48
Novice.
Deželni zbor kranjski.
Dne 26. januvarija se je sešel deželni zbor kranjski k drugi seji letošnjega zasedanja. Deželni glavar Detela naznani, da se je deželni odbor posvetoval v predlogu posl. dr. Majarona, dr. Žitnika in tovarišev glede uvedenja direktnih volitev v kmetskih občinah in da se bo dotični načrt predru-gačenega volilnega reda predložil zboru v ednih prihodnih sej. — Posl. grof Bar bo utemeljuje svoj samostalni predlog glede naprave  dež. skiadišča   v Ljubljani.    Govornik v daljšem  go-
voru pojasnjuje kolike koristi bi bilo za kmetovalca, ko bi mogel svoje pridelke za primerno ceno prodati. Tako skladišče bi bilo tudi konsumentom v prid, ker bi mogli kupovati le pristno blago. Posebno za povzdigo naše vinoreje bi bila naprava takega skladišča velikega pomena. Stroški za napravo takega skladišča bi bili res znatni, a dežela mora kaj storiti za povzdigo kmetijstva, sicer se pa itak ni bati, da bi se tako skladišče ne rentiralo. Skladišče bi naj bi bilo v Ljubljani, Ker bo tej v korist, bi naj tudi mesto podpiralo to podjetje. — Zbornica odkaže predlog upravnemu odseku. — Posl. Murnik predlaga naj se vrši volitev v deželni železniški svet. Predlogu se pritrdi in izvolili so v železniški svet veleposestniki poslanca barona Schvvegela, zastopniki mest in trgov posl. Višnikarja, poslanci kmetskih občin posl Povšeta. Eazne peticije in deželnosborska poročila se odkažejo pristojnim odsekom. — Prihodnja seja je jutri dne 30. jan.
—   Shod zaupnih mož katoliške stranke, ki je bil včeraj v Ljubljani, je odklonil kompromis z narodne stranko zastran državnozborskih volitev.
—   Efektna loterija v prid Ljubljani. Zoano je, da je po potresu deželni zbor kranjski sklenil zakon, da naj se mestu ljubljanskemu v regulacijske namene dovoli najeti vtčje loterijsko posojilo. Ta zakon ni dobil potrjenja, ker vlada načelno ne dovoluje več loterijskih posojil Ker mesto ljubljanska neobhodno potrebuje sredstev v regularične namene, je mestni župan ljubljanski g. Ivan Hribar sprožil v mestnem zboru, da naj se priredi v korist Ljubljane efektna loterija. Predlog se je sprejel in dobil tudi vladno potrjenje. Eavno te dni je finančno ministerstvo dovolilo, da sme občina ljubljanska prire* diti efektno loterijo, ki naj  obseza jeden milijon srečk po kroni/
—   t Podmaršal   Hegedics   de   Tiszavolgy.    Dne
24.   januv. popoludne je v Ljubljani nagloma za srčno kapjo umrl zapovednik 28. divizije, podmaršal Luiovik Hegedics de Tiszavolgv še le 56 let star. Pokojnik se je rodil v Levovu. Pogreb se je vršil dne 27. januvarija dop. ob 10. uri iz vojaške bolnice z vsem vojaškim sijajem na južni kolodvor, od koder so prepeljali pokojnika v Schvvechat pri Dunaju, kjer je pokopana tudi pokojnikova mati.
—   Umrl  je v Ljubljani  nagloma za srčno   kapjo dne
25.   januvarija zjutraj g. Jos. Frid. Seunig, veleposestnik na Bokalcih, podpredsednik kranjske kmetijske družbe, vitez Frane Josipovemu redu. Pokojnik ki je dosegel starost 63 let, je bil zelo poznat po deželi, ker je kot zastopnik kmetijske družbe bil zadnji čas vedno pri premovanjih živine   N. v m, p.
—   Glasbena Matica v Ljubljani priredi na korist pokojninskemu zakladu svojih učiteljev v čitalnični dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani tri glasbene večere in sicer dne 4. febr., 17. marca in 3 aprila 1897. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Pri večerih sodelovali bodo člani slovenske opere, društveni učitelji in oddelek društvenega pevskega zbora.
—  Politično društvo »Edinost« v Trstu je tekom zadnjega časa imelo po tržaški okolici 18 shodov, na katerih se je razpravljalo o ustanovitvi posebnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico in za odločitev te od mesta. Shodi se bili pomenljivi in tudi uspešni, kajti slovensko ljudstvo se je poučilo in preverilo o potrebi ustanovitve okrajnega glavarstva. Da bi le vlada tudi vpcštevala željo ljudstva.
—  Brezobrestno posojilo obrtnikom in trgovcem. Znano je, da se je finančni minister izrekel proti predlogu posl. Kušar, Ferjančič in tovarišev, ki je šel na to, da na} se prvi rok za plačevanje brezobrestnega posojila po potresu prizadetim trgovcem in obrtnikom podaljša od 1. jan. 1897. na 1. jan. 1901. Posl. dr. Euss je vsled tega v proračunskem odseku poslanske zbornice stavil predlog, da naj se finančni minister pooblasti, da sme po razmerju potrebe podaljšati rok za plačevanje  posojila na 1. ian.  1901.   Ta predlog:
49
proračunskega-odseka je poslanska zbornica tudi vsprejela, da ei je posl. dr. FerjančiČ temeljito priporočal prvotni svoj in svojih tovarišev predlog Sedaj ima torej finančna uprava oblast po.daljfi~.ti rok Trgovci in obrtniki, ki so prejeli kako posojilo in prvega roka, če ne morejo sedaj vrniti, vlože naj torej na finančno ministerstvo piošnjo za podaljšanje prvega plačilnega roka. Nadejati se je, da bo finančna uprava, pre-pričavši se o slabem gmotnem stanju trgovcev in obrtnikov, tudi ugodila teh prošnjam.
—    Upravni svet dolenjskih železnic. Namesto dvor. svet g Fr Sukljeja imenovalo je ministerstvo članom upravnega   sveta   dol.  želez   g. dež   odb.  dr. Ivana   Tavčarja
—   Slovenci v koroškem deželnem zboru. V seji -dne 26. je slovenski poslanec Grafenauer stavil predlog, naj se stenografični zapisnik izdaja tudi v slovenskem jeziku. Ta predlog je bil kakor ogenj v strehi. Nemci so rohneli, da je ta zahteva atentat na Nemštvo. Seveda so predlog tudi odklonili Hvalevredno od slovenske trojice je, da so ta predlog sprožili; vedeli so pač, da nič ne opravijo, a pokazali so svojo slovensko zavednost. Tolažijo naj se, da pride gotovo Las ko se bode tudi slovenski jezik v koroški deželni zbornici spoštoval in nepravični Nemci naj se boje trenotka, ki gotovo pride, da se bode slovenščina tudi na Koroškem morala bolje vpoštevati kot se dandanašnji.
—   Okrajni sodnik v Vipavi g. Ivan Nosan je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča vipavskega
—   Čitalnica v Spodnji Šiški priredi dne 2. febr. v Koslerjevi zimski [piva mi o stoletnici slovenskega Časnikarstva v proslavo prvemu slovenskemu časnikarju Val Vodniku besedo s plesom. Vspored obsega nagovor, petje godbo in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 50 kr. za osebo.
—   Izgubil se je Josip Bezlan 701etni, posestnik iz Savelj. Odšel je dne 19. jan. na svoj senožet na ljubljanskem barji, a se ni več vrnil.
—   Vsled preobilo zavžitega žganja zgrešil je dne 17. jan. 701etni Urban Orel iz Kokre nad Kranjem pot in f>al v Grorenco ter utonil
—   Naznanilo. Založništvo „ Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda" prejelo je te dni toliko množino tega narodnega blaga, da vsako naroČilo lehko točno izvrši. Zaloga je v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg. — Slovenci! Kupujte le družbine vžigalice, ker s tem razširjate slovensko ime in gmotno podpirate družbo   sv. Cirila in Metoda.
—   Obsojen stotnik. Vojaško sodišče v Požunu je obsodilo konjiškega stotnika Petaka na dve leti ječe in zgube svojega čina, ker je bil napal svojo ženo in dva častnika iz ljubosumnosti.
—  Napad na zdravnika. V Parizu je prišel k zdravniku Charpentieru mej ordiniranjem neki človek in mu rekel: „Me li poznate?" Zdravnik je res spoznal v njem nekega blazneca, katerega je zdravil Blaznec je ustrelil nanj z revolverjem, a ga k sreči ni hudo poškodoval.
—   Obisk avstrijskih srednih šol. Iz uradnega lista iiaučnega ministerstva je razvidno, da je v Cislitvanski 187 gimnazij in 87 realk. Gimnazije obiskuje 61.279 dijakov, realke pa 26 410 dijakov.
—   Naročen umor. V Gross Florianu na Štajerskem je bil pred kratkim umorjen ugledni meščan in trgovec Franc Weber. Po daljši preiskavi je sodišče dalo aretovati 201et-nega hlapca Franca Kolbergerja in 161etnega Janeza Ehe-manna kot morilca. Kolberger je priznal, da je Weberja umori in sicer je storil to po naročilu Weberjeve žene, katera mu je za to plačala 30 gld. Ko je Kolberger davil in ubijal We-berja, stala je Weberjeva žena za vrati in poslušala, kako gre morilcu „delo"  od rok
—   Odvetnik v bedi. V Kijovu se je ustrelil tamošnji odvetnik dr. M. Deutsch. Povod samomoru je nekda poman-kanje. Pred leti je bil jako obiskan odvetnik, a zadaj i čas je pa zalezel v dolgove. Predno se je ustrelil je poslal upnikom svoje zavarovalne police v plačilo
—   Dunajska akademija znanosti je sklenila poslati v Indijo več mladih zdravnikov, da bodo ondu preiskali kugo. V kratkem mladi učenjaki odidejo z Dunaja.
—   Papirne kroglje zavite v aluminijeve pušice so najnovejše iznajdba nekega fransoskega Častnika. Te kroglje baje prebijejo skozi kosti gladke luknje, kosti ne razdrobe, kakor svinčenke in se bodo vsled tega rane rajše zacelile in bode tedaj manj vojnih ranjencev umrlo.
—   Morilca — zaprli. Na Dunaju zaprli so te dni nekega Doležala, katerega dolže, da je sedemdesetletno žensko Marijo Stoger in Ano Frenzel umoril. Hodil je običajno po hišah in prodajal cikorijo. V resnici je pa le ogledoval, kje je kaj mogoče ukrasti ali oropati. Omenjeni dve ženski je našel sami doma in ju je zadušil in njiju premoženje pobral. Našli so pri njem razae stvari od teh dveh ropov.
—   Otroška glava. V kanalu neke hiše na Dunaju našli so te dni otroško glavo brez trupla. Policija ni mogla druzega dognati, kakor da v lotični hiši ni nobene ženske, da bi bila porodila. Otrok je prinesen z ulice in vržen v kanal. Sodi se pa, da je to storila ženska, ki dobro pozna razmere v hiši
—   Plesal pri pogrebu. Na Dunaju je te dni, ko so nesli nekega k pogrebu se 241etni delavec Josip Bauer urinil mej godbo in duhovnika, vodečega sprevod in jel plesati. Policija ga je zaprla Kakor se pa Kaže, da ni blazen, ter so ga izročili deželnemu sodišču
—   Odvetnik v Budimpešti. V Budimpešti je sedaj 1065 odvetnikov in 628 odvetniških kaniidatov. Budimpešta ima torej dvakrat toliko odvetnikov kakor Dunaj, da si ima polovico manje prebivalstva.
—   Kuga v Indiji. Zdravljenje kuge v Indiji v bolnicah z nekim posebnim serumom ima dobre uspehe. Velika težava je, da ljudje ne marajo v bolnice. Boljši bramanci rajše umro, nego bi se dali prenesti v bolnico, kjer bi morali biti v sobanah z ljudmi nižjih kast
—   Samomor zakonske dvojice. V Klosterneuburgu sta se ustrelila zakonska Janez in Katarina Eahm, ki ima na Dunaju neki krojaški salon
—   Nepošten sluga. V Kr^ikovu je bilo te dni ulom-ljeno v železno blagajnico udove vseučiliškega rektorja in dvornega svetnika Teichmanna in iz nje ukradenih za 65.000 gld. denarja in dragocenosti. Policija je prijela njenega slugo Woj-ciechowskega in pri njem našla vse ukradene stvari
—   Volkovi na Hrvaškem so precej domači postali. Te dni so opazili tri v Maksimiru, znanem sprehajališču pri Zagrebu.
—   Trst ne dobi dedščine. V Genui je bil umrl neki Massene in volil vse svoje premoženje, dva milijona lir, tržaškim dobrodelnim zavodom. Da svoje otroke pripravi ob dedščino, bil je postal avstrijski državljan. Kasacijsko sodišče je pa njegovo oporoko razveljavilo.
—   Določitev stalnih dnij za velikonočne praznike. Papež baje namerava za velikonočni praznik določiti stalni dan v letu, da se ne bodo premikali kot se sedaj. Take ure ibe so nameravali upeljati Že nekateri prejšnji papeži.
—    Nemškemu pesniku Heine-ju mislijo postaviti v Parizu spomenik. Osnoval se je za to poseben odbor. V prvi vrsti so za ta spomenik vneti židje.
—    Strašen vihar je minoli petek razsajal po vsej Angliji in napravil jako mnogo škode po suhem in na morju.
—  Samomor pri vojakih. Pri dragonskem polku nastanjenem na Lanesku in Przeworku se je letošnjo jesen ustrelilo 14 vojakov.
—   Velik potres bil je v Epiru Pokončal je mnogo vasi.  Več ljudi in živine je pobite
—   Nesreča v plavžu. V Blahotniju na Kuskem Poljskem se je razletel plavž Tekočina je poškropila več sosednih poslopij, ki so pogorele. Trije delavci so poškodovani.
—   Proti dvoboju. 400 dijakov berolinske tehnike se je izreklo proti dvoboju. Osnovati mislijo nekako razsodišče, ki bode razsojalo mej njimi razne razpore.
—   Zastrupljenje z ogljikovim okisom. V Lienzu na Tirolskem našli so te dni mrtva v svojem stanovanju po* močnega krojača Mossbacherja in delavca Romacherja. Oba sta imela skupno stanovanje, ki se je kurilo s premogom. Po neprevidnosti sta cev, ki pelje iz peči v dimnik, zaprla. Ogljikov okis &e je zaradi tega razlil   po sobi in prouzroČil smrt obeh.
—   Smolo je imel! Z neke graščine blizu Friedlanda je ušla te dni neka dekla. Ko je zjutraj to opazil, je graščinski oskrbnik skočil na konja in šel za pobeglo deklo. Neki žandar mu je povedal, da je šla na kolodvor. Na kolodvoru jo res najde, in hotel jo je potegniti iz vagona To se mu ni posrečilo, temveč dekla je njega potegnila v vagon, ker je bila močnejša, V tem je pa vlak odrinil in rad ali nerad je moral se peljati do druge postaje, in plačati kazen, ker je brez vožnjega listka vstopil. Vesel je bil vendar, da je deklo dobil. V Novem Braniboru je hotel poklicati policijo na pomoč, tukaj se mu je dekla nakrat na kolodvoru mej ljudmi izgubila. Vlak je zažvižgal in se odpeljal, oskrbnik je pa ostal, skozi okno nekega vagona mu je pa dekla zaklicala: ,,Z Bogom, gospod oskrbnik!" in odpeljala se je v svojo poljsko domovino. Oskrbnik se je pa jezil, da je imel tako smolo.
50