Ventil 1 / 2024 • Letnik 30 3 BESEDA UREDNIŠTVA V tem času, ko država razpada na vseh koncih, ni tež- ko pisati poljubnih uvodnikov, pa čeprav gre za tehnič- no revijo. Ko vladajoča struktura ne vidi drugega kot sebe in svoje podpornike, za katere bi lahko zapisal, da so delomrzneži, bi morali vsi državljani, ki ustvarjamo dohodek, plačujemo davke, socialno preskrbo, zdra- vstvo in skrbimo za blaginjo naroda, kritično pristopiti k problemu in podati jasna stališča. Tu mislim pred- vsem na gospodarstvo. Najbolj skrb vzbujajoče je, da je decembra leta 2023 v primerjavi z novembrom industrijska proizvodnja pri nas padla za dobrih 10 odstotkov. Kot kažejo statistični podatki, je proizvodnja lani v celotnem letu nazadovala v vseh ključnih dejavnostih, skupno pa za 5,3 odstotka. V predelovalnih dejavnostih je bil padec 4,1-odstoten, v rudarstvu 15,7-odstoten, v oskrbi z električno energi- jo, plinom in paro pa 31,9-odstoten itd. Skrbi pa, če se bo decembrski trend padanja proizvodnje nadaljeval. Precej znakov s terena kaže, da bo tako. Tisti, ki poznamo slovensko industrijsko proizvodnjo, nas to ne preseneča in niti ne čudi. Še posebno, če spremljamo ravnanje te vlade in njen odnos do gospo- darstva in še posebno do industrije. Tu je premalo prostora, da bi lahko zapis zajel vse te- žave v industriji, za katere je kriva trenutna vlada. Prepričan sem, da ni direktorja podjetja ali ravnatelja neke ustanove, ne pri nas in ne v svetu, ki bi odobril nakup opreme ali nepremičnine, za katero ne bi imel podrobnega opisa, namena smiselne uporabe, proda- jalca in podrobnega opisa cene. Predsednik naše vla- de je namreč dal na dnevni red seje vlade razpravo o nakupu skoraj osem milijonske zgradbe brez stro- kovne ocene sodnega cenilca te nepremičnine, brez pogodbe s prodajalcem in brez podrobnega opisa na- mena uporabe te stavbe. Celotna vlada je to investicijo odobrila. Menda kar dvakrat. To je vsakemu normalno razmišljajočemu člo- veku popolnoma nerazumljivo, če ne celo škandalo- zno. Odgovorni pa se sklicujejo na uradnike in na svoje podrejene. Krivda je povsem jasna. T o je vlada oziroma njen predsednik, ki je odobril takšno investicijo. Pov- sem nebulozno pa je, da bodo tisti, ki so naredili to napako, sami raziskovali nepravilnosti. Ti ne bodo raz- iskovali, kdo je kriv, ampak bodo za sabo brisali sledi, da rešijo sebe. Vsi tisti, ki vodimo podjetja, vemo, kako premišljeno je treba investirati, kako je vsako investicijo treba pro- učiti, kako je treba iskati optimalno opremo, kako se je treba pogajati za ceno in predvsem, kako je treba v vsako investicijo vnesti amortizacijo, to je, kako bo investicija vrnila vloženi denar. V veliki večini podjetij, ne glede na velikost, je treba za vsak nakup novega računalnika opisati potrebo, na- men uporabe, lokacijo, kje bo uporabljen, predstaviti osebo, ki ga bo uporabljala, opisati operacijski sistem z vsemi potrebnimi programi. Nekdo v vladi, ki misli, da je vsemogočen, pa kupi 13.000 računalnikov, ki so menda še neuporabni, za katere se ne ve, kdo jih bo uporabljal in za kakšne namene. Pri tem pa je po- membna tudi cena teh osiromašenih računalnikov, ki so že pol leta v skladišču, na kar do sedaj ni še nihče opozoril. Še tako majhni obrtniki ali pa kmetje, ki so pogosto brez posebne ekonomske izobrazbe, tako neumnih in- vesticij, ki ji izvaja ta vlada, ne bi delali. Državni razpis za nevladne organizacije v letošnjem januarju v višini skoraj sedem milijonov evrov je prava katastrofa. Ali se kdo vpraša, kaj in kdaj bo tu kakšna dodana vrednost in kako se bo denar vrnil v državno blagajno? Potem se pa čudimo, da na vseh mednarodnih primer- jalnih lestvicah kot država padamo. Pa tu ne gre samo za ekonomsko svobodo ali inovativnost. Tu gre za bolj usodne podatke, kot je varnost državljanov, kot je me- dijska svoboda, ki je osnova za demokracijo ali pa za inflacijo, ki siromaši državljane. Na lestvici indeksa ekonomske svobode, ki jo je izvedla oziroma jo vsako leto izvaja ameriška fundacija Herita- ge Foundation, smo v enem letu (2023) padli za pet mest. Na lestvici varnosti občanov smo ravno tako pa- dli za pet mest. Na lestvici inovativnosti nazadujemo, na lestvici inflacije smo na slabem mestu. Podobno velja za lestvico konkurenčnosti naše države. Na pri- merjalni mednarodni lestvici pismenosti naših dijakov padamo. Ljubljanska univerza izgublja na kakovosti v primerjavi z drugimi univerzami po svetu. Po številnih merilih je naše sodstvo med slabšimi v Evropi itd. Kaj vse to pomeni za naše občane in za našo mladino? Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Kaos