P Eno leto papeževanja Pija XII. V soboto, 2. marca, poteče eno leto, odkar je bil Pij XII. izvoljen za papeža. Zavzel je prestol sv. Petra v času, ko je neka čudna tišina pred nevihto napovedovala vznik vojnega viharja. Naslednji dan (3. marca) je novoizvoljeni papež sporočil vernikom svoj pozdrav z željo, da bi se ohranil na zemlji mir, ki je najlepši dar božji. Naj bi se izpolnile plemenite težnje vrhovnega poglavarja Cerkve po čimprejšnji vpostavi miru! Evharistični kongres v Velikem oceanu. V februarju letošnjega leta je bil na otočju sredi ogromnih valov Velikega oceana ob najlepšem poletnem vremenu, ki sedaj tamkaj vlada, prelep evharistični kongres. To otočje, ki mu je ime Nova Zelandija, obsega dva glavna otoka, katera se imenujeta Severni otok in Južni otok, ter leži kakšnih 2000 km južnovzhcdno od Avstralije. Nova Zelandija je dominijon (pod vrhovno oblastjo) Anglije. Kongres se je vršil v Wellingtonu, glavnem mestu Severnega otoka. Papež je poslal na ta kongres svojega legata, ki je prinesel s seboj pohvalno pismo za Maorije, prvotno prebivalstvo teh otokov, čigar pa je danes samo še 65.000 oseb. Ostalo prebivalstvo je večinoma angleškega pokolenja, precej je tudi Francozov, Ireev in tudi Nemcev. Kongres, ki je potekel z velikim sijajem in v najlepšem redii, je pokazal s tem in z veliko udeležbo — udeleženeev je bilo 150.000 — veliko povezanost katoliškega prebivalstva obeh otokov S katoliško Cerkvijo. O velikem napredku katolicizma na teli otokih spričuje dejstvo, da se je prva katoliška sv. maša v Wellingtonu brala na božično noč 1840. V teku časa je število katoličanov tako naraslo, da so mogli imeti veličastno javno evliaristično prireditev. Mohorjeve knjige ne smejo na Koroško. O tej stvari poroča »Koroški Slovenec«: »Uprava Mohorjeve družbe je v smislu postavljenih predpisov vložila pri pristojnem državnem nradu v Berlinu prošnjo za dovoljenje uvoza Mohorjevih knjig iz Jugoslavije. Prošnja je bila z dopisom z dne 5. februarja rešena sledeče: Vaše prošnje na svojo žalost začasno ne morem ugodno rešiti.« Mohorjevih knjig torej letos ne bo na Koroško. V našo državo veiie pa prihaja iz Nemčije vsako leto jako veliko število knjig, listov in časnikov. Kako težkobodo utrpeli koroški Slovenci letošnii izosta-nek Mohorjevih knjig, dokazuje pismo nekeslovenske matere, ki ga obiavlja »KoroškiSlovenec« in ki v niem ta mati niše- »V dol-S S večerK mi dosliSV stoži po Mohorjevih knjigah. Bil je užitek, kadar sempo dovršenem delu sedla h Koledarju ali Ve-černicam ali drugi knjigi in pazno prebirala tako dolgo, da so me utrujene oči Spomnile(spanja. Sedaj mi preostane samo še naš ted-nik s svojimi prilogami. Ne veste, s kolikimveseljem grem od vrste do vrste in pazno. ,.- °. . , ,_ , , . * . sledim vehkim dogodkom, pobudam m zam-mivostim vsakega tedna. Preostal mi je ted-nik in z rastočim veseljem se oklepam edi-nega slovenskega glasila. Ostanem Vam zve-sta tudi pri plačevanju naročnine, preostaloposlano marko beležite v tiskovni sklad.« vresnici vrla slovenska mati na Koroškem, kizna pravilno ceniti veliki pomen krščanskegačtiva v materinem jeziku! Njen svetel zgledbodi v spodbudo tudi nasim zenam m mla-denkam! Goebbels o pogodbi z Rusijo. Eden izmedustanoviteljev nemške narodno-socialističnestranke in propagandni minister narodno- soeialistične vlade, dr. Goebbels, je o sodelo-vanju z boljševizmom dal to izjavo: »Sode-1 lovanje z boljševizmom ni mogoče ne na po-| litičnem, še manj na svetovno nazorskem pod-, dico silen porast komunistične propagande, neštevilne štrajke in nemire v Ameriki. Vo- ročju. Priznanje sovjetske zveze v Zedinjenihdržavah Severne Amerike je imelo za posle-jaška zveza med Francijo in sovjetsko Rusi- joje povzročila da so kmalu nato pri občin- skih vohtvah komumsti dobili znatno vecještevilo glasov kot prej, vse druge stranke paso pri tem nazadovale. Vojaška zveza Češko-(slovaške s sovjetsko Rusijo je privedla tudiftu do razkrajanja vojske in do neslutenega porasta komunističnih glasov na, prvih volitvah. Kdor sklepa zveze z boljševizmom, tega bo on tudi uničil!« Komunisti — izdajalci. Označba komuni- stov kot hlapcev Moskve se je temu ali dru- gemu dozdevala pretirana, ako ne celo po-fvsem krivična. Ravnanje komunistov po raz-'nih državah v sedanjem nevariiem vojnem času pa dokazuje, da so komunisti tako vdinjani Moskvi, da so pripravljeni izdati lasten narod in njegovo državo v korist sovjetiji. Kot izdajalci domovine so se pokazali komunisti v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Švedski in sedaj tudi v Norveški. Iz Norveške so prodrle v javnost vesti, da so tamošnji komunisti pripravljali notranji državni prevrat. Kakor so komunisti na Finskem sestavili pod vodstvom Kusinena sovjetsko vlado v Teriokiju, so tudi norveški sodrugi pripravili sestavo norveške komunistične protivlade, ki bi izdala Norveško v roke ruskim sovjetom. Sreča je bila, da je norveška vlada prišla tej prevratno-izdajrrški akciji na sled. Bila pa je ta akcija že tako šhoko razpredena, da je morala norveška vlada poslati zoper komunistične zarotnike oboroženo silo na kopnem in na morju. Podjetnost norveških komunistov je tudi precej ponižal pojav angleških vojnih ladij v bližini norveške obale. Norvežanke se pripravljajo za vojno. Žene na Norveškem so ustanovile zvezo prostovoljk. Te prostovoljke imajo namen, da pomagajo redni vojski, čim bo proglašena mobilizacija. To dejstvo dokazuje, da med norveškim ljudstvom ni nobene plahosti radi morebitne vojne, ki bi zagrabila v svoj vrtinec tudi to doslej nevtralno državo. Komunistov ne! Nedavno so bile volitve v Njujorku. Kandidiral je sam generalni tajnik homunistične stranke Browder. Ljudstvo pa je dalo komunistom to, kar zaslužijo — krepko brco. Izvoljen je bil proti komunističnemu kandidatu, za katerega je delala komunistična organizacija z vsemi sredstvi, kandidat demokratov, pristaš Roosevelta.