, 4 5, 0 7, 2 3, 0 4, 0 0, 6 5, 6 1, 2 1, 9 100 41 18 12 3, 5 4, 2 5, 5 1, 2 11 i p 1 11 1, 8 1, 7 100 42 18 6, 8 5, 2 3, 2 2, 1 3, 6 0, 5 12 2, 6 2, 6 100 36 15 8. 1 5. 2 3. 3 4, 2 4, 9 1, 0 15 5, 1 2, 7 35. Najbolj priljubljene knjige Skupaj J. i nW, Gnmms Sneguljčica Časopis ^Ciciban F. Finžgars Pod svobodnim sonCiŠBl D. Defoe; Robi nzon Pravi jice(v splošnem) F .Levstik: Martin Krpan j da! ^n2 Bobri K. May:Winetou (Madžarske narodne pravljice): Zlata puščica HcAndersenS Snežna kraljica Slovenske narodne pravIjicc J. in W. Grimm? Rdeča kapica Vrstni red Sk M 1 1 1 2 2 2 3 7 k 12t 3 13 95 10 3 67 4 14 65107 6 11 85d 6 20 8129 8 13 1451016 6 IV 14. 312 16 9 .1512 18 6 2184 TI 20 1064 299 277 264 250 293 257 264 280 89 42 47 20 13 ' 13 19 9 14 1 78 39 39 28 22 8 8 2 9 1 - Skupaj Sk •razred 1 1 »razred ^razred ! V. razred 32 16 16 31 23 8 27 20 7 1 1 9 27 18 9 1 19 18 1 19 11 8 17 5 12 15 5 10 15 3 12 3 5 1 11 15 7 4 5 3 11 29 9 20 1 2 7 9 1 4 9 6 1 3 10 5 10 1 5 2 2 1 4 2 3 15 2 2 3 3 2 5 20 35. NajLolj priljubljene knjige (nadal je*?nje) Naslov knjige Vrstni red Sk 2 J. in M. Grimm: Žabji kralj 1310in druge pri1' t 1711 povedke J. Vandoi; 13918. Kekec 14 1019 F. Bevk: 1518Peter Klepec 19 1619 J. in Ifll. Grimm: 158Pepelka 19 19 9 F. Bevk: Grivarjevi 15« otroci 19 20 1 BJagajna: Rrkonja Če1515 ljustnik 19 13 16 Andersenove 15pravljice 19 12 17 J. Jurčič: 14IS Jurij Kozjak 20 16 16 Se niso odločili Še ne berejo knjig Skupaj Si 13 12 12 13 4 9 9 4 8 4 2 10 12 1 11 .razred .razr ed . razred 1 1 1 - 3 1 6 - 2 6 - 1 '. razred 16 2 2 1 3 2 3 2 2 1 8 12 6 6 - . 2 - 4 4 2 12 7 5 - 1 .3 - 4 4 11 5 6 5 6 413 231 182 67 63 62 45 57 39 45 35 261 132 129 123 122 7 6 2 1 21 v-1 ♦. • -i* ^ «•' « i V i* • ** f*' ** • :k±1 ! ,■*«•■ Vjf; "v 'r' t / i. r .Vf !>t •' T ,' .-lF i ' ■*1 . I I jy > s II '■>. M ,c " I r .1 « I. » - , - t 1 h - * - - : ■> s . I I _ K-k' • 'j __ t i . it ; . . I. ii ! ' 'J. , i :• t; ' ! » ■-I i i ] r •{ £ , V t r1 '•' , > - r 'J?*) Vf -T1' -i f .i nT I / •I ' '? '' l_ . ' . 4' 'S, * 4 /•t r* ;v ^ m ' - ^