Leto 1891
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos L VIII. — Izdan in razposlan dné 23. decembra 1891.
(Obsega štev. 183.)
183.
Ukaz trgovinskega ininisterstva z dné 15. decembra 1891. L,
s katerim se dopolnjuje in izpreminja organizacija državno-železniške uprave po kraljevinah in deželah, v državnem zboru zastopanih, razglašena zukazom zdné 23.junija 1884.1.(Drž. zak. št. 103.).
Na podstavi Najvišega odločila z dné 7. decembra 1891. 1. se ukrepajo naslednje naredbe:
L
§§. 3., 4., 13., 17., 19., 20., 23., 24., 26., 27., 28. in 29. v organizaciji državno-železniške uprave po kraljevinah in deželah, v državnem zboru zastopanih, razglašeni z ukazom z dné 23. junija 1884. 1. (Drž. zak. št. 103.), izgubé v svoji dosedanji obliki moč in veljavo ter naj se glasé:
§• 3.
Krajno obratno službo po železnicah, imenovanih v §. 1., opravljajo z ozirom na krajevne potrebščine, in sploh loččč tri glavne služabne veje drugo od druge, nastopni organi, poslujoči kot najniže služabno mesto:
a)	službo za nadziranje in vzdrževanje železnice sè stavbami vrèd, za katera niso postavljena posebna stavbna vodstva, oskrbujejo odseki za vzdrževanje železnice;
b)	prometno in trgovinsko službo oskrbujejo postaje (postajice), katere dobé, ako so važnejše, oznamenllo: „C. k. železnično-obratni urad“ z razširjenemi oblastmi;
c)	vlakovozno in delovniško službo oskrbujejo z ene strani kurilnična vodstva, z druge strani pa delovniška vodstva.
Mimo tega se železnično-obratnim ravnateljstvom za oskrbovanje in nadziranje prometne službe in, kolikor to zahteva obseg ravnateljstvenih okrajev, tudi za vlakovozno in delovniško službo podredé po železniških kosih razpostavljeni pri-gledni organi, katerim ustanovi njih področje trgovinski minister.
V ta isti namen se morejo v večih ravnateljstvenih okrajih postaviti tudi posebna, po okolnostih z odseki za vzdrževanje železnice združena služabna mesta (nadzorstva), katerim bo njih področje po potrébi službe prav tako določil trgovinski minister. V izvršitev novih staveb po železnicah, ki so v obratu države, morejo se poleg odsekov za vzdrževanje železnice določiti posebni tehnični organi (odseki, stavbna vodstva).
(61or«niaeh.)
97
§. 4.
Gradnjo novih železnic, ki jih je napraviti na državne stroške, opravljajo v ta namen postavljena, generalnemu ravnateljstvu neposredno podrejena stavbna vodstva.
§. 13.
Generalnemu ravnateljstvu, oziroma trgovinskemu ministru, pridržani so gledé na obrat v §. 1. oznamenjenih železnic vsi tisti posli, ki ne spadajo v področje železnično-obratnih ravnateljstev (§. 28.).
Področje generalnega ravnateljstva obsega — ne kratčč za posamezne stvari potrebnega višega dovolila — sosebno tudi:
1.	enotno in enakomerno vredbo službe po vseh vejah, zlasti izdajo obče veljavnih služabnih predpisov, podučil in drugih načelnih naredeb, kakor tudi njih razlago, premembo in razveljavo;
2.	proračunstvo, blagajništvo in računstvo vesoljne državno-železniške uprave sè sodelovanjem železnično-obratnih ravnateljstev in pridodanih jim računskih oddelkov.
Proračun državno-železniške uprave se napravlja in računi njeni se završujejo po predpisih, ki vsak čas veljajo za proračunjanje in zaračunjanje državnih dohodkov in stroškov. Železnično-obratna ravnateljstva naj nastavijo proračun stroškov za svoje okraje; generalno ravnateljstvo jih popreskusi ter za vso državno-železniško upravo, z razjasnili razkazujoč kredite, ki jih je prepustiti železnično-obratnim ravnateljstvom, posname po služabnih vejah s proračuni za vse dohodke in vse stroške generalnega ravnateljstva in državno-železničnih novih slaveb.
Polagati račun o kreditih, odkazanih želez-nično-obratnim ravnateljstvom, oziroma o vseh stroških vsakega ravnateljstvenega okraja, dolžna so železnično-obratna ravnateljstva takö, da dotične njih gospodarske izkaze in računske završke predloži kot take generalno ravnateljstvo višemu raču-nišču.
Generalno ravnateljstvo nadzoruje na podstavi mesečnih izkazov gospodarstvo železnično-obratnih ravnateljstev med letom, ter naj oskrbi, kar je potrebno za skontracijo blagajnic in zalög gradiva;
3.	občenje z vojaškimi in civilnimi osrednjimi oblastvi, z drugimi železničnimi upravami in prometnimi zavodi in pa z družbami železnic, katere obratuje država;
4.	postavljanje in izpreminjanje stanu osebja, razdelitev uradnikov po činu, njih vzprejemanje (nastavljanje), poviševanje (napredovanje), odstavljanje od službe (vpokojevanje, odpovedovanje) in disciplinarno postopanje ž njimi, kakor tudi vse druge osebne stvari gledé osebja, uporabljanega pri generalnem ravnateljstvu, in gledé osebja pri železnično-obratnih ravnateljstvih, kolikor niso dotične na-redbe odkazane tem poslednjim (§. 28., št. 2.); zlasti tudi premeščanje iz enega ravnateljstvenega okraja v drugi, oziroma od generalnega ravnateljstva ali k njemu;
5.	upravo za služnike obstoječih preskrbnih in drugačnih ljudomilih zalögov v zmislu dotičnih statutov, sè sodelovanjem železnično-obratnih ravnateljstev (§. 28., št. 3.) ;
6.	najviše vodstvo službe za vzdrževanje železnice in stavbne službe, vštevši potrdilo o takih načrtih, ki izpreminjajo ali razširjajo obstoj železnice, ali kateri se tičejo drugačne uporabe železničnih naprav, ali po katerih se izpreminjajo normalne konstrukcije ;
7.	najviše vodstvo vlakovozne in delovniške službe, postavljanje načel, kako jo izvrševati, in čuvanje nad tem, da se po teh načelih res ravnâ, nabavo in posojilo vozil, vodstvo delovnic, ki niso podrejene železnično-obratnim ravnateljstvom;
8.	najviše vodstvo prometne službe, postavljanje načel, kako jo izvrševati, in čuvanje nad tem, da se po teh načelih ravna, ustanavljanje in izpreminjanje voznega redu za redovito vozeče vlake, ki odpravljajo osebe;
»
9.	ustanavljanje in izpreminjanje tarif v osebnem in blagovnem prometu, njih razlaganje v dvom-nih slučajih in dovoljevanje svobodnih voznic, zni-žbe voznih cen in znižbe tovornln, katero spada v zmislu dotičnih podučil v področje generalnega ravnateljstva, načelno vredbo prometnih razmer nasproti drugim prenosnim zavodom vštevši do-membe, ki bi morda v ta namen bile potrebne, potem prigled o dohodkih, izvzemši železnično-obratnim ravnateljstvom odkazani prigled o dohodkih iz krajnega prometa;
10.	prigled o gradivu in nabavo ter razdelitev vozil (lokomotiv in voz), šin in pritrdil šin, in pa strojnih oprav delovnic in kurilnic;
11.	razločilo o pritožbah (rekurzih) proti nared-bam nižih služabnih mest, vštevši nadzor in prigled vse službe.
§• 17.
Državno-železniški svèt sestoji iz predsednika in 66 udov, katere imenuje trgovinski minister na dobo treh let.
Od teh
a)	izvoli 9 udov trgovinski minister po svojem prostem preudarku, 5 udov pa se imenuje tako, da naznačita finančni in poljedelski minister vsak po 2, državni vojni minister pa po eno osebo, ki jih je imenovati,
b)	36 udov se imenuje po predlogu trgovinskih in obrtnih zbornic,
c)	16 udov se pa imenuje po predlogu zemlje-delskih svétov in drugačnih kmetijskih strokovnih združeb.
Od udov, kateri naj se predlagajo po lit. b), pride na posamezne trgovinske in obrtne zbornice nastopno število:
Dunaj 3, Brno, Krakov, Levov, Praga in Trst po 2, Gradec, Črnovci, Brody, Libérée, Heb, Budë-jovice, Plzefi, Olomuc, Opava, Linec, Salcburg, Insbruk, Feldkirch, Bolcan, Roveredo, Celovec, Ljubno, Gorica, Ljubljana, Rovinj, Zader, Splét, Dubrovnik po 1.
Od udov, katere je predlagati po lit.c) pride po 1 na c. k. kmetijsko družbo na Dunaji, v Gradci, v Krakovem in Levovu, na zemljedelski svèt češki 2 (in sicer 1 na češki, 1 pa na nemški odsèk), potèm po 1 na zemljedelski svèt za Gorenje Avstrijsko in na zemljedelski svèt za Istro, in pa na društvo za Seniljedelstvo v vojvodini Bukovini v Crnovcih,na ze-•nljedelski svèt za Tirolsko in napredarelsko kmetijsko •iruštvo v Bregenci vkupe 2 (in sicer pol na odsek I. semljedelskega svéta za Tirolsko s kmetijskim društvom za Predarelsko in na odsek II. zemlje-delskega svčta za Tirolsko); nadalje po 1 na c. k. bioravsko-sleško družbo za poljedelstvo, prirodo-7-nanstvo in deželoznanstvo v Brnu in avstrijsko-sieško kmetijsko in gozdarsko družbo v Opavi in pa Pupinoma na c. k. kmetijske, oziroma poljedelske
družbe v
Linči, Salcburgu	vkupe...................1
Celovci, Ljubljani	„	 1
Dorici, Trstu	„	 1
. Nadomcstnike postavljati je pridržano pod a) 'ncnovanim ministrom.
. Udom, oznamenjenim pod lit. b) in c), je takoj ko se predlagajo, ob enem imenovati nado-
^stnike.
§• 19.
Državno-železnični svèt je poklican in dolžan, oddajati svoje mnenje v važnih prašanjih železnič-nega prometa, tičočih se koristi trgovine, obrtnije, kmetijstva in gozdarstva.
Mnenju državno-železničnega svéta, kolikor gré za železnice, katere obratuje država, pripadajo so-sebno:
a)	vsi važnejši nasveti gledé tarifstva, sosebno tisti, ki se tičejo ustanovitve normalnih tarif za osebe in blago, potèm načel za uporabo izjemnih in diferencijalnih tarif;
b)	vozni črteži, katere je ustanoviti vsako leto po dvakrat (za letne in zimske mesece);
c)	nasvéti o predrugačbi pravilniških določil, kolikor ne gré za tehnična določila, potèm tarifnih določil, kolikor se ne tičejo samo začasnih izjemnih razmer;
d)	načela za način, kako razdajati dostave in dela.
Poleg tega je državno-železnični svèt dolžan, povedati na poziv trgovinskega ministra, kje misli, da bi bilo ustanavljati železnično-obratna ravnateljstva, obratne urade, delovnice, skladišča za gradivo in odseke za vzdržavanje železnic.
Nadalje sme državno-železnični svèt staviti vprašanja in nasvete gledé na železnice, katere obratuje država.
V stvaréh svojega področja smé tudi staviti nasvete, ki se tičejo drugih železnic in sploh želez-ništva.
§. 20.
Državno-železnični svèt se shaja v seje na vabilo trgovinskega ministra po potrebi, najmenj pa dvakrat v letu, in to spomladi in jeseni.
Na poziv predsednikov se smejo k sejam državno-železničnega svéta privzemati tudi veščaki, ki niso organi državne železnične uprave; k posvetovanjem strokovnih odborov, ki pripravljajo predmete za vélike seje državno-železničnega svéta, smé predsednik, ako to pripušča čas in druge okolnosti, od slučaja do slučaja, ako se obravnavajo stvari zasebnih železnic, povabljati tudi uprave téh.da pošljejo svoje zastopnike.
Predsedništvo v sejah državno-železničnega sveta pristoji trgovinskemu ministru, in kot njegov namestnik v državno-železničnem svetu posluje predsednik generalnega ravnateljstva.
§• 23.
Vsako železnično-obratno ravnateljstvo je za tri poglavitne služabne veje (vzdrževanje železnice, promet, vlakovožnjo), potèm pa za obče upravne reči z upravo gradiva vrèd edinstveno služabno mesto.
Ako vojaški transporti prestopijo meje njegovega okraja, mora obratni ravnatelj, na katerega se je obrnilo napotujoče vojaško oblastvo, v porazumu sè sosednimi okraji, s katerimi pride transport v dotiko, ukreniti, kar je primerno zastran prevzetja in na-daljne odprave vojaškega transporta do kraja, kamor je taisti namenjen.
Njemu so podrejeni: organi, poslujoči kot najniža služabna mesta treh poglavitnih služabnih vej, potem nadzorstvo za vzdrževanje staveb in železnice, skladišča gradiva in pa razpostavljeni pri-gledni organi za prometno in vlakovozno službo, in po potrebi v taisti namen postavljena nadzorstva in računski oddelek,kateri dobi posebna podučila gledé na način, kakö voditi račune.
§• 27.
Obratni ravnatelj je dolžan, ukreniti in nadzorovati izvršitev viših zaukazll, priganjati sebi podrejene organe, da izpolnjujejo svoje dolžnosti, ter skrbeti za njih uspešno sodelovanje in za kolikor mogoče varčno gospodarstvo.
V izvrševanje novčnih nakazov železnično-obratnih ravnateljstev in kot nabiralnica za odvoz dohodkov na postajah se bo na sedeži vsakega že-leznično-obratnega ravnateljstva postavila posebna blagajnica obratnega ravnateljstva. Izjemoma smé opravila blagajnice obratnega ravnateljstva oskrbovati z ločenim vodstvom računov postajna (železnično-obratno-uradna) blagajnica, katera se nahaja na sedeži železnično-obratnega ravnateljstva.
§. 24.
Kraje, na katerih naj se ustanové železnično-obratna ravnateljstva, določuje z Najvišim dovolilom trgovinski minister, oziraje se na potrebščine službe.
Z dovolilom trgovinskega ministra določuje generalno ravnateljstvo stojališča obratnim uradom, odsekom za vzdrževanje železnice, nadzorstvom za prometno in vlakovozno službo, delovnicam in skladiščem gradiva, sosebno se oziraje na služabne potrebščine, na nadzorovanje in na razdelitev gradiva.
Skrbno naj pazi na opravilni posledek svojega okraja ter naj si z ustreznimi naredbami v svojem področji, oziroma s predlogi, nasvetovanimi generalnemu ravnateljstvu, prizadeva izboljšati imenovani opravilni posledek in obratovanje sploh. Nadalje naj posebno pazi na trgovinske potrebščine svojega okraja in iz tega izvirajoče nasvete stavi na generalno ravnateljstvo, nadrobno razloživši posebne dotične razmere. — Če bi bilo nevarno odlašati, vpravičen in dolžanje obratni ravnatelj, da ukrene potrebne naredbe tudi v stvareh, ki so pridržane generalnemu ravnateljstvu, vendar mora, da se dodatno potrdé, takoj poročati o njih.
§. 28.
Področje železnično-obratnega ravnateljstva obsega vršftev in nadzorovanje lokalne (krajevne) obratne službe v svojem okraji, namreč:
1. ustanavljanje letnega proračuna in gospodarstvo z dovoljenimi krediti, in pa sestavljanje gospodarstvenih izkazov in računskih završkov p° načelih, podanih v §. 13. št. 2.;
§. 26.
Obratni ravnatelj zastopa železnično-obratno ravnateljstvo na zunaj.
On občuje v vseh rečeh, ki so odkazane področju železnično-obratnega ravnateljstva, neposredno z vojaškimi, za to poklicanimi oblastvi in s civilnimi oblastvi onih dežel, v katerih leži okraj obratnega ravnateljstva, potem z generalnim nadzorstvom avstrijskih železnic in z drugimi prometnimi zavodi.
Obratni ravnatelj mora brezpogojno ustreči zahtevkom vojaških teritorijalnih poveljstev zastran odpravljanja krdelnih in vojstvenih potrebščin v svojem okraji ter mora, ako treba, za to potrebna pre-nosila reklamovati.
2. vzprejemanje (nastavljanje), poviševanj® (napredovanje), odstavljanje od službe (vpokoje-vanje) uradnikov do plačne stopinje vštevši 1200gl-> uradniških aspirantov, dijurnistov in ženskih služnik°v; poduradnikov in vsega služabniškega osebja, vštev»1 čuvaje, potèm pomožnega osebja, katero je potrebno od slučaja do slučaja, v mejah pravilnega osébneg» stalcža in potrjenega proračuna, natančno se drže na to stran obstoječih vodtl, sosebno občih in P°' sobnih pogojev, določenih za vzprejem v službo, P°' tem predpisov o preskušnjah in poviševanji ; nadalje premeščevanje v svojem okraji z omejitvo, da premestitev služabnih načelnikov z letno plačo čfe* 1200 gl. prihranjuje generalnemu ravnateljstvu; vSj| druge osebne stvari in disciplinarno postopanje vsem podrejenim osebjem z omejitvo, da se sp1
disciplinarno postopanje z uradniki, ki vlečejo letne plače nad 2000 gl., in potrdilo odpusta iz službe ali premestitve za kazen prihranjuje generalnemu ravnateljstvu tedaj, kadar naj se te kazni prisodijo uradnikom z višimi letnimi prejemki kakor 1200 gl,;
3.	sodelovanje pri upravi preskrbnib in Ijudo-milih zalogov, obstoječih za služnike v zmislu do-tičnih statutov; odmerjanje in nakazovanje popra-vilnih pokojnin uradnikom, ki ne vlečejo više letne j plače kakor 1200gl.,poduradnikom in služabnikom, in pa služnikom, pripadajočim v preskrbne zavode in prejemajočim mezdo ; vzprejemanje in odpovedovanje železničnih zdravnikov;
4.	dodeljevanje dopusta podrejenemu osebju s na dobo do štirih tednov: ako se pa potreba dopusta j zastran bolezni ali v ozdravitev potrdi sè spričevalom I železničnega zdravnika, ali ako se za dopust prosi iz drugih ozira vrednih razlogov proti odbitku pri- j slojbin, do dobe 3 mesecev, in kadar se kedö pokliče j v vojaško službovanje, na dobo tega;
5.	dovoljevanje nagrad in podpor iz sredstev, j razpoložnih po meri dovoljenega proračuna, do zneska 100 gl., in pa predlaganje, ako se tiče viših j zneskov ;
6.	reševanje dohodarinskih reči podrejenega osebja, in pa zemljarinskih in dornarinskih reči gledé na železnične nepremičnine, ki leže v okraji:
7.	izpregledovanje,oziroma odpisovanje računskih nedostatkov ali tirjatev, ki se ne dadö izterjati, potem kakih izgub, ki se primerijo pri gradivu ali inventarskih predmetih, v kolikor novčna vrednost v vsakem slučaji posebe ne presega zneska 500 gl. in v dotičnem letu vsega vkupe ne zneska 5000 gl., kar pa ne brani, preganjati lake stvari nadalje po disciplinarnem potu;
8.	sestavljanje in pregledovanje vseh projektov, kateri izpreminjajo ali razširjajo obstoj železnice ali kateri se tičejo drugačne uporabe železnične naprave, ali s katerimi se izpreminjajo normalne konstrukcije; izvrševanje takšnih staveb v meri potrjenih projektov in proračunov, kolikor se za to ne postavijo posebna stavbna vodstva.
9.	samostojno sestavljanje in izvrševanje vseh drugih v letnem proračunu, oziroma budgetu pre-videnih projektov za stavbe in prenaredbena dela, nadalje dovoljevanje staveb tujim strankam na zemljišči železnice, potem staveb postranskih poslopij za železniške služnike. pazčč veljavnih predpisov o dobivanji privolitev za stavbo in porabo :
10.	vršltev zemljiških odkupov in ž njimi zvezanih poslov;
11. predlaganje nasvetov zastran ustanovitve in izpreméne voznega redu rčdoma vozečih vlakov za odpravo oseb ; ustanovitev in izpremenu voznega redu za blagovne vlake, ki so v voznem črteži, in pa za vse posebne vlake, ki se denejo v promet od slučaja do slučaja; uvajanje vseh vlakov, vštevši vojaške vlake;
1 2. nadzorovanje vsega vlakovnega prometa;
13.	razpravljanje, oziroma odločevanje po povodu kake poškodbe vozil, izvzemši obračun s tujimi železnicami gledé stroškov za popravo vôz;
14.	razpolaganje sè strojevjem in vozovjem v mejah okraja obratnega ravnateljstva in predlaganje, da se vozilstvo pomnoži ali izpremeni. kakor treba;
15.	ovedovanje o nezgodah na železnici:
16.	oskrbovanje železnične policije:
17.	predlaganje zastran izpremembe tarit v osebnem in blagovnem prometu, in pa gledč na dodeljevanje znižanih voznin za tovore;
18.	dovoljevanje voženj zastonj in po znižani céni v posameznih slučajih, potem znižeb lokalnih postranskih pristojbin v blagovnem prometu, kakor pristojbine za naložbo in odložbo, za naklad in razklad, za preklad,za žrjava, za tehtnico, skladnine. pristojbine za zamudo voza i. e. r., po meri posebnih podučil, in pa nasvetovanje za slučaje, ki niso pre-videni v podučflu;
19.	dajanje razjasnil strankam v stvareh osebnih in blagovnih tarif, in sicer tako za lokalni promet avstrijskih državnih železnic, kakor za stični in spojni promet s tujimi in inozemskimi prometnimi zavodi, nadalje vzprejemanje prošenj za znižbo voznine in predlaganje taistih sè svojim mnenjem ; dodeljevanje vozninskih kreditov po pravilih, ki na to stran veljajo
20.	odločevanje o pritožbah proti podrejenim organom in reševanje vseh reklamacij in zahtevkov odškodnine, izvirajočih iz osebnega prometa in iz lokalnega, kakor tudi iz domačega stičnega in spojnega blagovnega prometa, brez omejitve gledé na znesek, in pa vravnavanje zadržkov v lokalnem in domačem blagovnem prometu, potèm prigled o dohodkih iz lokalnega prometa;
21.	dajanje skladišč in železniških zemljišč v zakup, in popuščanje zakupščin do zneska 100 gl. ; dovoljevanje, da se prilepljajo naznanila tujih stranek v okoliši železničnem ter oddajanje restavracij in pa promet s finančnimi oblastmi, ličdč se oddaje tobačnih trafik na kolodvorih;
(SloToniach.)
98
22.	vdeležbo pri razpravah o konkurenciji, in dovoljevanje zasebnih staveb na železnici in blizu kolodvorov, kakor tudi polaganja telefonskih naprav po zasebnikih v okoliši železnice, za katere se je dobilo predpisano dopustilo;
23.	skontrovanje blagajnic in zâlog v mejah svojega okraja;
24.	upravo delovnic, kolikor so té podrejene železnično-obratnemu ravnateljstvu, in skladišč gradiva, oboje po pravilih za to veljajočih;
25.	nabavo letne potrebščine potrošnega gradiva in inventarskih kosov, izvzemši vozila (lokomotive in vozove), šine in pritrdila šin, in pa stro-jevne oprave za delovnice in kurilnice, v mejah v §. 16., št. 9. ustanovljene pogodbene vsote 150.000 gl, pri obči, javni konkurenciji in pod pri-trkom največ nudečemu, oziroma v drugih slučajih v mejah 30.000 gl.
§. 29.
Nabavo gradiva (materijala, §. 28.. št. 25.) je po odobrenem proračunu^ potrebščine in stroškov opraviti z najstrožo varčnostjo.
Dostave, katerih proračunjena vrednost za letno potrebščino doseza ali preseza znesek 5000 gl., naj se praviloma zagotové ponudboma na podstavi obče javne konkurencije in s pritrkom ponudniku, ki je stavil najugodnejši ponudek.
Prcsojevaje ponudke, treba je paziti ne samo na ponujeno ceno, ampak tudi na stroške, po krajih, kjer se kaka stvar izdeluje, različne gledé nadziranja, izdelovanja, vožnje do mesta, kjer se predaje,
prevzemanja in razdelitve, in pa na opravilne tež-kočc, ki bi vsled tega utegnile nastati, potem na po-godnika samega, koliko je sposoben storiti in koliko mu je vere dati. — Pod enakimi pogoji je dajali vsakakor prednost obrtnosti in prvotnemu pridelovanju svojega lastnega okraja.
Kadar nastanejo tehtni pomisleki zoper to, da bi se napravila obča javna razprava o ponudbah, ako n. pr. to branijo tržne razmere, malo število pripravnih ponudnikov, morebiten domenek med njimi i.t.d., tedaj se smejo omenjene dostave izjemno, prav tako tudi dostave v vrednosti pod 5000 gl., glede katerih je sploh način oddaje določevati po vsako-časnih okolnostih, oddajati po omejeni konkurenciji ali po nakupu iz proste roke (po akordu). Kupiti kaj iz proste roke (po akordu) je sosebno dopuščeno tedaj, kadar se ponuja priložnost, zagotoviti si potrebovano znolraj enotnih cen, ki so vzete za podstavo proračunu, z ugodnejšimi pogoji kakor so oni, ki jih je dosegel kak drug zavod ali kako drugo podjetje v kaki ravnokar razpravljanj javni konkurenciji.
Tudi v teh slučajih naj velja za pravilo, da seje pri enako ugodnih pogojih ozirati pred vsem na svoj okraj.
Spredaj stoječa določila naj se zmisloma uporabljajo na oddajo del po železnično-obratnih ravnateljstvih.
11.
Ta ukaz zadohi moč s 1.dnčm januvarja 1892.1.
Barqiiuheiii s. r.