Šolsko obzorje. Iz Bukarešta. Nadjam se, da čestitim brakem »Uč. Tov.« vstrezam, ako jim včasih iz Bukarešta pišem. Mesto Bukarešt je prijetno, a že ima skoro čisto orijentalski obraz. Eazprostira se na lepi ravnini; sicer Valahija ni bregovita, in šteje okolo 100.000 prebivalcev, raznoverstnih ver in narodov, večina se ve da, je vlaška. Po ulicah, v kterih se živo giblje, je vedno dovolj blata, po kterem skopljenci s čilimi in berzimi konjiči v lopih kočijah vozijo gospodo, in uborni Vlahi na lesenih, dvokolesnih kolcah vodo prevažajo, in »apac kričeči po ceni prodajajo. Lepih in visokih palač, kakor se v velikih mestih navadno nahajajo, ni mnogo, poslopja so, če tudi okusno sozidana, naj več nizka, pri tleh ali samo z enim nadstropjem. Minaretov (ozki, okrogli torni na turških mošejih), na kterih pogled se tu ok<5, ako potuješ po Donavi, skoro privadi, ne vidiš ne enega, tem več malih cerkev, naj več z dvema kupljama, v kterih opravlja se služba božja po vlažki. — Tudi katoličani imajo v Bukarešti dve cerkvi, i na spomlad sozidati če škof nikopoljski s prestolom v Bukareštu eno novo. — Narod pa je tii čversto zastopan, če tudi sovraži ga Vlah, ko kugo, i ima 17 molitvenih koč. Židovi se pogosto nahajajo po rodovitni Valahiji, kjer jim je neumnost i nevednost prebivalcev vgodna. Kar se tiče šol, so po Valahiji kaj redke, Bukarešt ce!6 ne bo kmali Atene; vendar le najdeš tii med drugimi tudi eno katoliško deško šolo, v ktero tudi Valahi i židovi pošiljajo svoje otroke. Devet let učili so tu ^šolski bratje", vlani so odpotovali v Beč, i sedaj je njuna osoda v rokah Posijonistov, kteri red pripravlja si za misijonstvo i katoliške šole v Valahiji i turški Bulgariji nepreceuljive zasluge. Da je šola po odhodu šolskih bratov mnogo zgubila, ni dvombe, kajti sedanji učitelji so slabe neukretne in nevajene moči; a smemo upati, da če biti bolje. Celo en Slovenec, pisatelj pričujočih verst, je na omenjenem učelišču, pripravljajoč se za misijon med Muzeljmauji i Bulgari; a tudi njemu manjka Solske odličnosti, ker ni se pripravljal za ta stan. Tu omenim, da je gori imenoyani škof pred dvema leti vstanovil novo semenišče v Buka- reštu za prihodnje misijonarje v Valahiji in Bulgarii, v kterem je že preko 20 nadepolnih mladenčev; vendar ti še ne zadostujejo, i povoljni bili bi kandidati od koder koli. Morebiti, da čutil bi kteri slovenski učitelj poklic za duhovski stan, tu dana mu je lepa priložnost. Na starost se ne gleda; potrebno je samo, da nekoliko latinski razumi. Kar se pak v obče narodov vlaškega i bulgarskega tiče, pokopana sta oba v globoki nevednosti; posebno Vlahi so neizgovorno slaboredni in strastni. Glede jezikov je, kar se že samo po sebi razumi, bulgarski močno slovenskemu podoben, vlaški pa je zmešanca latinskega i slovanskega. Najdeš v njem mnogo slovanskih besedi, n. p. Dogaru, Fassbinder; Zidulu, Mauer; Predvoruhi, Korridor; nevasta, Braut; raci, die Krebsen i. t. d. Z Bogom, prihodnjič več! Sob. Albert. Iz Vinice. (Zahvala.) Gosp. Ljudevit Tomšič, učitelj na doljnegradskih glavnih učionah v Zagrebu, podaril je viniškej ljudskej šoli 30 tabelj se 159 barvanimi podobami s priloženo knjižico od Dr. Gottfr. Šuberta, kot znamenje hvaležnosti za perve nauke, ki je je prejel v viniškej šoli. Za ta velikodušni dar izrekam v imenu svojih učencev priserčno zahvalo blagemu dobrotniku, ki se je perri spomnil naše uboge mladine. Joie Kaviek, učitelj. Iz Budanj. V štev. 4 nSlov. Učitelja" gosp. voditelj tega lista hudo poprijemlje sedanjega »Tovarševega« vrednika, očitaje mu, da list, ki se vreduje po načelu, kakoršno vodi novo vredništvo nTovarševo", ne zasluži pridevnika BU«iteljski". Za Boga, mislim si, kako mora pač biti načelo novega gosp. »Tov.« vrednika, da po misli g. L. nUčit. Tov,«, derže se tega principa, več ne piše za slovenske učitelje! Vzamem torej letošnjega nTov." pervi list v roko, in tti berem černo na belem, da se »Tovariš« vreduje po načelu: rVse za narodno šolo na verski podlagi". In to načelo, gosp. voditelj nSlov. Učitelja", vas bode v oči?! Zares strašanska kratkovidnost in zagrizenost v svoje pravo! ,,Tovai-iš" je menda nSlov. Učitelju" zato tern v peti, ker piše, da bi na korist slovenske mladine bilo naj bolje, če učitelj in duhovnik lepo složno delujeta na blagor mile mladine, ter da se ne gledata kot pes in mačka. Se ve, to pa ni nič kaj liberalno, če se učitelj vede proti svojemu dušnemu pastirju tako, kakor se je vedel pred 10 ali 20 leti. To ne gre; sedaj pišemo vže 1873. leto; in sedaj je strašansk napredek, če se učitelj in duhovnik kavsata! Kdor torej s svojim g. duhovnikom lepo harmonira, ta ni več učitelj, je le nmežnar"; tisti pa, ki piše za ,,narodno šolo na verski podlagi", tak list se ne sme še dalje imenovati nUčiteJjski Tovariš", ampak nZagovornik mežnarstva", ker tak list ne piše za učitelje, nego le za nmežnarje". 0 nespamet! Očita se g. M., da je zagovornik nmežnarstva" (?) — Če je to istina, piše g. M. prav v duhu časa, kajti, dokler se na Kranjskem dohodki učiteljevi ne vravnajo po novej postavi (in kakor kaže, se to še ne bo koj zgodilo), je naj bolje, da so učitelji še dalje nmežnarjia! Sploh je znano, kar je tudi resnica, da so til in tam dohodki ,,mežnarstvaa veliko bolji mimo unih učiteljstva. Pisatelj tega je služboval na fari, kjer so bili Bmežnarski" prihodki trikrat večji, kakor pa učiteljevi. No saj se pa nihče ravno ne sili, da naj bo nmežnar«, vendar pa še velja ss trebuhom za kruhom". ,,Skušnja modri." Eecimo, da bi bil gosp. voditelj nSlov. Učitelja" kakih deset let učitelj terdili Mbovcev, verjemite mi, da bi potem vse drugače sodil o Bzagovorniku mežnarstva"! Kdor ni bil nikdar učitelj med terdlmi, pa praktičnim kmeti, ta ne ve, kako zlahka se ravna učitelj na deželi po novih šolskih postavah, katerih smo tudi mi ubogi učitelji na kmetih zelo zelo veseli, žalibog, da so nam dosorej le več dela, a prihodkov nič več prinesle! Verjemite mi, da je med učiteljem v mestu in med učiteljem na deželi velik razloček. V mestu se da marsikaj storiti, kar na deželi ni mogoče. Zato pa ga imamo za idealista, kdor učiteljstvo v mestu in na deželi po enem vatlu meri. Želeti bi bilo, da bi se mir v domači hiši ne kalil — nam v škodo, nasprotnikom pa v radost. Misleče občinstvo bo pač sodilo, ali se načela, ki jih zastopa nTov.", bolj prilegajo ljudskemu učitelju, ali una, ki se jih derži nSlov. Učitelj 1" Tudi naša šola je prejela od nkr. Schulpfennigver." zdatne učilne pripomočke, za kar Bog plati! /„<,« Zarnik, učitelj. Iz Gorenskega. Za učiteljevo službo na Breznici se do sedaj iz med uCiteljev še ui nihče oglasil, — in tako je tudi prav. Ljudje naj nekoliko poskušajo shajati brez šole in sicer tako dolgo, da jo bodo zaželeli. Potem bodo tudi učitelja bolje spoštovali. Iz Ljubljane. Zaželjena šolska postava za Kranjsko bode poterjena — tako se sliši iz gotovega vira z višjih krogov, in veseli moramo reči, da se naša nada (beri 1. nTov." št. 24 str. 375.!) lepo spolnuje. Med tem, ko so nekteri tarnali, da ta postava ne bode poterjena, djali smo mi do živega prepričani: ,,Kranjski učitelji prav z mirnim sercem pričakujemo, in se terdno nadjamc, da bode slavno ministerstyo to postavo v poterjenje priporočilo in da bode kmali zadobila naj višje poterjenje, kajti skrajni časje, da se kranjskim učiteljem pomaga". — (Odlično priznanje.) V zadnjem listu ponatisnili smo rVabilo k pristopu v družbo sv. Mohora za 1. 1873." Znano je, da ta za naš slovenski rod neprecenljiva družba poleg nikoli dost prehvaljene skerbi za razširjenje kokoristno-podučnih in zabavnih knjig med naš narod razpisuje tudi vsako leto znamenita darila za najboljše izvirne spise, da bi tako pisatelje nekoliko poplačala za njihovi trud, in hkrati vnemala jih k daljni marljivosti. In kakor ravno zvemo iz zanesljivega vira, je bila zato leto prisojeno in tudi že izročeno pervo darilo našemu cenjenemu sobratu in sodelavcu g. Jos. Levičniku, učitelju v Železnikih. Pismo, ki ga je z darilom vred od tajništva družbe sv. Mohora prejel, se prične tako-le: »Vaši ,,Spomini" so vsem presojevalcem tako dopadli, da so Vam enoglasno prisodili pervo darilo (35 gl.). Eadostni Vam razsodbo naznanimo in prosimo tudi prihodnje duševne Vaše podpore itd.« — Kakor smo slišali, popisujejo ti »Spomini" našo kranjsko-notranjsko stran. Pričenši na kolodvoru Ljubljanskem omenja g. Levičnik v tem svojem precej obširnem potopisu najpred Lattermanovega drevoreda, grada Tivoli, Brezovice; — zatim govori o železnici čez močvirje, in pripleta kratko zgodovino cele južne železnice od Dunaja noter do Tersta. Dalje popisuje: Borovnico, Bistro in Logatec. Prišedši s potopisom do Kakeka omenja bližne Cirknice, in popiše med drugim hudi boj v tej okolici med našimi lirabrimi Avstrijani in nasilnim Francozi 1. 1813. — Na daljnem potu popisuje Št. Kocjansko divje-romantično okolico, Postojno, njeno lepo cerkev, stari grad in slovečo podzemeljsko jamo, katera je prav ob kratkem in čisto po domače opisana za priprosto ljudstvo. Tudi popis Hrenovic in predjamskega grada (Lueg) z žalostno zgodovino njegovega nekdajnega posestnika Erazma Predjamskega je na kratko omenjen. Temu sledi popis Nanos-a, llazdertega in obrambe ondotnih višin 1. 1809. zoper nasilstvo francosko. Omenivši stare in uove ceste čez liebernice pelje g. pisalec v duhu svoje sospremljevalce v vipavsko dolino, govori o Št. Vidu, o grobu Vertovčevem, in jih vodi mimogrede mikavno govorivši o podnebju in pridelkih doline, proti Vipavskem tergu, kateremu je ohranjen v tem potopisu prav časten spomin. — Proti sklepu piše še o sprelepi cerkvi Marije Device v Logu, o kipu onega hrabrega huzarja, ki je ondi 1. 1813. v boju za domovino poleg te ceikve častno žertoval mlado življenje svoje, ter skonča potopis na meji naše dežele v Šturji. Ne moremo si kaj, da bi slavne Mohorjeve družbe tu javno ne poprosili, naj vravna tako, da bo ta potopis že to leto v družbenih knjigah natisnjen. — Deželni šolski svetje v seji 6. t. m. 100 učiteljem na Kranjskem (vsled ukaza deželnega šolskega sveta od 23. junija 1872. štev. 888) odločil 482 gold. 20 kr. odškodnine za pot k okrajnim učiteljskim shodom za 1. 1872. To lepa doklado dobodo kranjski učitelji letos pervikrat. Ravno v tej seji je bilo tudi dvanajsterim duhovnikom, ki se podučujejo v šoli za silo, odločilo po 30 do 60 gold. nagrade, in 13 učiteljem od 20 do 50 gold. podpornine. — Zdatno zboljšanje učiteljske plače ukrenilo se je v Spodnji Avstriji. Od 1. jan. prih. 1. bodo učitelji ljudskili šol dobivali zvišano plačo od 500 in 600 na 600, 700 in 800 gold. Podučitelji z učiteljskim spričalom imeli bodo po 400, 500 in 600 gold. letne plače, brez tega spričala pa po 350 in 400 gold/p Lep zgled drugim deželam in občinam! — Društvo »Narodna šola« čversto napreduje. Nabranega denarja je že blizo 500 gold., za ktere bode se po odborovem sklepu precej nakupilo blaga in razpošiljalo učiteljem in šolam. Kdor iz med slovenskih učiteljev še ni pristopil k temu prekoristnemu društvu, naj se nikar ne obotavlja. Vsi učitelji in vse šole po Slovenskem naj se vpišejo. 1 gold. denarja je malo, pomoč pa bode vendar zdatna, kajti z združenimi močmi se mnogo stori. Za »Narodno šolo« sta poslala g. g.: Žitek, profesor v Ptuji, 10 gold., Mkol. Stanonik, učitelj v Starem tergu pri Poljatiah 16 gold. (Imena darovalcev in družnikov damo prihodnjič). — Slovensko učiteljsko društvo imelo je 29. jan. in 12. t. m. prav zanimiva društvena večera. Z zanimivimi podučnimi govori verstilo se je krasno petje (izverstnih gg. pevcev dramatičnega društva) in razne zabavne stvari. Obeh teh večerov vdeleževali so se tudi udje z dežele. Društveno geslo: »v združbi je moč in napredek« se vedno lepše razvija in čisti značaje. — Zadnji čas za pošiljanje v veliko razstavo na Dunaj se sedaj steka. Kdor je kaj namenil v to razstavo poslati, naj to hitro stori, ako ne, bode propozno. Slovensko učiteljsko društvo je precej Solskih stvari iz svoje poslednje razstave v Ljubljani poslalo v razstavo, in tudi 1. mestna ljudska šola pri sv. Jakobu vdeleževala bode se pri tej razstavi z nekterimi šolskimi izdelki.