PESEM IN SLOVENSKA BESEDA STA SEGLI DO SRCA str. 2
BLAJŽENA DUŠA STE, MARGIT "NENI" str. 5
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 11. marca 1999  Leto IX, št. 5
Kulturno-turistična pot med Rabo in Muro
V okviru programa PHARE-CREDO/Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko poteka projekt Sodelovanje med Rabo in Muro, ki ga je zasnovalo in izvaja Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote. Njegov nosilec je občina Šalovci, partner na naši strani pa Zveza Slovencev na Madžarskem. Izvajanje projekta - ki bo trajal 18 mesecev - se je začelo junija 1998. Njegov končni cilj je oblikovanje zasnove sodobne kulturno-turistične poti med Rabo in Muro.
Izvajanje projekta poteka v več fazah, ker so prve tri faze za nami, so se izvajalci odločili, da bodo z rezultati seznanili tudi ljudi "na terenu" (župane, predsednike kulturnih in turističnih društev) in medije. Zato so organizirali okrogli mizi v Šalovcih (26. febr. ) in v Monoštru (5. marca).
Rezultat prve faze projekta je študija o kulturno-zgodovinski povezanosti Porabja in Prekmurja, ki jo je na podlagi strokovne literature in gradiva pripravila profesorica Erika Kranjec.
V drugi in tretji fazi je potekalo anketiranje na terenu v desetih občinah na Goričkem ter sedmih krajih v Porabju. S pomočjo dveh vprašalnikov so izvajalci ugotavljali, na katerih področjih obstajajo že povezave med goričkimi občinami in Porabjem, oz. kakšen je kulturno-turistični položaj obeh obmejnih pokrajin.
Po analizi anket se lahko ugotovi, da s Porabjem največ sodeluje občina Gornji Petrovci, sledijo občina Puconci, Moravske Toplice in Šalovci. Največ občin se povezuje s pokrajino ob
Rabi na športnem področju, sledi politično in kulturno področje. Najslabše so goričke občine povezane s Porabjem na medijskem in gospodarskem področju, kjer komajda lahko govorimo o povezovanju. Analizo anket je pripravila profesorica Darja Pojbič.
Tudi porabski vprašalniki kažejo, da je najbolj zadovoljivo povezovanje na kulturnem področju. Istočasno pa v nobenem porabskem kraju ne deluje turistično društvo. Porabje sicer ima nekaj prenočitvenih zmogljivosti za turiste, toda večina le-teh je v
rokah Madžarov, ki so se hitreje znašli kot Slovenci v Porabju, oz. imeli več kapitala.
Na Gornjem Seniku v bivšem župnišču deluje Gostišče Nagy, ki lahko sprejme istočasno 15-20 ljudi v dvo in triposteljnih sobah. Na podstrešju so tudi ležišča za ti. turiste z nahrbtnikom. V Števanovcih je v občinski lasti mladinsko letovišče (bivši pionirski tabor), ki ima 80 ležišč. Tudi s pomočjo Phare-programa se pripravljajo na obnovitev objekta. Kot najnovejša pridobitev je v Monoštru Slovenski kulturno-informativ-
ni center s prenočitvenimi zmogljivostmi (50 ljudi) in gostinskimi storitvami.
Po rezultatih anket, ki smo jih izpolnili s pomočjo porabskih županov, lahko ugotovimo, daje direktnega povezovanja med kraji v Porabju in občinami na Goričkem premalo, sodelovanje - bodisi na kulturnem bodisi gospodarskem področju - največkrat poteka na pobudo in s posredovanjem dveh osrednjih slovenskih organizacij, Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave. Ti dve organizaciji sta namreč podpisali z obmejnimi občinami Sporazum o sodelovanju. Udeleženci okroglih miz so ugotavljali, da je ovira uspešnejšega povezovanja tudi pomanjkanje infrastrukture. Recimo mejni prehod G. Senik-Martinje ni usposobljen za avtobuse, torej ni mogoče ponujati dveh regij ob meji v skupni turistični ponudbi, pri Verici pa sploh ni mejnega prehoda. Kot negativne dejavnike pri sodelovanju so omenili tudi pomanjkanje finančnih sredstev ter intelektualne infrastrukture.
M. Sukič
2
Slovensko društvo v Budimpešti je praznovalo
PESEM IN SLOVENSKA BESEDA STA SEGLI DO SRCA
Za kulturni program poskrbelo Društvo upokojencev iz Murske Sobote
Letošnjega 20. februarja je bil za Slovence, ki živijo v Budimpešti, praznik. Počastili so slovenski dan kulture, se pogovarjali o delu in načrtih ter dan končali z družabnim srečanjem.
Navzoči so bili: podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Andrej Gerenčer, slovenska veleposlanica na Madžarskem gospa Ida Močivnik in Geza Bačič, ki je zadolžen pri slovenski vladi za manjšinsko problematiko. Pogovarjali so se o delu Slovenskega društva v Budimpešti, ki mu predseduje Irena Pavlič, in Slovenske manjšinske samouprave, katere predsednik je Ferenc Kranjec. Čutiti je bilo zadovoljstvo, ker se lahko Slovenci srečujejo že dve leti v lastnih prostorih. Prej so morali gostovati pri sorodnih društvih. Prostori Slovenske manjšinske samouprave so lepo opremljenim je bilo v njih organiziranih že devet lepo obiskanih kulturnih prireditev. Zidove že nekaj časa krasijo slike Sobočanca Ernesta Brensbergerja.
Za tokratni kulturni program je poskrbelo Društvo upokojencev iz Murske Sobote pod vodstvom predsednika gospoda Jožeta Vilda. Navdušil je društveni kvartet pod vodstvom Aleksandra Vlaja. Pel je slovenske, porabske in prek-
murske narodne pesmi. Na odobravanje navzočih pa je naletela tudi partizanska pesem. Neutrudni predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Jože Vild je recitiral in govoril o pomenu Franceta
Prešerna za slovensko in Sindorja Petofija za madžarsko kulturo. Recitirala je tudi Darinka Zorec, program pa je povezovala v domači govorici Estera Pleša. Program je bil izveden dvojezično. V imenu Slovenije je pozdravil navzoče podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer. Družabno srečanje je bilo primemo za obujanje spominov na otroštvo, ki so ga mnogi preživeli v Porabju. In slišati je
bilo tudi domačo pesem, ki so jo nekoč peli fantje v Ritkarovcih in kot v odmev so jim takrat s petjem odgovarjali fantje iz slovenske strani meje. To je bil čas spominov zadovoljstva, ki seže do srca. Predsednica Slovenskega društva v Budimpešti Irena Pavlič je med uradnim pogovorom, ki je bil pred kulturnim programom, poudarila, da ima društvo evidentiranih 107 slovenskih družin, ki imajo okoli 300 članov. V večini primerov gre za mešane zakone in se v redkih družinah doma pogovarjajo slovensko. Vzpodbudno pa je, da so se začeli mladi zavedati svojih korenin in obiskujejo tečaj slovenščine. Rečeno je bilo tudi, da je potrebno vključiti v društvo mlade, ki so se priselili v Budimpešto ali tukaj študirajo in za društvo morda niti ne vedo.
Prostori Slovenske manjšinske samouprave so v ulici Rumbach Sebestyen 6, ki je v sedmem budimpeštanskem okrožju. Za njihovo opremljenost so poskrbela tudi slovenska podjetja, ki imajo predstavništva v Budimpešti. Tukaj lahko gostujejo predvsem manjše kulturne skupine. Po vsej verjetnosti bo tukaj kmalu pel slovenski oktet iz avstrijske Koroške. Tukaj so že nastopale porabske kulturne skupine. Prostori pa so premajhni za nastop folklornih skupin.
Predstavnike Slovencev v Budimpešti, navzoča slovenska politika in nastopajoče na kulturni prireditvi je sprejela slovenska veleposlanica Ida Močivnik. Tudi ob tej priložnosti se je rodila marsikatera misel v dobrobit slovenstva.
Naslednjega dne je sledil ogled
Budimpešte, ki se je končal z obiskom slovenskega rojaka Karolya Vidonje. Rodil se je v Rogaševcih v družini, ki so ji po domače rekli Rezlašovi. Redko ima priložnost govoriti "po naše" in mu je to srečanje veliko pomenilo.
Franček Štefanec
V sredini posnetka je Irena Pavlič, predsednica Slovenskega društva v Budimpešti. Ob njej sedi Jože Vild, predsednik Društva upokojencev iz Murske Sobote, ki je tudi sodeloval v kulturnem programu. Foto: F. S.
Pogovorov o problematiki Slovencev, živečih v Budimpešti, so se udeležili: podpredsednik Državnega zbora R Slovenije Andrej Gerenčer (prvi z leve), slovenska veleposlnica na Madžarskem gospa Ida Močivnik in Geza Bačič, ki je v Sloveniji zadolžen za manjšinsko problematiko. Foto: F. S.
Na prireditvi je pel kvartet Društva upokojencev iz Murske Sobote. Foto: F. S.
Foto: Kaczmarski Zoltán
Sombotel, 27. februara. Telko lüstva (bilau ji je kauli 80), kelko se je zbralo v Somboteli, gda so držali slovenski kulturni svetek, bi po naši Porabski vasnicaj tö težko vküper prišlo. Program je organizirale Kulturno drüštvo Avgust Pavel, štero so nej dugo nazaj ustanoviti v Somboteli. O Prešemi - kak najvekšom slovenskom pesniki - pa kulturi je gučala Marija Kozar. Po tistim so pa udeleženci leko poglednili pa sami sprobali, kak trbej rauže redti iz papira. Naše porabske ženske (Helga, Ema pa Ana) so kuman zandolejo pomagati pa tomačiti. Na konci je Korpič Laci s svojo harmonike pripravo lidi, ka so malo spejvali tö.
Kak smo od vodstva drüštva zvedli, med svojimi programi bi radi meli slovensko mešo, se povezali s Cankovo, gde se je A. Pavel naraudo.
Porabje, 11. marca 1999
3
Štenjé
SLOVENSKI PISATEU V ITALIJI
Alojz Rebula (1924) je odo v gimnazijo v Italije na univerzo v Ljubljani, doktoriro pa v Rimi. Živi v slovenski vesnici Opčine pri Trsti v Italiji. L. 1995 je daubo Prešernovo nagrado.
Alojz Rebula je začno pisati v slovenskom, italijanskom i latinskom jeziki, kisnej je piso samo slovenski.
Sprvoga je piso novele (Vinograd rimske cesarice
1956) o malomi slovenskom! narodi, o Slovencaj v italijanskom Varaši Trieszte/Trst. Kisnej je piso romane (regény). Najbole eričniva sta Senčni ples i roman V Sibilinem vetru. Zadnji je zgodoviski roman iz 2. stoletja, časov rimskoga cesarstva. Glavni jünak od barbarstva pride do krščanstva, štero je najvekša vrednota (érték) za pisatela Alojza Rebulo tö.
V	knigaj Senčni ples (1960) piše Rebula o živlenji tisti Slovencev, šteri z vesi pridejo v veuki Varaš Trst i tam se vönavčo. Žmetno se cüzemejo varaškoma živlenji, pa toma, ka Slovenci pa Italijange včasih ne morejo vöpriti eden z drügim.
V	našom odlomki (részlet) škonik spitava v šauli dekličino o jeziki prvoga slovenskoga pisatela Primoža Trubara:
„Toda Kandor je bil že nervozen. Skozi okno je pogledal goloba: bil je še tam, brusil sije perut. Obrnil sé je: že ni več govoru dekletu; prepustil se je domislici, ki naj ga za hip iztrže iz prirejene stanovanjske sobe kakor zaboj.
-	V tem, da je naš jezik tako mlad, da je prišel v knjigo tako rekoč iz hleva in s polja, je njegova dragocenost. Neizrabljen je še, kakor denar, še svež od kovnice. Zato ne prenese napihnjenosti in blufa. Težje je lagati v slovenščini. Si se ti sploh kaj učila?
-	Sem - je reklo dekle, ko da odbija žalitev.
Nova snov, to je bil papir, odstavki, ki jih je znal na pamet, šolsko utrjen program pač. Nato, ko da se je nekaj zgodilo: zazvonilo je. „
Marija Kozar
Vsigdar Srmačke, dapa dun veseli (2)
Mojo detinstvo
Gda sam šaulo vözopojdla, sam 15 lejt stara bila. Štere so k mena vrstniki bile, smo se že za dejkle držale, dapa po pravoj pravici smo eštje vsi mlajši bili. Rauža eden cajt raste, bomblik dobi, bomblik se pomalek vöodpre, cvete pa z njega lejpa rauža grata. Bile smo štiri padaškinje, ka smo vküp ojdle. Pri sausedom je slüžila edna dejkla. Z Gorenjoga Senika je bila iz völke držine. Najstarejšo so slüžit poslali, ka je držini nika dun na pomauč bila. Ona mi je bila najbliže, edna drügoj sva vse pravle. Držina, gde je slüžila, je bogata bila, konje so meli pa dosta grünta. Samo po nedelaj je mejla fraj. V vesi dosti prilike za zabavo (szórakozás) nej bilau.
Majuša, gda so večemice bile, smo se šetale ta notri do poštije in smo lepau spejvale. Gda smo nazaj domau šle, smo si za bregaum, gde je edna velka loška grüška bila, dolasedle, tadale popejvale pasi pripovejdale. Večer je brž odleto, paštjile smo se spat titi, na drüdji den je trbelo rano staniti pa pomagati starišom.
V našoj vesi so dvej krčme bile, Vajda pa Lang krčma. Tam smo samo po nedelaj držali bal. Največkrat so bal meli fajbekerge (gasilci). Dejkle smo v iži kaulek pri stanej stale, ledjeni so Prišli pa so nas zvali plesat. Ciganjska banda je igrala, z goslinom Hacko, z bajsom (kravov) Viktos, Pepedli pa s cingoli. Gda so notra vrezalo čleki je srce trifartveč bilo, kak bi trbelo. Smo plesali pa smo se veselili, če smo gli srmačke bili. Dja sam ranč cipele nej mejla, ka bi si je gorobüla, bausa sam plesala. Dapa tau se je nika nej štelo. Nejsam si pamet trla, če de se stoj smejau z mene. Te smo takšen svejt živali.
Bili so bogatci tö, depa dosta več srmakov je bilau v vesi. Srmake je vsikši vöponüco. Dostafart smo mogli delati za šticli segnjenoga mlejka ali za drvenčice krunčov.
Na fašenek so že podnevi igrali v krčmej. Te so starci šli, s sebov so nesli fanke, ka so je predpodnevom spekli pa malo mesa pa krüja. Jeli so, pili pa
plesali. Plesali so za dugi len. Steri je prej više skočo, tistomi je tisto leto vekši len zraso. Večer smo pa te mi, mladina šli plesat. Mati so mi črejvle dali, ka vzima sam dun nej mogla bausa titi. Ples je samo do polnoči držo, v srejdo je že pepelnica bila, post se je začno. Na mali fašenek so bajs po-kapali (bőgőtemetés). Ciganji so vküp Prišli, so igrali pa popejvali žalostne naute pa so bajs "pokapali". Najoprvin so ga po tistim na vüzenski pondejlek naprej vzeli. Te je pa bijo ples zavolo veselje, ka je Jezuš od mrtvi gorstano.
Na post so vse tisto posaudo tazaprali, v šteroj so z žirom (mastjo) küjati. Post je 40 dni držo. Kloce, kašo, mlejko smo jeli. Krunče so z goštjicovi olinom malo zabejlili. Repo, ka so v bečki kvasila so z vrnjim
mlejkom vöprtepali. Palanke so pekli, ka so je z vodauv omejsili. Te je eštje v posti ništje nej mesau küjo, pa smo zato, Bogi vala, vsi zdravi bili.
Vzimi smo perge čejsat ojdli pa goščice lüpat. Poslüšali smo, ka so starci pripovejdali, ka vse je bilau za inda svejta. Lejpe pesmi smo spejvali, bili so takši ka so na igricaj (ustna harmonika) vcuj igrali. Če pa tisto nej bilau, so vzeli eden glavnjik pa papir. S tistim je tö leko lepau igro. Pa če je gli srmastvo bilau, lüstvo se je bole veselilo pa lübilo kak zdaj. Eden drugoma so nej nevoščeni bili, vsi so pomagali, če je stoj v nevauli bijo.
E. Sukič
Člani državnih manjšinska samouprav so prejeli poverilno pismo 20. februara v budimpeštanskem parlament.
Slobaud od Ilonke
Nazaj, nazaj v domači kraj...
Zgübili smo edno Verno Slovenko, štera je že več kak štirideset lejt živela v Budimpešti. Ilona Cuk, po domačem Cukina lca, se je rodila 1935. leta na Gorenjom Seniki. Bilo jih je šest sestric. Kak so gori zraste in šole opravile, so šle za krüjom. Etak si je llonka v Budimpešti najšla delo in živela tam do smrti. Bila je veselo, če se je leko srečala z domačim! in leko kakšo rejč povedala slovenski. Rada je prišla v rojstno ves, če gli so svojo hižo odali. lca je nej pozabila svoji korenin, znala je slovenski pa je bila ponosna na tau. Njena živlenjsko paut je nej bila posipana z rožami, ker je svojoga sina samo gori zranila, ga pomagala do zad-njoga dneva svojoga živlenja. Rada je mejla živlenje. Dugo lejt je mejla s srcem probleme. Pred dobrim letom mi je povedala: "Vejš, da bi še rada živela, ali če mo pa mogla mrejti, bi rada pri moji starišaj počivala. "
Ilonkino srce je odpovedalo 4. februara v špitalaj, njeno zadnjo željo je sestra Jolanka spunila. Domou jo je dala pripelati in v domači zemli pokopati.
Z žalostjo v srci se za(h)valujemo vsej žlati, sosedam na Seniki in v Budimpešti, prijatelom in znancom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno (h)vala g. župniki za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke.
Prijateljica Vera Gašpar
Porabje, 11. marca 1999
4
OD
SLOVENIJE...
Slovenija sodeluje pri reševanju kosovske krize
Slovenska diplomacija se je na pobudo generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane in ameriške državne sekretarke Madeleine Albright vključila v prizadevanja za podpis mirovnega sporazuma za Kosovo. Omogočila in pripravila je delovno srečanje predsednika pogajalske skupine kosovskih Albancev v Rambouilletu Hashima Thaqija s političnim predstavnikom OVK Ademom Demaqijem. V dejavnost slovenske diplomacije se je vključil tudi premier Janez Drnovšek, ki se je večkrat posvetoval z Albrightovo in Solano ter skušal s svojim osebnim prizadevanjem vplivati na pogajalce, naj odgovorno preučijo predlagane rešitve.
Bomo dočakali tudi
interpelacijo o delu ministra Frleca?
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelenčič je predstavil interpelacijo zoper zunanjega ministra Borisa Frleca, ki ga v enajstih točkah med drugim bremeni kršenja več členov ustave in neodgovornega ravnanja pri vodenju slovenske zunanje politike v škodo Slovenije. Interpelacija ne leti le na delo ministra Frleca, ampak na celotno zunanje ministrstvo in slovensko zunanjo politiko, katere glavni akter naj bi bil premier Janez Drnovšek. Predsednik SNS je ocenil, da je vsak slovenski zunanji minister slabši od svojega predhodnika. Interpelacijo, za katero je potrebnih vsaj deset poslanskih podpisov, so doslej podpisali le trije poslanci SNS.
Papež sprejel slovenskega nadškofa
Slovenski nadškof dr. Franc Rode je v četrtek, 4. marca, v Rimu na simpoziju, imenovanem Evropa pred izzivi tretjega tisočletja imel predavanje z naslovom Izzivi velike Evrope. Ob tej priložnosti je papež Janez Pavel II. slovenskega nadškofa sprejel v zasebno avdienco. Nadškof Rode se je srečal tudi z državnim vatikanskim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom ter se z njim pogovarjal o položaju katoliške cerkve v Sloveniji.
Némar Kejp (12)
RULETA
Čri caš aš čoukú t búčunu yurju?
Ezp bdr dr edoes u mseo, o cozlo?
Če stoj misli, ka še mi je zmejšalo, skor istino ma. Če rejsan še je nika drugoga nej zgodilo, liki samo tau, ka sam lagvo gor dau prste na tipke (billentyuk). Od prave litere na računalniki ali mašini za druknivanje eno na lejvo. V drügom redej eno na pravo (č=č, š=š, ž=ž).
Češki pisateu Hrabalje v slednjom cajti svojoga žitka tö dostakrat tak piso, zato so mogli pogledniti, v šteri kraj so se ma prsti tapočujsnili?
Franjo Tuđman je prej med bojnov sam dau strejlati na Šibenik, ka bi naj s tem tö leko šinfo,, četnike ” (Srbe). En den prva, kak je un üšo v té rovački varaš na kampanjo, gde je v svojom guči pravo, ka če voditelge mesta (nej so bili v Tudmanovi partiji) ne morejo red držati, Vej te njegvi političari, če nji vöodeberejo, naredijo red.
Na Vogrskom so zagnali velki krava), ka so v nikšo bautino okno vödjali majco (polo) od najvekšoga madžarskoga futbalista Öcsina Puskása, v šteri je s svojimi kolejgari svetovno prvenstvo gvino v 50. lejtaj. Strašen škandal je biu za toga volo, ka je na tisti srajci Rakosina redeča zvejzda gor!... 13. februara je v Budimpešti vküper prišlo več stau neofašistov izpau Europepa so lepše mašerali na grad kak hitlerjanci 15. oktaubra 1944. Drli so se kak svoj cajt mali bodjüsoša, z rokami ranč tak plajutali, policaji pa so je sprvajali kak laufarski psauvge mesarske kaula, pa noge stiskavali, ka naj jim ger (nika ne vujde... Madžarski zakoni so prej takši, ka ne smejo bantivati plešive hitletjance... Vej so Kurde v Pešti, šteri po cejlom svejti djaučejo za svojo domovino - kak so Madžari djaukali po cejlom svejti Í956-oga leta-, dobro namazali s svojimi gumibotami, kasi zaponijo Budimpešto...
Austrijci ne pistijo madžarske (Nato) tanke prejk njim državo na Nato probo v Italije, ka bi s tem prej zgibili svojo neodvisnost (fiiggetlenség). Čüdno, gda so Nato helikopteri rešüvati turiste iz lavine na Tirolskom pa Vorarlbergi, so se nej bodjali za svojo svobodo. Ovak pa se iz toga tö vidi, kakši tupaške so pri Nato, ka so Slovenijo vonjali iz prvoga kroga. Najvišiša borovija na Vogrskom je osaudila, ka je televizija RTL Klub po švindlariji (milijarde) prišla do frekvence. Voditeu ORTT (té porabskim Slovencom obečava že več lejt radijsko frekvenco) pa pravi, ka so uni nika lagvoga nej naredili.
Srbski ministrski podpredsednik Šešelj je v nikšom televizijskom programi pravo, ka je albanski problem na Kosovom tak trbej rejšiti, ka je trbej vzeti eno ridjavo žlico pa z njauv vöpoškrabati oči vsem Albancom...
Samo naj ruska ruleta nede mujs za vsakšoga?! Merikanarski predsednik Andreiv Johnson, prva kak je mrau, sije za svojo škrinjo dau narodiu takši vankiš, šteri je biu kak kopija merikanarske ustave (alkotmany)...
Sto vse se špila z našim žitki?
Posnetek in besedilo: Francek Mukič
Pismo iz Sobote
SKUZE
Slovenija toči skuze, tak, ka pomali Mura vöftrgne svoje bregé. Slovenske ženske djoučejo, tak, ka ranč do jeseni nej trbej deža. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, bi s skuzami leko napunila sedem škafov, njene sousidica in najboukša pajdašica Rozina pa ške dvanajst kcuj. Telko vodé je steklo pa ške teče zavolo edne ženske. Zové se Kasandra. Pou leta so jo leko gledali po teveni, zdaj pa se je vse vküper skončalo in vse tiste skuze, ka so ji ženske nej ta zdjoukale, gda so jo gledale, so te zdaj na kraji vövdarila. Ranč tak je bilou, gda je doj s televizije odišla Esmeralda. Te je tak vövidlo, ka pri nas ženske nigdar več nedo djoukale, ka so se njim oči vse vöposüšile. Dapa, nej! Kasandra je tö telko vrejdni ka skuz za njou ne smej sfaliti.
Sto vej, kak dugo do naše ženske ojdile kouli z rdejčimi pa skuznatimi očami? Dobro bi bilou, ka s tem enjajo prva, kak de začo iti tisti aprilski dež. Ka če se té sprtolejtni dež pa té skuze vküper vlijejo, te znan več nemo kouli ojdli, liki Plavali.
Pri nas doma tak ali ovak že bole plavamo, kak pa ojdimo. Tam v iži sta sidele moja tašča Regina, trno čedna ženska, in njena sousidica in najboukša pajdašica Rozina. Gda se je 'tistoga večera Kasandra skončala, te sta začale traubiti, ka san si brodo, ka ger gori pa ka so gasilci Prišli. Enjali sta tam kouli pounouči. Drugi den vgojno so te tou slejgnjo Kasandro ponavlali in že so palik gasilci lejtali po naši kuči. Rozina je od žalosti kuman najšla nazaj domou.
Ge sam si brodo, ka je takša žalost samo pri nas doma, dapa nej! Pridem vgojno v krčmou, ka se zbidim z nekšno kavo. Kakša kava? Čista solena voda. Kölnarca je sküjala kavo, pa gda mi jo je do Stola prinesla, je šalico napunila s skuzami, ka je vse prejk teklo. Pito sam jo, če žaliva, če njoj je mrou stoj od žlate. Nika je nej prajla, samo ške bole je začala djoukati. Na, te mi je kölnar tam za šankom pravo, ka njoj je mrla Kasandra. Idem v bauto, ka za držino krüj pa mlejko küpim pa ne morem nut. Sinjavam dveri, rivlen, te pa li vpamet vzemen, ka na dveraj neka piše. Pisalo je: Zavole žalüvanje za Kasandro de bauta tri dni zaprejta.
Če človik de po Soboti, včasi vidi, gde je kakša ženska šla. Na asfalti se genau vidi, zato, ka je vse mokro. Nešteme tak bridke skuze točijo, ka asfalt vse vözgrizejo. Vej pomali mo mi moški tö začali djoukati. Zavolo Kasandre, ka se razmejmo. Tou pa zato, ka smo te bar edno vöro na den mer meli, gda so ženske sidele pred televizijo. Zdaj pa moramo ranč v tistoj minuti, gda se je Kasandra začala, za ženskami gore brisati skuze, gda Zaman gledajo vvgasnjeno televizijo.
Miki
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsaki drugi torek ob 16. 00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v torek, 16. marca 1999. Ponovitev v soboto, 20. marca, ob 8. 45, na 2. programu.
Porabje, 11. marca 1999
5
Blajženo düša ste, Margit "néni"
13. tebruara so semcki mlajši z lutkami pa gledališka držina Nindrik-Indrik v Sakalovca špilali. Lüstvo je bilau pauradno, kak ovak vsigdar. Depa té den je döjn nika več pomejno tistim Starejšim, steri so notastanili v drüštvo penzionistov. Gda so drüdji domau odišli, oni so kaulek stolov ostali kak ena velka držina. Lepau so je podvorili - z nami vred - oni so se pa pogučavali, plesali, če so si že fudaša (Pityu Makoš) tü sprajli. Ništje nej emo Silo domau titi. Dobro je bilau med njimi biti, njivo karažnost videti. Nisterni so se pogučavali Vogrski, drüdji nemški, tretji pa žmano po slovenski. Kak sam gledala tau velko držino, sam vidla, ka se med njimi ena ženska tak flajsno vrti, kak eštja 20 lejt stara dekla nej. Do vsakšoga je üšla, se je veselo pogučavala pa brigala zatau, naj vsakši zadovolen bau. Tau pa zatok, ka je Margit néni (Makoš Ferencné) sprajla vtjüper tau lüstvo pa ona vodi drüštvo penzionistov.
Kak ste Prišli do toga, ka sakalavske penzioniste vtjüper spravite v eno velko držino?
"Gnauk davnik je od toga že bijo gunč. Zdaj, gda so za župana znauvič Črenko Tonina izvolili, me je trno proso, naj dun vtjüpspravim tau lüstvo. Po cejloj vesi sam kaulek ojdla, k sakšomi sam išla, steri je že v penziji pa sam taprajla, ka bi radi naprajli v vesi za njij. Vej sam pa dosta lüstva vtjüppobrala, 70 mi je obečalo, ka nota stane v drüštvo. Tak vejš, ka brezi pejnaz nika ne moraš naprajti. Gda smo meli djilejš, smo sé tak zgunčali, ka mo na mejsac 100 forintov plačüvati nota. Na, gda je trbelo plačüvati, te je dosta lüstva nazaj staupilo. Takšo sam čüjla, ka prej oni nedo drugoma pejnaze davali pa asek delali, nisterni pa nevolo majo z enim-drudjim. Tak vejš, kak dé tau, tau je vsenakraji tak.
Na, etak nas je do tejgamau 39, depa štja dje par lidi, steri notastaupijo. Za predsednice (elnök) so name, za balgaj-
nicara (penztaros) pa Lajosa Nemeta odabrali. Če pa nama kaj vcuj pride - vej sva pa že nej mladiva pa nikdar nej vedeti -te pa za tau delo mamo Ano Kulčar pa Papp Jožina. "
Ka za programa napelavate meti za tau lüstvo? Ka želite dosegniti?
"Tak smo si zgunčali, ka na leto tak eno trikrat vtjüpsedemo, malo mo si pripovejdali. Leko pozovemo kakšno kulturno skupino - kak Zdaj, v kulturnom daumi majo video kasete, tiste leko dolazašpilamo. Gnauk pa nikam štjemo titi z busom, ali se kaupat ali si kaj poglednit. Tak vejš, ka dosta kaj ne moremo, ka smo v vesi pa v vesi lüstvo nejma cajta. Gda mo od drudjim brati pejnaze, mo že bole vedli, kak stodjimo. Ka smo meli, s tistoga smo en tau pocerali na prvo srečanje. Istino, ka nam je velka pa slovenska samouprava malo tü vcuj pomagla. " Zakoj je dobro, če se domanjo lüstvo malo vtjüper dobi?
"Dja ti povejm, Zakoj trbej tau. Gda smo tau prvo srečanje meli, telko lüstva mi je pravlo po tistom, ka tau nej brodilo, ka tak dobro bau, ka so že dostakrat po gostüvanja odli pa so se tak dobro nej poznali. Mi smo vsi nasmaj - Vaugri, Nemci, Ciganji, Slovenci - pa se trno lepau porazmejmo.
Prvim je ovak bilau. Po večeraj smo žlata pa sausadje vtjüper odli perdje čejsat, guščice, kukarco lüpat. Kak karažno je
bilau, popejvali smo, spajse smo delali pa se dosta pogučavali. Zdaj tau več nejga. Če stoj ma guščice ali kukarco, dvej-tri babe vtjüper pridejo pa vözolüpajo. Po večeraj že ništje nikam nede. "
Ka mislite, zakoj smo prišli gnesden do toga?
"Tau ti dja ne morem povedati. Dostakrat sam si že brodila, kak je tau, ka človek nejma cajta, ka bi kam išo. Dja, vejš, Zdaj mena na misli prišlo. Prvim so televiziona nej meli pa smo po večeraj cajt meli kama titi. Gda je post bijo, te smo doma boga moliti, raužen vejnec. Depa nej pri posvejti, litji na špajati smo malo cilinder vkraj potegnili pa nam je odjen svejto. Zdaj, zdaj pa človek kumar čaka, naj se začne serija (sorozat), kakšen film. "
Tak vejm, ka vi štja mlajše tü včite na nikšno lejpo stvar.
"Na advent sam mlajše včila vejnce rediti. Leranca Pani me je prosila, naj njim dun pokažem, kak se tau dela. Dja sam že dva dni prvin v takšnom straji bila, gospodna, ka mo pa dja s tejmi mlajši tam delala. Vej so pa prej tak lagvi, ka ne more ladati z njimi. Depa vejš ka, kak sam dja ta prišla -nika ti ne lažem, tau je tak istina bila - tam je vsakši tijo grato. Nikoma nika nej trbelo povedati. Dja sam njim že vse naprej nalekla. En vejnec sam tak nesla, naj vidijo od začetka, kak se dela. Oni so tisto tak
gmau gledali. Poüsun je pa vsakši svojga naredo. Drugo nej bilau čüti, teta Margit, dobro delam; meni tü pomagajte; dja tü štjem... Tak lepau so stali kaulek mena, kak cvetji pa so čakali, gda pridejo na red. Takšo si štja nej vidla. Prejk tri vöre smo naprajli 17 adventski vencov. Tak mirno pa veselo sem domau išla, ka ti tau rač ne moram povedati. Zdaj sva se pa že z lerencov zgučale, ka mo je gnauk pa rauže včila redti iz papira.
Če mi zdravdje dopisti, bi štja našo mladim) rada vtjüper spravila. Ej pa tej že nika ne vejo. Pa če mi preminemo, ništja nika nede vedo redti. Malo bi je trbelo navčiti vöšivati, rauže, vence redti pa popejvati domanje pesmi. " Mislite, ka bi sé dalo z njimi?
"Vejš, ka ti dja povejm. Gda smo mi baur vlekli, te sam dja vse mlade pozvala pomagat. Kak so oni lepau delali, kakšno volau so meli. Vse so mi naprajli, ka se njim pokazala. Slejdjan večer se njim pa spekla pokaraj pa se je malo pogostila. Kak so se oni dobro poznali. Dja pa z njim vred, zatok ka so me tak lepau baugali pa mi pomagali. "
Kak so mi tatica Margit pripovejdali, sam vsebola goraprišla, kelko vrejdnosti nosi njijva generacija, ka vse ne vej mlajša generacija. Kakšne lejpe spomine majo z mladi lejt, ka vse vejo naprajti, kelko lejpi domanji pesmi znajo pa kak žmano gončijo svojo domanjo rejč. Tau je vrejdnost.
Blajženo düša je tatica Margit, ka se briga tak za starce kak za mlajše pa mladim. Gvüšno sam, ka bi oni vse radi navčili mladim, ka vejo. Ne vnauže se njim nika. Njim je tau veseldja. Gvüšno sam, ka go zatau fejs poštüvo mladina. Vüpam pa, ka sakalovski mlajši pa mladi s takšnim veseljem navčijo vse "nenina"  kak oni do njij.
Klara Fodor
Margit "neni" (na srejdi) so sé flajsno obračali.
... DO MADŽARSKE
Prireditve
•	V soboto, 6. marca je novoizvoljena Državna slovenska samouprava imela svoje prvo zasedanje, na katerem je izvolila svojega predsednika in predsedstvo. Predsednik samouprave je postal g. Martin Ropoš, podpredsednika pa Šandor Merkli in Ferenc Kranjec.
•13. marca bo gostoval v Slovenskem domu v Monoštru Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj, ki že več let sodeluje z MePZ A. Pavel. Nastopa - ki se bo začel ob 18. uri - se bo udeležil tudi pevski zbor kulturnega doma v Monoštru.
•	13. marca bo nastopila Gledališka družina Nindrik-lndrik pri Svetem Juriju na Goričkem, ansambel Lacija Korpiča in ženski kvartet pa v Selu.
•	Območnega srečanja lutkovnih skupin v Murski Soboti se bo udeležila Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik.
•	20. marca bosta gostovali v Čepincih Gledlaiška družina Nindrik-Indrik in Lutkovna skupina z Gornjega Senika.
•	25. marca bo območno srečanje gledaliških skupin v M. Soboti, na katerem bo sodelovala tudi porabska gledališka skupina.
27. marca imajo v Šalamencih materinski dan, na katerem bo nastopila tudi Gledališka skupina Nindrik-Indrik s predstavo Gorana Gluviča V video-klubu.
Konferenca o logistiki
24. in 25. marca prireja Industrijski park, d. o. o v Monoštru konferenco o logistiki s poudarkom na razvojni strategiji območij. Dvodnevne konference se bodo udeležili madžarski, slovenski in avstrijski strokovnjaki. Otvoritveni nagovor bo imel dr. Attila Chikan, minister za gospodarstvo.
Porabje, 11. marca 1999
6
Rane rane kisnau cejlijo?...
MAUŽ ROSAG ODAVO?
Koma je preminaučo srejdo malo sunce vöposinilo, 75 lejt stara Šebdjanina Mariška (Sulics Ferencné) so včasik začnili zemlau delati na najvikšom brgej v Somboteli (Olad). Pau devetoj so z doma odišli pa do paut pete na njivi trejbili. Cejli den brezi gesti pa brezi piti. Ge pa sam se zaman vüpo, ka venak kauti oboda, gda do lačni, don gor vzemejo telefon... Žilavi so, nej zaman, ka nje žitek trde naredo. Sedem lejt so bili oženjeni s Sebdjaninim Djušinom (Jožef Dončec), gda se  je  nevola zgodilo Kleti bau ranč 50 lejt od toga. Eške zdaj se ne spominaj o najraj tisti cajtov. Raj do okapali cejli den.
- Eške djenau vejte, kda so po vas prišli v 50. lejtaj pa so vas taodpelali?
8. juliuša 1950-oga leta. Moj mauž Djuši in brat Vendi sta vsigder nika švercala na grajnci. Te pa je gnauk velka razija bila, pa sta seprej zbodjala, zato sta v Jugoslavijo odskočila. So prišli sodacke pa so pitali, gde je mauž pa njegov brat. Ge sam pravla, ka so nikam odšli na Verico ali kam... Po tistom je bilau eške par dni, ka so nazaj Prišli. Ranč smo z mašinom mlatili. Te je prišo Šakin Ödön, takši mali pojbiček je bio, pa je pravo, naj dja dem ta nutra k krčmara, k Tildiva, ka tam nakak namé čaka. Tüdi pa tisti sodak meni pravla, ka naj tam bicikli tádejem, ka do uni name v Števanovce pelalali, ka do name v kasarnaj vöposlati, pa te uni name nazaj pripelo... Gda smo v Števanovce prišli, so me nej vödjali, liki Včasik v Zalaegerszeg odpelati. Ne vejm djenau, kelko dni sam bila tam. Te mi je tisti, šteri me je vöposlüšo obečo, vej mo prej v četrtek leko domau üšla, ka sam že podpisala, ka dja od toga nika ne vejm, ka Zaka je moj mauž odskočo. V sredo so ma nazaj v zarko (cetico) odpelati, pa gda tak vö na okno gledam, gnauk samo Vidim, ka moža Oča v Zalaegerszegi po dvorišči dejo... Očo so s sausadno zarko zaprli. Za dva dni so nam pravili, ka moremo v Pešt v vauzo v Markó utci, ka se tau delo tá drži. Tam smo tö biti par dni, te so nas
tadale pelali v Andrássy út 60. Tam smo te dobiti takše papere, ka mo v internacijski tabor šli v Kistarcso... Zaka tau?!?... Vej pa nas je niške nej osaudo?! Mi smo nikanej naredeti!?... Uni nam prej ne zavüpajo, zato ne smejmo domau. Leko ka mo tam 6 mejsecov, leko ka eno leto, vej do vidati, kak mo se ponašali...
- Kak se vam je godilo v Kistarcsi?
Vnoči so Prišli po nas, v Kistarcsi so nas nutri pelali v eno dugo zamanico. Samo en sodački köpenj (plašč) smo dobiti, s tistim smo se odej vali. Z dvej ženi smo biti v éni zarki nutri. Tam smo biti dva dni, pa te so nas tagora pelali v tabor. Tam so nam gvant vse vkraj vzeti... Tam sam bila duže kak eno leto. Bluze smo mogli šivati. Vsakši zranjek je šeta bila, kak v drugaj vauzaj. Vö smo nikanej smeli titi. Eno leto me niškenej pito, zaka sam tam, ka sam naredili čisto nikanaj... Te so me gnauk prednji pitati, zaka sam tam, pa če vejm, zaka je moj mauž odišo (disidiro), pa naj ge svojomi možej eno pismo pišem, ka te uni name domau pistijo. Dja sam pa pravili ka dja nika nemo pisala, ka dja nika ne vejm, ka je naredo, dja za njega ne morem odgovardjati... Za en keden so pá po me prišli, ka prej mujs morem pisati!... Nemo pa nemo!... Name tau preveč bantiva, sam jim povedala, ka zavolo njegvoga dela sta dva maliva deteta ostala Sama, dva maliva
siromaka moreta biti pri lückaj lidaj, dja ranč nika ne vejm od nji, ka je z njimi, zato pa dja nika nemo pisala!... Predjen mi je pravo, naj si dobro zbrodim!... Ka naj pišem, vej pa dja ne vejm, ka je un naredo!?... Te so me odpelati v eno drugo zarko v eno klejt, noge pa roke so mi vküp zvezati, so me dola na črvau postaviti, tam sam mogla dugo ležati. Te so prišli pa so me „dobro” zbrsali...
- Te so don enjali s spitavnjom?
Dje kaj pa! Gda so tretjo paut prišli, sam pravila, ka naj povejo, ka je trbej napisati, dja vse napišem, ka dja več tau ne morem tadale trpeti... Ka vi povejte, tau dja napišem, ka dja ovak nika ne vejm... Tak so me pelali, kak sam Sama nej mogla titi... Prej naj napišem, ka se dobro počütim v
Kistarcsi, deca prej vsakši mejsec pride k nam na ogled (tau tö nej istina bila)... Te pa prej naj napišem, ka sam dja vedela, ka je un rosag odavo... Dje tau gnauk buma nej istina! Dja sam tau nikanej vedela, zato toga ne morem napisati, ka je nej istina! Te vi name k steni tö leko postavite pa me tastrtite! Dja za njega ne morem odgovardjati!... Eške parkrat so me matrali s tem
pisanjom. Leko, ka sam zatoga volo tö mogla eške dvej leti tam biti, ka sam nej vse napisala, ka so uni steli. Što vej. Vse vküper sam 39 mejsecov bila rob v Kistarcsi... Oča so tö v Kistarcsi biti, depa moški so ejkstra biti...
-	Ste kakše penaze tö dobili za vaše delo?
-	Nikanej. Včasik smo dobiti pau kile krüja, malo prpla, penaze nika. Dja sam čisto brezi filejra „domau” prišla!... Oslauboditi smo se 21. Septembra 1953-oga leta, depa domau paulek granice smo nej smeli titi. Tak smo te Prišli na Rábahidvég, ka tam smo meti nikše poznamo pa žlato (Bakin Viktor). Tam smo biti tri kedne. Te so oča pravli, ka naj dja tam ostanem. Domači na Hidvégi so me tö stavlati, gesti prej dobim, naj mlajše tö pripelam. Uni so nej meti dece. Te sam dja oči pravla, ka samo za gesti dja ne morem ostati, ka mlajši gvant tö nücajo, včiti se
trbej, tak dja ne morem... Gda smo s Kistarcse „domau” Prišli, te smo se s poznali (Šebjanin Vendi) srečali v Somboteli na panaufi. Pa tistoma pravim, ka naj Žütina tetica, gde so mlajši biti, pripela mlajše na Hidvég, ka bi je dja strašno rada videla... Gda gnauk „domau” pridem, mi Viktor pravi, brž poj, ka je pri nas tetica Sida! Dem pa gledam, dje gde so pa mlajši!?!...
Kautivrat gledam, vseposedik, gvüšno so se kam skrili... Tica so pravli, vejš Mariška, mlajše sam nej pripelala, ka so deca tak pravli, ka do uni samo tak šli, če njim več nede trbölo nazaj... Trnok sam djaukala... Sledik sam te nutra dala prošnjo, ka bi rada domau üšla mlajše poglednit. Z Rábahidvéga sam pejški v Krmadin üšla, ka mo se domau pelala.
-	Mlajši so vas spoznali?
- Djaj, tau ranč ne gučite! Dja sam nej spoznala mlajše!!! Nutra pridem tak k Žülini, pa gledam kautivrat, gde je moja deca. Pojbič je 4 lejta star bio, Irenka sedem, pa te gledam, šteriva sta mojiva?... Te pa mala Irenka pravi, ka ta ženska pa vse nikak tak vögleda kak moja mama!... Mali pojbiček pa je prileti pa me je samo za rokau držo... Nikanej gučo... Štiri dni sam doma bila, pa sam vala Baugi mlajše tö s sebov pelala! Te smo že na Vép šli, ka je tam dosta Slovenov bilau, dosta takši tö kak mi, štere so nej nazaj domau pistili pauleg granice. Na Vépi smo biti od 1953-oga od 1962-oga leta. Od tistoga mau pa v Somboteli živémo. Ge pa mlajši smo sami ižo zidati. L. 1971 sam se omaužila z dovcom Ferencom Šutičom z G. Sinika. Eno leto je falilo, ka bi zadobila srebrno gostüvanje.
-	Te ste vi tistoga ipa rejsan nej znali, ka do vaš prvi mauž disidirati?
-- Nej, ka če bi znala, bi ga gvüšno nej pistila! Mauž je najprva na Slavsko odišo, od tistec pa v Meriko. Vej je že mrau v 70. lejtaj... Dja bi zato v Kistarcsi tátrpejla, če bi doma pri lücki lidaj nej mlajše mejla!... Strašno je bilau!
Mala tarcsa (Kistarcsa) --velka tarča za nedužno trplenje mlade držine.
Francek Mukič
Vozajek: Šebdjanina Mariška pa drugi mauž (že tö pokojni) F. Šulič, na srejdik: hči Irenka od prvoga moža, naprej: vnük Gábor
Porabje, 11. marca 1999
7
Milivoj M. Roš
Vrastvo
škrata
Babilona
Vsikši beteg mine in mino je beteg škrata Babilona tö. Najvekša nevoula pri vsem tem pa je bila, ka je cejli čas, gda ga je küjala vročina (láz) biu čistak sam. Leko si brodite, kak se njemi je te betežen čas pomali vlejko. Ali beteg je taodišo, najo se je friškoga lüfta in zdaj je že palik leko lejte od roura do roura. Zato pa, ka je tak sam biu, je želo kouli sebe dosta lidi. Dosta lidi pa je v varaši. Tak sé je znajšo v velkom Varaši. Vcejlak srečen je Zdaj tam zganjo svoje norije - škratarije: autonom je vö iz gumijov spiš-čavo luft, peki je presoulo testau za krüj, v fabriki je elek-
triko doj zakapčo, policaji je cipele skriu, krčmari naredo kiselo vino in vse takšo naredo, ka sé toga dneva tam v tistom Varaši ške zdaj spoumnijo. Znajšo se je v ednoj velkoj kuči tö. Dosta držin v njoj živé. Tam je v ednoj künji škeu na pipi (csap) vöminili vroučo pa mrzío vodou. Ranč se je k deli spravo, kda čüje, ka je neške doma. Pogledne ta v edno sobo in tam zagledne maloga Pištana. Deset lejt star pojbič je ležo v posteli, cejli v gunje nut zamotani. Betežen Pišti je biu čistak sam doma, od betega in dugoga časa njemi je že vse više prišlo. Škrat Babilon se je ške trno dobra spoumno, kak njemi je bilou, gda je un betežen biu.
- Stou prekouli in ške
edna kcuj, vej si pa mali ne more pomagati, če sta mama pa oča v slüžbi!
Kakšo vrastvo naj si vözbrodi, ka malomi Pištek! pomore v tom betegi? Dugičas pa beteg, tou je neka najüjšoga! Stau je tak kre postela pa gledo, kak ga küja vročina in kak se obrača es pa ta in kak se njemi dugičas tam ta vleče. Vej pa škrat Babilon ne more biti škrat, če si brž neka vö ne zbrodi. Rejsan je nej dugo brodo. Čistak ta do Pištinove vüje se je prigno in njemi fudno nut v vüjo žuto sapo, stera je gučala:
-Aj se nigdar ne zgodi, ka te dugičas mori.
Tak nagnouk je pojbič zaspo in žuta sapa ga je v senjaj odpelala ta daleč v Afriko,
grato je Tarzan. Znau se je zgučavati z vsemi živalami, od tam je pognau vse lagve lidi, steri so ji lovili in emo je čistak svojo opico. Dugo je senjo in gda se je zbüdo, je bilou že malo boukše.
Škrat Babilon pa je stau kre maloga Pišteka ške dale, kda sta stariša že tö bila doma. Kak je vido, ka njemi je že vse više, je že palik v Pištinovo vüjo püsto žuto sapo. Gde vse je nej ojdo mali betežnik? Nut v Rabi se je loviu z ribami, ojdo je z raketof na Mejsec, kak policaj je zgrabo najvekše lopove, na morji pa emo najvekši šift. Od vsega toga je beteg trno brž ta odišo. Mama pa ata sta čüdno gledala svoj ga sina, kak je za tri dni že skur zdrav bio. Čüdivala sta se pa čüdivala, Pištek pa se je zdravo smejau in si brodo na svoje senje. Ka pa škrat Babilon? Čistak nika. Skočo je skouzi okno in šou iskat druge mlajše, steri so betežni in njim je dugičas.
Mesec
februar
V mesecu februarju je več zanimivih dni, ki se jih držijo tudi ljudske vremenske napovedi. 2. februar - svečnica. Če ta dan sije sonce in medved, ki pride iz svojega brloga, vidi svojo senco, se vrne v brlog. To se pravi, da bo še 40 dni mrzlo. 14. februar - Matjaž: Če Matjaž najde led, ga "stere", če ne, ga naredi.
17. februar - pepelnica. konec pusta, začetek velikega posta
19. februar - Suzana: Če se ta dan oglasi škrjanček, je blizu pomlad.
Balaž Bajzek 4. r., OŠ G. Senik
Pust
Pust je čas mask in veselic, otroci in odrasli se našemijo. Skrivajo se za maskami in hodijo po ulicah, pokopavajo zimo. Pri nas v vasi hodijo "fašenek in Lenka pa fudaške". Igrajo na harmoniko, pojejo, plešejo z domačini "za kusto repo in dugi len", se veselijo. Za dar dobijo "krofline", malo pijače in denar za "špricer". Tudi pri nas na šoli je bil pustni karneval. Vsi otroci smo se našemili pa tudi naši učitelji. Karneval je bil v kulturnem domu. Oblečeni v maskah smo hodili okrog v dvorani, komisija pa je ocenila najboljše maske. Po nastopu je bil disko. Dobro smo se počutili.
Po pustu se začne post.
Klaudija Lazar 6. r., OŠ G. Senik
Brezi straja nega straja
Naša lutkovna skupina se je naučila novo igrico s tem naslovom. Avtor igre je naš Miki. Letos igra 11 učencev.
Postali smo dobra skupina, prijetno je delati skupaj.
7. februarja je bila naša premiera v Slovenskem domu. Takrat je bil slovenski kulturni praznik pa tudi blagoslovitev nove stavbe. Nastopili smo pred veliko publiko, zelo so nam ploskali. Mislim, da se je dobro posrečil ta naš prvi nastop.
13. smo bili v Sakalovcih. Razen starejših, ki so jih tudi tisti dan pozdravili in lepo pogostili, so nas pogledali tudi mlajši. Bili so veseli, da smo jih obiskali.
21., v nedeljo, smo se predstavili domači publiki na Gornjem Seniku. Folklorna skupina pa je plesala svoje nove plese. Spoznali smo tudi "Rožiko" v predstavi skupine iz Trdkove. Ta popoldan smo se zelo dobro počutili.
Dobro je gledati, kako se smeje publika, kako navdušeno ploskajo in še posebej, če pri tem tudi mi sami sodelujemo. 6. marca se odpravljamo v Slovensko ves, 17. marca pa nas čaka srečanje lutkovnih skupin v Murski Soboti. Hvaležni smo za organizacijo, s pomočjo katere se uresničujejo naši nastopi. Moram povedati tudi to, da z vsakim nastopom raste naša volja in navdušenost za igro ter za slovensko besedo.
V imenu lutkovne skupine Beata Bajzek OŠ G. Senik
Pletenje cvetlic
16. in 17. februarja sva s prijateljico imeli možnost preživeti dva dni na osnovni šoli Kuzma. Ta teden so v Sloveniji zimske počitnice, ampak nekaj učencev iz Kuzme, nekaj učiteljev pa teta Helga in teta Ema z Gornjega Senika pa tudi medve smo se zbrali na šoli in smo se naučili, kako se delajo cvetlice iz papirja. Bilo je 25 udeležencev. Zelo lepo so nas sprejeli, naučili smo se zvijati nagelj, vrtnico, narciso, marjetico. To znanje bova predali tudi najinim sošolcem.
Hitro sta minila ta dva dneva. Za zaključek so nam organizirali humorističen program. Prijetno je bilo. Dobili sva nove prijatelje. Hvala vsem organizatorjem za možnost, posebej hvala Emi Vogrinčič in Helgi Škaper za navdušeno in čudovito delo.
Beata Bajzek in Melinda Čato OŠ G. Senik
Porabje, 11. marca 1999
"UJEMIMO SVOJE SANJE"
V Porabju smo počastili dan žena z otvoritvijo razstave prof. Evgena Titana z naslovom "Ujemimo svoje sanje". Nastopil je pevski zbor Radenske pod vodstvom Tomaža Kuharja. Zbor je s svojim lepim petjem olepšal nedeljsko popoldne navzočim ženskam in materam. V dobro voljo pa jih pa je spravila domača gledališka skupina "NINDRIK-INDRIK" z igro "V videoklubu".
SLOVARČEK
dejávnost	- tevékenység
drüštvo	— egyesület
izvájati	- végrehajt/kivitelf
izvolíti	— megválaszt
izziv	- kihívás
lásten (a, o, i)	- saját
navdúšiti	- lelkesít
odmev	- visszhang
otróštvo	— gyermekkor
pésnik	- költő
podjétje	- vállalat/cég
položáj	- helyzet
ponos	- büszkeség
posvetováti sé	— tanácskozik
povézati sé	- felveszi a kapcsolatot
prostor	- helyiség/tér/terem
seznániti	- megismertet
stránka	- 1. párf, 2. ügyfél
tájnik	- titkár
tečáj	- 1. tanfolyam, 2. árfolyam
udeléženec	— rósztvevő
ustanoviti	- alapít
ustáva	- alkotmány
Vodstvo	— vezetőség
volitve	- választások
zasnováti	— (el)tervez/felvázol
zbrati sé	- összejön, összegyűlik
zgodovina	- történelem
ZA
SMEJ
Velki kvar
Lujzek je etognauk v Varaša srečo svojga najbaukšoga padaša iz Števanovec, našoga Kamna, pa ma etak pravo: "Čüjem, da ti je ram doj zgoro pa ti je vse vesnilo. "
Karči pa: "Buma, tak je. Doj mi je zgorejla hiša, cejlo pohištvo, pejnazge, gvant, samo sé je žena rejšili"
Lujzek pa: "Kakši kvar, kakši kvar... "
Bojati sé?
Robi pa Franci sé etognauk srečata v varaškom Slovenskom daumi. Začneta piti, eden špricer za drugim pa tak fejst not prideta, ka začneta od svoji ženaj gučati. Robi etak pravi: "Vejš, Franci, ge se pa zdaj že nika ne bojim od svoje žene. Ti tü nej? "
Franci pa: "Od tvoje sé ge tü ne bojim. "
No, ja
Ana je že dugo nej zadovolna s Hugonom, steri že več kak pet lejt odi za njauv. Ana etak pravi
Hugoni: "Dugo, najbaukše baude, če se müva laučiva, prosim te, ne odi več za menov. Nej sam tau dobila od tebe, ka sam čakala. "
Hugo pa: "Leko, ka si ti nej dobila od mene, ka bi čakala, liki ge sam pa tau tü dobiu od tebe, ka sam nej Čako. "
Gnešnja
statistika
Ödön pita Pišteka: "Kelko (h)lač si emo pred desetimi lejtami? "
Pištak: "Šest (h)lač sam emo. " "Pa iz kakšoga platna so bile, " pita Ödön.
"Kakšoga, kakšoga, " pravi Pištak, "vej pas čistoga kangarna. " "Pa letos kelko (h)lač maš? " "Dvej, " pravi Pištak.
"Pa s koj? " pita Ödön.
"Iz tisti šest, " pravi Pištak.
Dirigentka
Lani, gda je Senički pevski zbor držo svoj 60. jubilej, je naš mali Anton tü prišo koncert poslüšat s svojov materjov.
Kak etak dirigentka tam pred zborom z rokami majuče, mali Anton etak pita svojo mater: "Mati, zakoj pa ta ženska poštanje tau lüstvo, steri popejvajo? "
Mati pa: "Kaj bi je pa pos-taršüvala, vej jim pa samo dirigera. "
Mali Anton pa: "Nej, nej mati. Če bi jim samo dirigerala, te bi se ja nej tak drli. "
I. Barber
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Dedk Ferenc ut 17, p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine