Vesti
posameznim igram. Tretji dodatek vsebuje rešitve nalog. V zadnjem dodatku so definirana pravila 35 v knjigi obravnavanih kombinatoricnih iger, razvrščenih po abecedi.
Knjiga, ki s svojimi številnimi primeri in slikami ter postopnostjo razlage pomaga osvojiti osnovne pojme in koncepte tega sicer zahtevnega področja v razmeroma kratkem casu, bo vsakega kombinatoriki naklonjenega bralca, ki tega podrocja se ne pozna, zagotovo navdusila za kombinatoricne igre. Avtorji, ki navajajo bogat izbor referencne literature, posebej priporocajo za nadaljnji studij poleg ze omenjenih Conwayevih knjig tudi zbornike s konferenc o kombinatoricnih igrah, ki so jih uredili Guy (1991), Nowako-wski (1996, 2002) in Nowakowski in Fleischer (2004). Knjiga bo vsec tudi uciteljem matematike in vodjem matematicnih krozkov, ki zelijo matematiko priblizati mladim. Tudi marsikateri dijak in student bi v njej lahko nasel navdih za raziskovalni projekt (analiza znanih ali izumljanje in igranje novih iger), morda pa tudi programerski izziv ali idejo za pisanje prvega clanka.
Jurij Kovic
VESTI
OBZORNIKOVIH ŠESTDESET LETNIKOV
Obzornik za matematiko in fiziko je pričel izhajati leta 1951 kot glasilo Društva matematikov in fizikov. V začetku so ga urejali Anton Moljk (ki je hkrati vodil sekcijo za tisk pri druStvu), Ivan KuSčer, Albin Zabkar ter Ivan Štalec kot odgovorni urednik in hkrati vodja uprave časopisa (le drugo stevilko prvega letnika je uredil Stanko Tos). Štalec je bil do leta 1960 tudi tehnični urednik. Poleg navdusenja in prizadevnosti urednikov je v prvem letu izdajanje časopisa omogočila izdatna subvenčija Sveta vlade LR Slovenije za prosveto in kulturo.
Naročnina je sprva znasala 120 din, a seje ze naslednje leto zvisala na 250 din. Natančnih podatkov o začetni nakladi sičer nimamo, je pa zanimivo, da so se uredniki Obzornika ob konču prvega leta pohvalili s skoraj 1000 prijavami ze od prve stevilke dalje, kar se zdi skoraj neverjetno. To hkrati pomeni, da je vpliv časopisa takrat skoraj desetkratno presegel stevilčno moč samega članstva (koneč leta 1951 očenjeno na 100) in je bila njegova ustanovitev torej zadetek v polno. Naklada časopisa je potem počasi rasla in do leta 1977 dosegla stevilko 1500. Največja je bila koneč osemdesetih let 20. stoletja, ko se je povzpela do maksimuma 1650 leta 1989, nato je spet padla in znasa danes 1250 enot.
Kaksna je bila začetna usmeritev novega časopisa? V uvodniku prve stevilke z naslovom Zaceli smo so nastete programske točke urednistva: Obzornik bo prinašal strokovne članke iz matematike in fizike, novice iz teh strok po svetu, navodila za fizikalne poskuse, opise novih instrumentov, novice iz
61
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 2
Obzornikovih šestdeset letnikov
Slika 1. Naslovnica prve številke Obzornika iz leta 1951.
naših šol, razprave o učnih načrtih, učilih in naših knjigah, razgovore o strokovnem jeziku, utrinke (z opozorili na napake). Na koncu tega sestavka bo bralec lažje ocenil, koliko in kako so se te smernice uresničevale v naslednjih desetletjih.
Najprej se posvetimo formalnim podatkom o casopisu, njegovi zunanji podobi in problemom urejanja. Potem pa si bomo na kratko ogledali tudi nekatere njegove vsebinske posebnosti.
Pregled urejanja Obzornika po formalni in tehnični plati
Prav kmalu so se pri urejanju pojavile tehnicne in financne težave. Izvirale so iz težkega matematicnega stavka, obremenjenega s formulami in posebnimi znaki, kar je v klasicnem tiskarskem procesu vedno zahtevalo izurjenega in potrpezljivega stavca. Tiskarski stroski so bili zato zelo veliki in pogosto je uprava casopisa morala iskati dodatno subvencijo. Leta 1954 je Obzornik zacasno prenehal izhajati, ker je moral zamenjati tiskarno (namesto Tiskarne Toneta Tomšiča je po letu 1955 casopis tiskala Tiskarna Ljudske pravice). Pomanjkanje financnih sredstev je povzrocilo ponoven presledek v izhajanju v letih 1958 in 1959. Skupaj je tako izpadlo za tri leta besedila, kar je tudi razlog, da se je 60. letnik koncal sele triinsestdeset let po izidu prve stevilke. Tudi kasneje so bile kljub postopnemu zvisanju narocnine se vedno financne tezave, a je Obzornik potem redno izhajal s stirimi in od leta 1973 dalje s sestimi stevilkami na leto (z izjemo leta 1981, ko je izslo le pet stevilk na 160 straneh, in leta 1987, ko je bilo natisnjenih sedem stevilk na
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 2
65