Umrl je velikan naše revolucije Novica o nenadni smrti velikana našega revolucionarnega gibanja, narodnega heroja, pomembnega partijskega delavca in državnika, častnega člana naše delovne organizacije in dobitnika zlatega znaka TGA tovariša Franca Leskoška - Luke, nas je globoko pretresla. Govoriti o človeku, borcu in junak'i, ki ie bij sekretar Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije vse od leta 1937 pa do konca vojne, je kakor lotevati se obdelovanja zgodovine delavskega razreda, njegovega boja in revolucije na Slovenskem. Njegovo bogato življenje, polno bojev za delavske pravice in za svobodo našega ljudstva, nas sili k temu, da ob njegovi smrti spregovorim kronološko o življenjski poti velikega revolucionarja, junaka bojev im dela ter se dotaknem nekaterih dogodkov. Franc Leskošek - Luika ni bij samo vojskovodja in voditelj delavskih množic, temveč tudi občutljiv človek, ki je- znal prisluhniti -delovnim -ljudem in ki je bij vedno odkritosrčen, preprost in tovariški. Rojen je bil leta 1897 v Celju, kjer je zaradi gmotnih težav dokončal samo 3 razrede meščanske šole i-n se izučil za strugarja ter se vključil v -revolucionarno delo že kot petnajstletni vajenec. Prepotoval je mnoge evropske države ter se seznanil z življenjem delavcev in borbo delavskih gibanj v teh državah. Prva svetovna vojna ga je zajela pri 17-Jetih, po končani vojni se je boril še naprej v vrstah koroških prostovoljcev za severno mejo. Razočaran zaradi krivičnih -meja se je vrnil v tovarno k strojem. Kjerkoli je delal, se je zavzemal za pravice delavcev, povsod je organiziral stavke v cilju borbe proti izkoriščanju delavcev in ne- aluminij Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Franc Leskošek-Luka ob podelitvi zlatega znaka TGA 1979 vzdržnim razmeram, ki so vladale v takratnih tovarnah. Leta 1926 ije postal član komunistične parije Jugoslavije. Sodelavci kovinarji so ga zaradi požrtvovalnosti, odločnosti in organizacijskih sposobnosti izbrali za tajnika zveze kovinarskih delavcev. To je bilo lieta 1934 in obenem slovo od strojev, saj se je od takrat naprej ves posvetil političnemu delovanju imed delavstvom. Nepolno leto za tem je bill tov. Leskošek izvoljen v politični biro CK KPJ. V tem času so bile organizirane velike stavke v Trbovljah, Jesenicah, Celju in drugod iin med voditelji teh stavk je bil vedno tov. Leskošek. Zaradi tega je bil večkrat aretiran. Spomladi 1937. leta je bil ustanovni kongres KP Slovenije na Čebinah in njen prvi sekretar CK je postali delavec—strugar Franc Leskošek - Luka. To je bilo veliko zaupanje partije, ki je zgovorno pričalo, kako je že takrat bila pot velikega revolucionarja začrtana in zapisana z velikimi črkami v zgodovino delavskega gibanja Slovenije. Pod vodstvom tovariša Leskoška se začne utrjevanje KP Slovenije iin odločne priprave na Spopad s fažizmom, ki se je pripravljal, da uniči ves civilizirani svet. Leta 1940 se je moral umakniti v ilegalo. Zadrževal se je v Tacnu in po njegovi zaslugi je prišlo tudi do državne partijske konference. Že aprila 1941. leta je bila ustanovljena OF, pri kate- Franc Leskošek-Luka v Kidričevem 1974 ri je bil zadolžen tov. Leskošek za vojni komite. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanov in za poveljnika izbran Franc Leskošek. Na tern poJožaju je bil vse do leta 1942, 'ko ga je partija poklicala na novo dolžnost in se je posvetil političnemu delu v NOB. Še isto leto je postal član vrhovnega štaba NOV in partizanskih odredov Jugoslavije, pozneje član AVNOJ-a in SNOS-a. Lik borca in heroja, obenem pa preprostega tovariša, pripravljenega vedno in povsod pomagati, je obdržal tovariš Leskošek tudi po končani osvobodilni vojpi itn revoluciji, čeravno se je znašel na visokih vodilnih položajih v Sloveniji iin Jugoslaviji. 1945 je v funkciji ministra za industrijo in rudarstvo Slovenije posvetili največjo skrb obnovi iin razvoju industrije ter tudi direktno pripomogel, da danes živi im proizvaja naša delovna organizacija ina Dravskem polju. Kako je to dosegel, tudi nam mlajšim sam prav lepo opiše v spominskem »Almanahu« v sestavku »Spominski drobci o začetku izgradnje Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem«, ki je izšel ob 25. obletnici proizvodnje TGA leta 1979. V tem sestavku je zapisal: »Danes z veseljem zasledujem uspehe tega kolektiva, ki je v celoti osvojil tehnologijo proizvodnje.« 20. obletnice proizvodnje naše delovne organizacije se je tov. Franc Leskošek Luka tudi udeležil in ob tej priliki je bil imenovan za častnega člana naše delovne organizacije. To si je štel v posebno čast, ki jo je ob srečanjih z delavci večkrat izražal . Ob praznovanju 25. obletnice pa smo mu podelili zlati znak delovne organizacije. Vsa ta priznanja smo mu izrekli oz. podelili v znak skromnega priznanja ikot človeku, ki je znal oceniti gospodarsko situacijo in usmeriti razvoj industrije ter poskrbeti za realizacijo takšnega razvoja, med katerim je bila tudi barvna industrija Slovenije. Našteli bi še nekaj vodilnih dolžnosti, iki mu jih je zaupala KPJ in tovariš Tito: bil je minister težke industrije FLRJ, podpredsednik zvezne skupščine in zvezni poslanec od 1945 — 1963, član izvršnega komiteja OK KPJ in CK ZKS. Bil je predsednik zveze borcev Slovenije iin podpredsednik ZB Jugoslavije, član zveznega odbora narodne fronte in glavnega odbora osvobodiilne fronte, pozneje SZDL, član CK KPS ‘iin ZKS od 1937 do 1968, član CK ZKJ od 1940 — 1969, častni predsednik SZDL Slovenije in član sveta federacije. Tovariš Tito, partija in narod so ga 'nagradilii' za življenjsko pot z neštetimi priznanji in odlikovanji, kot so: junak borbe, junak socialističnega dela, poleg drugih odlikovanj je prejel, tudi mnoga odlikovanja drugih držav. Slava njegovemu spominu! aluminij 2 Čuvajmo tradicije NOV Nikoli ne smemo pozabiti na tisti zgodovinski dan pred 42-leti, ko so člani politbiroja CK KPJ pod vodstvom tovariša TITA sprejeli pomembni zgodovinski sklep, da morajo v vsej Jugoslaviji vse dotedanje akcije sabotaž prerasti v pravo vseljudsko vojno proti okupatorju ter njihovim slugom, ki so jim verno služili že pred vojno in njim le pripravljali teren za njihov takratni okupatorski sistem zatiranja vseh tistih narodov, ki so želeli samo tega, da bi živeli enkrat že svobodi dostojno življenje, vendar žal — svoboda ni prišla sama od sebe, ampak se je za njo bilo potrebno krvavo bojevati. Tega so se še kako zavedali vsi tisti, ki so toliko let živeli pod nenehnim terorjem, ki so preživeli strahote zaporov in mnogih taborišč, zato zares ni bilo nobeno naključje, da je resnično ljudstvo tako spontano pod vodstvom CK KPJ in tovariša TITA krenilo, kot temu rečemo na vse ali nič »SVOBODO ALI SMRT«. Le tri dni za tem, ko je bil sprejet tak zgodovinski sklep, je v Beli Crkvi v Srbiji počila prva partizanska puška. To je bilo 7. julija 1941. leta. No, in to je že pomenilo, da je napočil odločilni trenutek oboroženega boja proti okupatorju. Ker je takrat Hitler tudi ukazal napad (in ga tudi pričel) proti Sovjetski zvezi so se tudi v naši zasužnjeni in razdeljeni Sloveniji odločili, da krenejo v oborožen boj z edinim ciljem uničiti okupatorja in si priboriti toliko dragoceno svobodo, ki pa nas je kot dobro vemo stala ogromno življenj, katerim smo se dolžni oddolžiti s tem, da nenehno nadaljujemo svetle tradicije NOV. Tako je torej dvaindvajsetega julija 1941 tudi v Sloveniji počila prva partizanska puška. S tem pa je bil tudi znak, da je OF že povedla slovenski narod v boj in družbeno preobrazbo. In prav tega dne se spominjamo kot DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA! Seveda pa je ob vsem tem potrebno poudariti, da se je odpor proti okupatorju začel že takoj, ko je le-ta Okupiral našo zemljo. Tako so se že v aprilu in maju ter juniju pričeli posamezni, vendar pa spontani oboroženi napadi na okupatorjeve vojake in njihove položaje, v katerih so mislili, da so povsem varni potem, ko so si podredili oz. podjarmili neki narod, ki pa na to ni bil nikoli navajen, čepra* je prestajal težke čase in trpke muke. Vendar pa je Centralni komite komunistične partije Slovenije ocenil, da je prav takrat prišel pravi trenutek za oboroženi odpor in vstajo, ko so Hitlerjeve horde vdrle v Sovjetsko zvezo. Prav takrat se je namreč že docela znalo in to tudi utrdilo, da slovenski narod ne bo svoboden, če bo čakal, da mu bodo drugi prinesli toliko željeno svobodo celo na zlatem krožniku. Zavedali so se, da je edino oborožen spopad in boj rešitev, ki vodi k svobodi tudi za ceno dragocenih človeških življenj. Ob obupanju teh spominov na naše zgodovinske trenutke nas prav današnja situacija vodi k treznemu razmišljanju in nas prav gotovo sili, da iz te naše preteklosti povzamemo tudi naloge za današnjo sedanjost. Zavedati se moramo; da revolucija v taki ali drugačni obliki še traja in bo trajala tudi naprej. Cilj vsega pa je več kot dovolj zgovoren in jasen, saj ga še predvsem vsebujejo znani dokumenti devetega kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ. Takoj pa je treba povdariti, da mnogih zastavljenih ciljev ne bomo mogli doseči samo z besedami ter sprejetimi sklepi, ampak konkretno in edino samo z lastnim delom ter lastnimi vzgledi in seveda tudi žrtvami. Zavedamo se težkega stanja v katerem smo in nam je jasen cilj naše stabilizacijske politike, ki pa bi morala veljati za vse enako in ne le za delavski razred (delavce), ki nosi glavno breme stabilizacije. Pri vsem tem pa je dejstvo! le to, da če hočemo doseči naše zastavljene cilje in naloge in, če hočemo biti tudi uspešni v nadaljnjem boju za zmago naše revolucije prav v sedanjem trenutku, potem nam je vsem jasno to, da se morajo v ta boj aktivno vključiti vsi delavci in, smo dolžni, da.le-te tudi mobiliziramo za take akcije, — kar velja seveda tako za vse delavce, delovne ljudi in občane. Dobro vemo, da so v tistih težkih trenutkih prav naši ljudje — ljudstvo, šli za komunisti, saj vemo, da je vstajo našega naroda vodila KP in da je OF delovala prav pod vodstvom KP Slovenije. In če bi si postavili vprašanje, zakaj so takrat šli vsi za komunisti, bi lahko mirno dejali zato, ker so imeli jasen cilj in ker so bili vedno svetel vzgled in prvi v boju in to prav tam, kjer je bilo najtežje. Smelo pa lahko trdimo (in mimo tega ne moremo), da prav takih lastnosti danes manjka mnogo-kje in. mnogim tistim, ki bi se še vedno radi hvalili le z rdečimi izkaznicami, medtem pa s svojim delom niti najmanj ne pokažejo, da so komunisti — ampak bi lahko mimo trdili za mnoge, da želijo biti le karieristi, ki se hočejo skrivati za tistimi, ki še sploh kaj delajo, vendar pa s tem zelo napačno prikazujejo samo vlogo komunista tako v DO kot tudi na vseh področjih delovanja v DPO v KS in podobno. Takih komunistov nihče ne potrebuje in jih je tudi potrebno onemogočiti pri njihovem napačnem delovanju, ki mnoge še vedno samo zavajajo. Vsi se moramo boriti dosledno za prebroditev sedanjih težav, čeprav vsi vemo kakšne razmere so dosegle, vendar pa žal tukaj drugega izhoda ni, kot enotnost in delo prav vseh struktur in ne le delavcev. Naši kongresi so nam dali jasne smernice za nadaljnje delo, žali pa prav na te mnogi vse preveč pozabljajo, kot da jim ni mar za dejansko stanje. Poznamo težave in težke probleme, vendar jih z godrnjanjem in kritizerstvom resnično ne bomo premagali. Dolžni smo, da če je treba tudi s prstem pokažemo na tiste, ki jim danes leži le to, da napeljujejo vodo na svoj mlin, za kar mnogokrat res pristašev ne manjka. Sedanji trenutek namreč zahteva boj za drugačno ravnanje v vseh okoljih, prevladovati mora večja odgovornost za to, da res gospodarno trošimo na vseh področjih in ravneh. Prizadevati si moramoj da bomo z lastnim delom pripomogli k še večjemu izvozu naših proizvodov in to bi nam dalo tudi določeno jamstvo, da smo si zastavljene cilje in smernice vzeli za resne. Tako kot je v času revolucije in NOB bilo potrebno imeti na čelu vodstva, ki so bila kos takratnim težkim razmeram in času, je tudi danes potrebno postaviti prave ljudi na pravo mesto in nikoli nikomur dovoljevati, da bi se izigraval s pridobljenimi tradicijami naše vojne, v kateri so mnogi žrtvovali svoja dragocena življenja samo za to, da bi njihovi potomci in ostali živeli in seveda tudi delali bolje v znak zahvalnosti vsem tistim, ki so svoja življenja pustili na raznih ISKRICE Pred kritiko se ne moremo zaščititi, me ubraniti: navkljub njej moramo delati in počasi bo popustila. GOETHE iPravico do kritiziranja ima šele tisti, ki ima srce, da pomaga. LINCOLN Prave kritike so zasnovane na trdnem prepričanju ali na točnem znanju. GORKI Diamante najdeš samo v temini zemlje, resnice samo v globočinah misli. HUGO bojiščih v Jugoslaviji in v mnogih taboriščih. Vsekakor moramo biti povsem konkretni. Delovni ljudje potrebujejo vedno in povsod le taka vodstva, ki bodo kos voditi vse k zastavljenim ciljem, ki bodo znali prevzeti tudi odgovornost za svoje odločitve. Prav je, da vsi vzamemo k srcu dejstvo, da naša borba ni bila zastonj, da je treba te svetle tradicije naše NOV prenašati tudi na naše potomce in bodoče generacije, to pa moramo tudi dokazati s svojim aktivnim delom n.a delovnih mestih, kot tudi v raznih DPO ter društvih, krajevni samoupravi in podobno. Naša oba praznika naj bi proslavili kar najbolj delavno, saj bi to zares bil naš največji doprinos v boju za odpravo1 sedanjih težkih gospodarskih razmer, ki jih vsi še kako krepko občutimo. Vsem iskrene čestitke ob naših dveh tako pomembnih praznikih, kot sta dan borca in dan vstaje slovenskega naroda! Večna slava vsem, ki so za našo svobodo darovali svoje najdragocenejše kar so imeli — svoja življenja — zato, da bi nam bilo bolje in lepše! Resnica je podobna koprivi, če se je dotakneš, te zbode, če pa jo 'krepko držiš, ti ne more ničesar. SAPHIR Resnica je edina stvar, ki se ne more olepšati in brez katere se propade. ROSTAND Pravica in dolžnost sta 'kakor palmi, iki ne dasta plodu, če nista druga zraven druge. F. LAMENNAIS Vsaka napaka se nam zdi neverjetno bedasta, kadar jo zagrešijo drugi. G. LICHTENBERG aluminij 3 Dogodki zadnjih dni 15. 6. 1983 je bM sestanek delavcev dnevne izmene elektrolize A. Delavci so zahtevali': — enako vrednost točke to jo iimajo vsi ostali tozdi, — vročinski dodatek, — ponovno naj gre v razpravo razpored dnevne jzmene (preveč delovnih sobot v poletnih mesecih), — za dela na težkih delovnih pogojih nekaj več dni letnega dopusta, —• ponovno ocenitev delovnih mest, — vrnitev obratovodje, — nezaupnica direktorju, sekretarju, predsedniku sindikata ter vodj,i proizvodnje. Zahtevali -so, da se mora delavski svet tozda nemudoma sestati, oceniti njihove zahteve in sprejeti sklepe. Naslednji dan se delavski svet ni sestal, pač pa je bil v elektrolizi hale B 16. 6. 1983 sestanek skupine delavcev, ki je obsodila ravnanje skupine hale A. 17. 6. 1983 se je itaikoij zjutraj sestal delavski svet tozda, vendar ni razpravljal o zahtevah delavcev dnevne Izmene hale A, ampak je po hitrem postopku sprejel sklep o suspenzu treh delavcev, ki so, po mnenju članov delavskega sveta, krivi za izsiljeni sestanek v elektrolizi. Takoj po seji delavskega sveta je bil odprt sestanek s člani skupine GK ZKS in predstavniki, vodstva D.PO občine Ptuj, kjer so, hoteli stvari priti do konca, saj je zahtevala to tudi skupina delavcev, ki so čakali v garderobah hale A. Veliko je ibilio slišati obtožb, podtikanj in celo laži, toda člani CK ZKS so dali nekaj 'konkretnih smernic, kako v najkrajšem času rešiti pereče probleme. Rečeno je bilo, 'da morajo strokovni delavci do ponedeljka, 20. junija pripraviti osnove, kako bomo odslej nagrajevali proizvodno delo. V roku enega meseca je potrebno pripraviti tudi tak plan, ki ne bo izhajal iz neike cagave proizvodnje, kot (je dejal član CK ZKS, ampak bo na nivoju lanskoletne ali celo višje. Prav tako pa je potrebno s SaS urediti svobodno menjavo dela. Nujne so tudi .kadrovske spremembe v sekretariatu, prav tako pa je bila izrečena nezaupnica vodstvu. Qb koncu so sprejeli sklep, da se razreši sekretariat osnovne organizacije ZK TOZD Proizvodnja aluminija. 'Komisijo, ki bo ugotavljala odgovornost sekretarja, direktorja tozda, predsednika delavskega sveta in na lastno željo tudi vodje proizvodnje, so izvolili Ferlinca (kot predsednika), Pabdija, Krajnca, Kocipra in Kumra (vsi so -iz tozda Proizvodnja). Sklep o suspenzu Srećkovića, Penka -iin 'Gajiča se zadrži, njihovo krivdo pa je potrebno ugotavljati po inonmalinl pravno politični poti. Komisija bo z delom nadaljevala v petek, 24. 6. 1983, je bilo rečeno na sestanku. 20. 6. 1983 so se sestali vsi direktorji lin pripravili predlog za novo vrednotenje delovnih pogojev v elektrolizah. Zapisnik 'Neprimerno slabši pogoji dela v elektrolizah, v primerjavi z ostalo DO, zahtevajo nujno (korekcijo vrednotenja del v teh pogojih. Delavskim svetom TOZD lin -DSSS predlagamo, da sprejmejo naslednje predloge oziroma sklepe: 1. Glede (na enotno vrednost točke v DO se poveča vrednost točke za 15 % za vsa dela v elektrolizi (razen naštetih v točki 3). 2. Povečanje se upošteva samo za: a) živo idelo brez vseh dodatkov b) dejansko delo v elektrolizah (me upoštevajo se vse vrste (odsotnosti z idela, kakor tudi me čas opravljanja del v drugih -obratih) 3. Povečanje me velja za naslednja dela im opravila v elektrolizah za TOZD proizvodnja aluminija,: 2111001 vodenje obrata elektrolize 2212001 2111002 nadzorovanje tehnološkega procesa 2212002 2111(101 vodenje Izmene 2212101 2111201 vodenje dnevne izmene 2212201 Upošteva pa se za dela iz SM 231 : 2313103 vodenje skupine čistilcev pl imovnih naprav 2313104 Povečanje ne velja za naslednja dela in opravila v elektrolizah iz TOZD Vzdrževanje: 5110101 vodenje In organiziranje del strojnega vzdrževanja 5111001 kompleksno vodenje iin org. del zunanjega vzdrževanja 5111002 vodenje in org. posameznih del zunanjega vzdrževanja 5115001 vodenje In odg. deli pri obnovi elektrolitskih peči 51(16001 vodenje im org. varilskih del Ostala podobna (primerljiva) nenašteta dela v strojnem vzdrževanju. 5210101 vodenje iin ©g. del elektro vzdrževanja 5211001 vodenje In org. del zunanjega elektro vzdrževanja Ostala primerljiva nenašteta dela elektro vzdrževanja. 5310101 vodenje iin org. del gradbenega vzdrževanja 5311001 vodenje n org. del vzdrževanja visokih gradenj 5312001 vodenje im org. del vzdrževanja inizkih gradenj Ostala primerljiva nenašteta dela gradbenega vzdrževanja. 5410101 vodenje m org. del. avtomaoije 5411001 vodenje iin org. idei pnevmatske regulacije 5412001 vodenje in org. del vzdrževanja elektro (regulacije Ostala primerljiva nenašteta, dela avtomaoije. Upoštevajo se naslednja idela v elektrolizah za TOZD Kontrola kvalitete : 7414004 vodenje skupine in opravi janje elektro meritev 7414005 opravljanje elektro (meritev 7414006 priprava merilnih mest iin pomožna dela pri elektro (meritvah 4. Povečanje se prične uporabljati pri izplačilu OD za II. polletje letošnjega leta. Do (konca leta je določilo o. dodatku za opravljanje del v elektrolizah potrebno vnesti- v samoupravne akte in plan DO za -leto 1983. Zadolžena: služba samoupravnih im-pravnih del. 5. Delavskemu svetu DO predlagamo, da imenuje komisijo za izdelavo igprememb Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih, glede vrednotenja proizvodnega dela. Predloge za člane komisije -naj podajo delavski sveti TOZD in DSSS. 20. 6. 1983 je bila -seja delavskega- s-veta -tozda Proizvodnja aluminija -na (kateri so sprejeli (naslednje sklepe: Delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija -sklene, da se poviša vrednost točke za 10 % od 1.5. 1983 -dalje. To povišanje je pa samo akontacija -na račun obračuna za prvo polletje 1983. Ko bodo znani vsi pokazatelji bo delavski svet določil dokončno vrednost točke. 'Delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija ne razveljavi svojega sklepa št. 278/83 z dne 17. 6. 1983 temveč ga spremeni in sicer: 1. (Delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija predlaga delovnim skupinam TOZD Proizvodnja aluminija, da razpravljajo o sklepih oz. zahtevkih delovne skupine dnevne izmene elektrolize A z dne 15. 6. 1983 razen tč. 1, ki jo je DS rešil s posebnim sklepom in podajo pismeno mnenje v roku 10. dni. Delavski svet -naroča službi samoupravnih in pravnih del, da poda mnenje o možnosti realizacije zahtevka tč. 3, 4 iin 5 zahtevka delovne skupine dnevne izmene. 2. Delavski s-vet sklene, da se sklep o suspenzu zadrži do 28. 6. 1983. Po tem času bo delavski svet dokončno odločil o izvršitvi ali preklicu sklepa. Delavski ssvet formira strokovno komisijo v sestavi: vo-dja elektrolize A — Dobnik -Edo tehnolog —• Predikaka Vlado, Ing. vodja izm. el. B — Spol j ar Janko z nalogo, da ugotovi -nastalo škodo in tudi sporoči svoja stališča DS do 28. 6. 1983. 3. Delavski svet predlaga odboru delavske kontrole TGA, da ugotovi odgovornost avtorja oz. pisca »Novic« z dne 8. 6. 1983. 20. 6. 1983 se je sestalo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS ;Ptuj in ocenilo po-l-itičinovamostne razmere v -naši delovn-i organizaciji im ©prejelo naslednja stališča iin sklepe: 1. V celoti se verificirajo sklepi OO ZKS TOZD Proizvodnja aluminija is tem, da se nudi absolutna pomoč delovni skupini OO ZKS, če jo bo ta zahtevala. iV razpravi o predloženi platformi po sindikalnih skupinah morajo obvezno sodelovati delovne skupine, ki jih je Ime-noval Občinski svet ZSS Ptuj. 2. Delovna skupina OO ZKS TOZD Proizvodnje aluminija mora do ponedeljka, 27. 6. 1983 pripraviti -oceno političnih razmer im aktivnosti, Vključno- s predlogom ukrepov. 3. -Platforma rešitve začasnega ,osnovnega vrednotenja del v TOZD Proizvodnja aluminija je dobra osnova za širšo družbenopolitično akcijo v vseh OO ZKS v TGA. Zato mora predsedstvo Staline akcijske konference ZKS v TGA sklicati v torek, 21. 6. 1983 stalno akcijsko konferenco, (ki se mora o tej platformi idejnopolitično poenotiti. Člani stalne akcijske konference .morajo do srede 29. 6. 1983 to enotnost zagotoviti, v vseh OO ZKS, komunisti v DPO, samoupravnih organih in v vodstvih pa po načelu demokratičnega centralizma poenotena stališča z argumenti In vsio osebno odgovornostjo usmerjati razprave ter -sl prizadevati za sprejem platforme, ki je začasna, zato je potrebno storiti vse, da se olmprej dopolnijo ustrezni samoupravni akti.. 4. (Na osnovi aktivne udeležbe komunistov v prizadevanjih za razrešitev problema nagrajevanja, ©prejemanja plana DO in drugih dokumentov, ki jih (narekujejo skiepii zbora združenega dela, -se mora izvesti (korenita diferenciacija med članstvom ZK kot tudi delavci in vodstveno lin vodilno strbkturo v vsej TGA. aluminij 4 Najprej urediti in nato zahtevati V zadnjem času slišimo vse pogosteje o tem, kako je treba delati, proizvajati, izvažati, racionalno trošiti surovine ter še in še. Povsem razumljivo in prav v takem času, vendar pa je ob vsem tem verjetno še kaj dodati, kot na primer tisto, čemur rečemo »najprej pripravi, pa potem tudi zahtevaj«! Trenutno si sicer ne bi zadrževal na tistem, kar vsi dobro poznamo, to je, da moramo skrbno gospodariti im delati tako, da bomo dobri gospodarji prav na vseh področjih in da mora vsak od nas dati v tem trenutku vse od sebe za čimboljše proizvodne rezultate naše delovne organizacije. Vendar pa se žal dogaja največkrat to, da se od nas, ki delamo v proizvodnji zahteva dati vse od sebe, ne glede na to v kakšnem stanju so naše že dokaj zastarele naprave, ki tudi ob vsakodnevnih remontih oziroma popravilih dajejo le minimalne rezultate, čeprav se delavci ob vsem še kako preznojijo in utrudijo. Nikakor ne morem razumeti tega, da te vsakodnevno samo opozarja in vpisuje v obratne dnevnike razne naloge in dela, pri tem pa še kako pozablja, da je potrebno delavcu najprej zagotoviti pogoje v katerih naj taka opravila in naloge tudi uspešno opravi. Čeprav se take ter podobne pomanjkljivosti dogajajo domala v vsej naši DO (v proizvodnih obratih), pa se vseeno želim zadržati na tistih proizvodnih napravah v naši TOZD-to je v tovarni glinice. Ne glede kakšni bodo na vse to tudi komentarji nekaterih (morda tudi prizadetih), želim vseeno nakazati del problemov, s katerimi se ukvarjamo in mnogi za njih v DO prav gotovo ne vedo (tako je tudi obratno za druge TOZD — na-prarn naši glinici)!). Ni treba izgubljati časa o skoraj popolni iz-trošenosti nekaterih naših proizvodnih naprav, katere vsakodnevno popravlja in obnavlja bodisi skupina za tekoče vzdrževanje v tozdu ali pa tudi delavci iz TOZD Vzdrževanja. Niti enim niti drugim ne gre očitek, da niso opravili svojega dela, ki jim je bilo naročeno — vendar mnogokrat pod vprašanjem, kako. Vemo, da je pomanjkanje raznega materiala za tesnenje reznih elevator-jev in naprav skozi katere uhaja v zrak veliki del glinice, ki bi jo lahko v letu dni ocenili na tone in tone. Tako so v glinici pretežno problem elevatoci v skladišču glinice, ki so skoraj gotovo zaenkrat poleg ostalega najbolj sporna točka. Skoraj vsak dan je le-te potrebno popravljati, pred tem pa seveda še kako pospravljati vso raztreseno glinico okrog istih, če sledi remont. Nas nikoli nihče ne vpraša v kakih pogojih delamo, ampak največkrat sledijo le očitki, da tega in tega nismo opravili in podobno, in včasih celo zahteve po nekih prijavah za disciplinske ukrepe proti deavcem, ki delajo na določenih delovnih mestih. Ko se opravljajo mnogi remonti bodisi peči ali katerihkoli drugih naprav je vse to napravljeno na hitro in že po nekaj dnevih obratovanja iz peči ali pa katere druge naprave teče glinica na vse strani, kar pomeni precej dodatnega dela, ki ne bilo potrebno, če bi bilo predhodno delo vzdrževanja bilo opravljeno kot je treba. Imel sem že tudi priložnost, da sem se o takih zadevah pogovarjal s tistimi, ki so za tako delo odgovorni, pa sem največkrat tudi dobil odgovor, da pač ni časa, ker se od strani glinice zahteva, da mora biti čimprej vse pripravljeno za pogon peči ali kake druge naprave, če pride do potrebe. To vse pa nikakor ne opravičuje dejstva, da že po nekaj dneh obratovanja kalcina-cijskih peči, Aeropolov in podobnih naprav teče glinica na strani ven. To pa je seveda dodatno prav v glinici, ki morajo mnogo-delo za posluževalce raznih na-krat v nemogočih pogojih, kot je na primer tako prašenje glinice, da se ne vidi človek na meter oddaljenosti. Naš delavec ali bolje rečeno posluževalec določene naprave in čiščenja svojega delokroga, ampak popolni čistilec vsega, kar mnogi pri svojem delu neustrezno opravijo. Mnogi izgovori, da ni potrebnih in pravih uporabnih tesnil verjetno drži, ne pa v celoti, ker tudi s tistim kar je, delo ni v redu opravljeno. Mislim, da je tukaj potrebno pa le medsebojno sodelovanje in dogovarjanje o določenih problemih in težavah, ne pa tako kot se je največkrat dogajalo, »če boste očistili glinico bomo popravili, če pa ne, pa pač tako delajte naprej oziroma bomo pač javili vašim nadrejenim«. No in tako bi se naj končevali nekateri dialogi med tistimi, ki noč in dan — mnogokrat v težkih ali večkrat skoraj nemogočih pogojih požiramo glinico, lužne in parne hlape ter podobno in tistimi, ki bi morali čutiti večji čut odgovornosti do svojega opravljenega dela, če že ne drugače In za drugo pa vsaj za zavest, da delajo skupaj zasvoje sodelavce, ki bodo tudi po njihovem osemurnem odhodu iz tovarne ostali naprej na delov- nih mestih. Mnogi bodo zanikali, vendar sem ne samo enkrat dobil občutek, da mnogoi le čakajo da mine osem ur (ne efektivnih, da gredo spet na svoje parcele in vikende, ostali pa kako veste in znate. In kakšen je največkrat rezultat vsega, če se kaj zgodi. Ko se spet vrnejo po sobotnem in nedeljskem vikendu in če pač le ni vse po njihovem okosu in želji sledi očitek »ja se vidi da ni bilo nas tukaj in pač ni prave organizacije«. To ni nikoli .in tudi nikoli ne bo držalo, kajti prav izmenski delavec je tisti, ki nosi največje breme celotne proizvodnje, pa čeprav to ne vem kolikokrat kdo zanika —-če potem ostaja le dvom v naše delo takrat, ko ostajamo na delovnih mestih sami tudi po dva praznična dneva ali še kaj več. Toda to ni nikomur očitek. To je le dejstvo, da delavci na svojih delovnih mestih (kljub tudi določeni nedisciplini) — kje pa te sploh ni v celoti niso opravili svojega dela kot je treba, vendar so to izjeme, ki v kontinuiranem postopku ne pridejo toliko do izraza, kot tam, kjer bi pa res mnogi morali biti prisotni v obratih in ne povsem drugje. Smo za to, da vlada, in mora biti delovna disciplina za vse, toda res za vse in, da se pred zahtevanimi nalogami opravijo tudi vsa tista dela in opravila, ki' pozneje neposrednemu izvrševalcu dajo možnosti, da svoje delo tudi res v celoti zadovoljivo opravi. Prav bi bilo, da se oglasijo še drugi, pa bi se morda v bodeče lahko o mnogih problemih še kaj pogovorili in jih v mnogočem s skupnimi močmi in delom tudi rešili! France MEŠKO (Nadaljevanje s 4. strani) 21. 6. 1983 so se sestali člani akcijske konference ZK TGA in razpravljali o trenutnem položaju v DO. Prisotni so poprii stališče, da se nerešena vprašanja v DO ne morejo reševati parcialno, ker bi tak postopek razrešitve problemov povzročili dodatne težave v odnosih na področju DO. Obsojen je odnos delavcev, ki z ustavitvijo dela Izsiljujejo rešitve nastalih problemov in odgovornih — vodilnih in vodstvenih delavcev, samoupravnih organov ter DPO, !ki irtiiso pravočasno in na primeren način pristopili k odpravi nastalih težav. Po daljšii razpravi so sprejeli 'naslednji zaključek: Stalna akcijska konferenca ZK TGA ugotavlja, da je za odpravo problematike vrednotenja pogojev dela, nujno pristopiti k razreševanju tega vprašanja na področju celotne delovne organizacije. V zvezi s tem zadolžuje glavnega direktorja: 1. da v čim krajšem možnem času skliče sestanek poslovodnih delavcev z nalogo, da do konca meseca junija ugotovijo im predlagajo enake ukrepe za istočasno stimulacijo pogojev proizvodnega dela v ostalih TOZD in DSSS, 2. zadolži službe na ravni DO in TOZD, da do določenega roka predložijo programe za možno sanacijo pogojev dela na delovnih mestih, ki bodo evidentirana in obravnavana kot delovna mesta s težkimi pogoji dela. Sekretarji OOZK in ostali člani predsedstva stalne akcijske konference sprejmejo zadolžitev, da skličejo sestanke po OOZK in do 29. 6. 1983 obravnavajo stališča im zaključke predsedstva Občinskega komiteja ZK Ptuj in zaključke akcijske konference ZK TGA, ki so sprejeti dne 21. 6. 1983. 22. 6. 1983 in kasneje so se sestajali poslovodni delavci in skušali najti kar najboljša izhodišča za vrednotenje proizvodnega dela. 27.6.1983 sestanek komisije OK ZKS s člani ZK DSSS 28.6.1983 sestanek osnovne organizacije ZK tozda Proizvodnja aluminija s člani komisije CK ZKS Tema pogovorov je bila ocena odnosov v tozdu in dogodkov zadnjih dni ter ugotavljanje odgovornosti sekretarja, direktorja tozda, predsednika delavskega sveta, vodje proizvodnje (lastna želja) im še nekaterih članov. Komisija, ki je to delo opravila v tednu dni je obiskala vse delovne skupine (razen nekaj delavcev iz stikalnice in pomožnih obratov) im se z njimi pogovarjala predvsem naslednje: kaj menijo o samoupravljanju v tozdu, o samoupravnih odnosih, o delu DPO, o zadnjih dogodkih v hali A in podobno, ter na osnovi tako zbranih podatkov prešla na ugotavljanje odgovornosti že omenjenih članov ZK. Po dolgi—milo rečeno — mučni razpravi, ko je bilo potrebno nepristransko obravnavati vsakega posameznika, so potrdili naslednje ukrepe: Gorčenko, direktor tozda — zadnji opomin kot vzgojnopolitičn! ukrep, Gajzer — do nedavnega sekretar 00 ZK TOZD — zadnji opomin kot vzgojnopolitični ukrep, Emeršiču, predsedniku delavskega sveta tozda so izrekli kritiko, Kosi, vodja proizvodnje je že pred sejo izstopil iz ZK, Perko, vodja izmene; komisija je predlagala izključitev Iz ZK, po daljšem razčiščevanju so mu izrekli opomin, Srečikoviču •— tovariška kritika, Ercegoviču niso dokazali nobene krivde, Kremplu pa so izrekli zadnji opomin. To je bil šele začetek politične diferenciacije med člani ZK, ki pa naj ne b; slonela ile na ukrepih, ampak na združitvi naporov vsakega posameznika, da bi se odnosi v TGA vendarle izboljšali. Podobno nalogo, ugotavljanje odgovornosti, so na pobudo članov komisije CK ZKS dobile tudi vse snovne organizacije ostalih tozdov. (Nadaljevanje na 6. strani) -------------------------------------------------------------j-------- aluminij 5 Kako gospodarimo v TOZD LLBK Prvo tromesečje leta 1983 je za nami. Pri pregledu rezu,tatov poslovanja v tem obdobju ugotavljamo da plan proizvodnje, načrtovan za prvi kvartal 1983, ni bil dosežen. V tem obdobju smo »prigospodarili« izgubo v visini 263.846,74 din. Po analizi je bilo ugotovljeno, da je bil poglaviten vzrok za izkazano izgubo, nedoseganje dohodka zaradi nepravočasno .plačane realizacije v višini 8,134.657,00 din. Od navedenega zneska je bi,o pozneje plačano 3,818.680 din, neplačano je ostalo za 1,553.730 din, ostalo — sporne terjatve oz. reklamacije pa 2,757.265 din. Že pri sami izdelavi gospodarskega načrta je bilo očitno, da bodo gospodarske razmere v letošnjem letu znatno poslabšane kot v letu 1982. Na poslabšane razmere vpliva v prvi vrsti nesorazmerje med prodajnimi cenami in stroški, ki v vseh postavkah strahovito naraščajo. Višje so obveznosti iz dohodka, čistega dohodka in bruto osebnih dohodkov. Skladno z določili Zakona o sanaciji in prenehanju OZD, Zakona o združenem delu ter sklepa zbora delavcev z dne 26. 4. 1983, moramo v TOZD ugotoviti vzroke izgub in izdelati program za odpravo motenj v poslovanju. Predlog programa je izdelan in v grobem obsega analizo vzrokov za izgubo, ukrepe, ki jih moramo izvajati za odpravo motenj, vzroke za precej visoto neplačano realizacijo ter ukrepe za ugotovitev plačil v zakonitem roku, doseganje plana, kontrolo oz. zajezitve večanja stroškov in pa seveda zagotavljanje oz. višanje produktivnosti in kvalitete izdelkov, ustrezne prodajne cene in odgovorne osebe, ki so zadol- žene za izvajanje posameznih postavk v programu. Prva točka oz. naloga, ki jo moramo dosledno izpolnjevati, je doseganje plana, zastavljenega z gospodarskim načrtom 1983. Za leto 1983 imamo planirano količino odlitkov v višini 1.530 ton, v skupni vrednosti 260,665.000 din. Načrt je narejen na podlagi informativnih potreb kupcev naših izdelkov. Vrednostno je bil načrt narejen po veljavnih prodajnih cenah. V obdobju 4 mesecev, od januarja do aprila letos, smo odlili 422 ton, to pa je zaostajanje za načrtovano količino za 21 % in povečanje za 5 % glede na Isto obdobje -leta 1982, če izhajamo iz letno načrtovane količine, to je 1.530 ton, nam za preostalih 8 mesecev letos preostane še 1.108 ton odlitkov realizacije. Mesečno to pomeni 138 ton. Da pa bi ta popreček dosegli, moramo! prodajo oz. proizvodnjo planirati tako, da bo to izvedljivo. Za realizacijo zastavljenega cilja moramo s tekočim strokovnim in organizacijskim ukrepanjem zagotoviti stalno proizvodno in o-bratovalno sposobnost livnih strojev, talilnih in vzdrževalni peči ter livnih orodij in delovnih naprav. Vzrok za nedoseganje proizvodnje je velika fluktuacija delavcev, predvsem v neposredni proizvodnji. V zrok za to je težko delo — delovni pogoji, inizki osebni dohodki in skoraj nerešljivi stanovanjski problemi. V primeru, da pomanjkanje proizvodnih delavcev ogroža izpolnjevanje gospodarskega načrta, moramo organizirati delo v podaljšanem delovnem času — nadurno delo. Obenem s planom prodaje in proizvodnje, mesečno vnaprej planiramo tudi obseg variabilnih stroškov in fiksnih stroškov. Variabilni stroški morajo biti sorazmerni količinskemu obsegu proizvodnje, fiksni stroški pa morajo biti po posameznih stroškovnih mestih v Okviru ene dvanajstine letno planirane vrednosti. Nosilci stroškovnih mest morajo tekoče kontrolirati višino stroškov in. odpravljati oziroma preprečevati vsakršne odklone. Specifičen problem predstavljajo v naši TOZD tudi zaloge, ki nam vežejo obratna sredstva, ki nam jih primanjkuje. Zatorej moramo pregledati in analizirati zaloge gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje, dodelavi le-teh in čimprejšnji odprodaji. Pazljivi moramo biti tudi pri količi-nah zalog reprodukcijskega in potrošnega materiala. Ogromen učinek pri odpravi pomanjkljivosti in sanaciji gospodarskega stanja, v kakršnem je TOZD, je tudi -produktivnost in kvaliteta. Vsak posameznik in vsi skupaj bi se morals bolj zavedati, da moramo v delovnem času več narediti in bolje narediti. Tako bi optimalno izkoristili delovni čas, dosegli večjo kontinuiteto dela, posledica tega bi bila tudi boljša kvaliteta odlitkov in nižja stopnja izmeta. V TOZD bomo izvedli tudi popravke normiranih del, uvedli nove norme na nalogah in opravilih, kjer je to le mogoče lin uvedli stimulacijo prekoračitve norm in stimulacijo pripravljenih del. Naslednji problem so naše prodajne cene, ki so nespremenjene že od leta 1982, od 28. aprila. Že v gospodarski načrt 1983 smo vnesli seznam 'proizvodov, katerih cene je nujno korigirati. Za- radi velikega porasta vseh stroškov, se je ta seznam v prvem kvartalu še razširil in vse več je artiklov, ki niso akumulativni. Komercialna služba TOZD je v zvezi s to problematiko že pričela intenzivno akcijo, da bi tako uspeli doseči zvišanje prodajnih cen, v primeru pa, da to ne bo možno, bomo morali opustiti odlivanje proizvodov, ki nam povzročajo izgubo. Za leto 1983 torej načrtujemo proizvodnjo 1.530 ton odlitkov, planiramo celotni prihodek v višini 285.600.000 din.. Ob upoštevanju tega, z obstoječim razmerjem med celotnim prihodkom, porabljenimi sredstvi, višino bruto OD, prognoziramo finančni rezultat za leto 1983 takole: __________din — celotni prihodek 285.600.00 — od tega porabljena sredstva 208.488.000 — dohodek 77.112.000 — odštete obveznosti 18.970.000 —• čisti dohodek 58.142.000 — odšteti bruto I. OD 54.665.000 Tako bi ostal ČD za razdelitev 3.477.000 din. Tako. Vemo, kakšna je situacija. Vemo tudi, da na določene negativne pojave v gospodarjenju delavci nimajo vpliva. V mno-gočem pa lahko marsikaj izboljšamo sami delavci. Seveda moramo imeti pred vsem tem tako visoko zavest, da vemo, da s slabim in nevestnim gospodarjenjem, trošenjem sredstev in sploh neodgovornim ravnanjem škodujemo najprej sebi, nato širši družbeni skupnosti, saj smo po ustavi in zakonu odgovorni, da kar najbolje gospodarimo in ustvarjamo dobrine z družbeno lastnino, ki nam je zaupana. Viktorija Petauer Ocene in ugotovitve bodo uskladili na akcijski konferenci ZK TGA, ki bo predvidoma 13. julija 1983. V skladu s stališčem v točki 1. zaključkov Staline konference ZK v TGA so poslovodni delavci po izrednih sestankih dne 22., 24. iin 25. 6. 1983 sklenili predlagati delavškim svetom DO, TOZD in DSSS, da sprejmejo naslednji predlog in izhodišča: Predlog spremembe vrednotenja živega dela, izraženo skozi spremenjeno vrednost točke, na osnovi priznanih pogojev v ocenitvah za posamezne delokroge -nalog im opravil. (Začasna rešitev do izdelave in sprejema ocenitev -ter sprejema sprememb ocenitev proizvodnega dela za celotno DO). Za izdelavo predloga so bila uporabljena sledeča izhodišča: 1. Spremembe veljajo za živo delo brez vseh dodatkov 2. Spremembe se nanašajo na dejansko delo (ne upoštevajo se vse vrste odsotnosti) 3. Vrednotenje se opravi na osnovi ponderiranja delovnih pogojev (fizični napor in pogoji delovnega okolja) od 0-15% za posamezne delokroge nalog , torej tako, da je za najvišjo ocenitev pogojev priznana zgornja vrednost t. j. 15 %. 4. Povečanje se začne uporabljati pri izplačilu za II. polletje leta 1983. 5. DS DO naj imenuje komisijo za izdelavo sprememb Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za vrednotenje proizvodnega dela. Na osnovi točke 3. »Izhodišč« je preglednica ponderj ev sledeča: Delovni pogoji Ponder Delovni pogoji Ponder 0,5 0,5 5,0 7,0 1,0 1,0 5,5 8,0 1,5 1,5 6,0 9,0 2,0 2,0 6,5 10,0 2,5 2,5 7,0 ■ 11,0 3j0 3,0 7,5 12,0 3,5 4.0 8,0 13,0 4,0 5,0 8,5 14,0 4,5 6,0 9,0 15,0 Na osnovi »Izhodišč« je strokovna služba pripravila izračun povečanja OD za vse delokroge, ki imajo v ocenitvah vrednotene delovne pogoje in podajamo preglednico povzetka povečanja OD po TOZD-ih in DSSS — (Glej tabelo v prilogi). Vse samoupravne atgane in DPO opozarjamo, da bo mogoče le na osnovi ugotovitve, če bo predlog sprejet v vseh TOZD in DSSS, pristopiti k realizaciji obračuna OD po tem predlogu, kar torej pogojuje pravočasno in enotno sprejemanje sklepov v vseh TOZD im DSSS, ki so vezani na skupni prihodek v DO TGA. Do konca leta je določilo o dodatku o tem predlogu vključiti v letni plan poslovanja za leto 1983. Članke za naslednjo številko pričakujemo do 10.7.1983. Vabimo vas, da nam do septembra sporočite vaše dopustniške vtise, predvsem tisti, ki boste letovali v preurejenem domu v Crikvenici. aluminij e Novosti v statutu invalid skega in pokojninskega zavarovanja (Invalidom v vednost) V naši delovni organizaciji je trenutno evidentiranih 302 invalida. Od tega 282 invalidov lil. kategorije in 20 invalidov II. kategorije. Če 'upoštevamo stanje zaposlenih ob koncu meseca marca (brez TOZD v Trbovljah) potem nas 13,85%. invalidnost le sili v razmišljanje, kako dolgo še tako naprej. K temu je treba dodati, da trenutno teče invalidski postopek za še 15 delavcev. Toliko uvodoma ineikaj osnovnih podatkov o stanju invalidnosti v naši delovni organizaciji. Ni namen v tem članku ponovno načeti vprašanja razreševanja tega zares težkega problema, ki je bil že nekajkrat v obravnavi, pač pa opozoriti na nova določila Statuta invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki je v veljavi od 1.1.1982. 'leta in po lastni presoji ugotoviti, kaj je v določilih novega statuta pozitivno ali pomanjkljivo glede na določila prejšnjega statuta. Za invalide It. kategorije zadeva ne bo toliko zanimiva, kajti le-ti prejemajo za 4 urno delo osebni dohodek in prav toliko nadomestila. Torej 100 % osebni dohodek (razen, če so v bolniškem staležu, in so podvrženi določilom Zakona o zdravstvenem varstvu v času bolniškega staleža). Splošna ocena je, da novi statut prinaša veliko pozitivnega in da se je v svojih določilih približal delavcu-invalidu. 'Po določilih prejšnjega statuta so invalidi lil. kategorije prejemali nadomestilo po poprečju osebnih dohodkov isikupiine delavcev, v kateri je invalid pred invalidnostjo delal, v primerjavi poprečnih osebnih dohodkov skupine delavcev, kjer sedaj dela. Ali je ta primerjava bila pravična? Vzami-mo, da so na prejšnjem delovnem mestu in sedanjem delovnem mestu invalida delavci imeli enake osnove osebnega dohodka, razen dodatkov za staž in stalnost. Da Ibi nam zadeva bila bolj jasna, vzamimo za pojasnitev preprost primer: v eni skupini dela 10 delavcev. Od tega so trije invalidi III. kategorije. Ostalih sedem delavcev, recimo, prejema za staž dodatke: trije 8 %, dva delavca 10 % in dva delavca 17% in prav tako invalidi-prvi 8 %, drugi 10 % in tretji 17 %. Ni težko priti do podatka, da je poprečni dodatek na staž in stalnost te skupine bil 11,3%. Iz tega lliahiko sklepamo, da je prvi invalid prejema) neopravičeno višje nadomestilo za 3,3 %, drugi za 1,3 %, tretji pa je bi) oškodovan za 5,7 % nadomestila. Že to kaže, da je primerjava osebnih dohodkov za vsakega posameznika edino pravična. Pa ne samo to. Tudi pri osnovah osebnega dohodka so razlike in zato prihaja do izplačil nadomestila, ki ni pravično in so posamezniki bili še več oškodovani, nekateri pa neupravičeno prejemali višje nadomestijo. Po določilih prejšnjega statuta smo primerjavo delali ina zahtevo Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja po daljšem presledku (3 do 4 leta). V tem času pa so nastajale na prejšnjem in sedanjem delovnem mestu invalida v posameznih primerih precejšnje spremembe, ki so v večini primerov negativno vplivale na nadomestilo invalida. Zato so ugotovitve v sedaj veljavnem statutu opravičljive. Toda kot povsod, so teoretično nastavljena določila, glede na praktično izvajanje vsebine določil pomanjkljiva. Toda samo v posameznih primerih. Tudi za to trditev moramo podati obrazi ago. Znano nam je, da za odmero nadomestila invalidom, moramo u-poštevati podatke o osnovni ocenitvi na sedanjem in prejšnjem delovnem mestu (Skupno z dodatkom za staž, stalnost in dodatki za nočno, nedeljsko ter delo na državni praznik) in efektivni fond ur (ure, ki jih je 'invalid dejansko opravi!), ki jih je posameznik v obdobju januar-marec tekočega leta opravili. V 'letnem fondu ur v izmenah ni bistvene razlike, medtem, ko se v prvem tromesečju pojavljajo razlike, ki v končnem obračunu negativno vplivajo na nadomestilo. Zato morajo posamezniki neopravičeno sprejeto nadomestilo delno vrniti. V letu 1982 (moramo pripomniti, da je v tem času bil sprejet nov statut in da takšni alli podobni primeri niso bil znani) je IV. izmena 'imela višji fond ur kot ostale izmene. Po obračunu nadomestila s strani Skupnosti inv. in pok. zavarovanja so delavci iz te izmene imeli zaradi tega višje nadomestilo skozi vso leto. Zaradi razporeda 'izmen, pa so delavci prav v tej izmeni o koncu 'leta dosegli enak fond ur ko I. in III. izmena in manj kot (I. izmena. Iz tega mi težko zaključiti, da je končni poračun bil negativen za delavce IV. izmene in da se zaradi tega ne morejo izogniti 'posledicam takega sistema poračuna. Praksa potrjuje, da je treba prej kot slej v takih primerih upoštevati končni efekt nekega določila. Zato smo v letu 1983, po dogovoru s Skupnostjo invalidskega (n pokojninskega zavarovanja, upoštevali poprečni fond ur vseh izmen v prvem tromesečju. Na ta način se bomo izognili skozi vse 'leto neopravičenim prejemkom nadomestil in ob koncu Jeta negativnemu poračunu. Popolnoma pa je upravičen ugovor posameznikov zaradi dolgega postopka za dokazilo invalidnosti. Večkrat je to postopek, ki se vleče 6 ali več mesecev od časa, ko je delavec bil premeščen na drugo delovno mesto in ves ta čas prejemal znatno nižje osebne dohodke (ker v tem času ne prejema nadomestil). Napori kadrovsko splošnega sektorja - službe za socialno varnost delavcev so prisotni v razreševanju tega 'problema in upamo, da bo tudi ta težava kmalu odpravljena, Kaže pa, da bomo za razreševanje tega problema morali poiskati možnosti tudi znotraj delovne organizacije. Ugotavljamo, da so v delovni organizaciji posamezniki, ki obra-zlagajo določila statuta kako jih pač sami razumejo, ali pa kaKO jlim trenutno paše posamezne zadeve razumeti. S tem prihaja do napačnih in dostikrat do zlonamernih informacij, ki razbur- TOZD Na delu Na poti Skupaj Glinica 1 0 1 Proizvodnja 4 2 6 Predelava 1 0 1 Vzdrževanje 1 0 1 Promet 1 0 1 Skupaj 8 2 10 VZROKI NEZGOD prah, tekoči kriolit, kladivo, divja žival (zajec), lomilec skorje, črpafni lonec, prebijalec skorje, manometer, lužina, el. voziček. TOZD GLINICA 1. Novak Jože, mat. št. 3083, roj. 13. 9. 1940, stanujoč Arbej-terjeva 8, zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval' 5. maja. Ponesrečenec je pri črpalki za pranje D 7 odpiral izpustni ventil. Ker se je vreteno s težavo vrtelo, je uporabljal ključ pri čemer se je zaradi velike sile odtrgalo vreteno na koncu navoja. Pri tem je lužnato vodo brizgnilo ponesrečencu v desno oko. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Pluško Leopold, mat. št. 6276, roj. 1. 4. 1962, stanujoč Prerad 19, Polenšak, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 24. 5. Ponesrečenec se je peljal s pnevmatskim prebijalnikom odklonit a efekt na 229 el. celici. Med vožnjo mu je klin zadel ob rob el. celice, zato mu je glavo pre-bijalnika sunkovito zavrtelo in mu pri tem stisnilo desno nogo v gležnju med vrtljivi in stabilni del. 2. Kunič Milan, mat. št. 4605, roj. 4. 3. 1955, stanujoč Potrčeva 44, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 15. maja. Ponesrečenec je dvigoval črpalno cev na 301 celici pri tem pa mu je cev stisnila ob lonec kazalec desne ro-ks. 3. Strelec Ivan, mat. št. 6268, roj. 23. 6. 1957, stanujoč Zg. Hajdina; 78, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 3. maja. Ponesrečenec se je s prebijalcem skorje peljal od 320 na 313 el. celoco odklonit anodni efekt. Pri 319 celici je z glavo prebijalnika zadel v rob omare tako, da se je ta sunkovito zavrtelo ter ponesrečencu gibljivi del stisnil levo nogo v gležnju. 4. Frangež Stanko, mat. št. 6213, roj. 2. 3. 1957, stanujoč jajo po nepotrebnem posameznike, ki se pri odmeri nadomestila čutijo prizadete. Zato priporočamo, da invalidi, ki jim posamezna določila niso razumljiva iščejo pojasnila od služb, ki so zadolžena za razreševanje teh zadev. Menim, da je obrazlaga v tem prispevku bila zadosti razumljiva in da v bodoče ne ho primerov neprimerniih reakcij pri ugotavljanju pravil iz Statuta invalidskega in pokojninskega zavarovanja. mi Lovrenc na D. p. 75, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 17. maja. Do poškodbe je prišlo na poti v službo. Poškodovanec se je peljal s kolesom in se mu je na cesti Lovrenc — Kidričevo zale-ter v prvo kolo divji zajec. Poškodovanec je pri tem padel in si poškodoval koleno na desni nogi in glavo. 5. Sluga Marjan, mat. št. 5703, roj. 4. 10. 1954, stanujoč Kraigherjeva 35, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 23. maja. Pri vožnji iz službe se mu je pokvaril nju svečke iz bloka motorja z avtomobil na Hajdini. Pri izbija-izvijačem in kladivom (ni imel ključa) se je s kladivom udaril po zapestju leve roke. Utrpel je močan udarec. 6. Vidovič Anton, mat. št. 4454, roj. 13. 12. 1955, stanujoč Kidričevo 9, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 13. maja. Ponesrečenec je vpisoval podatke polnjenja na listo poročil, pri tem pa je prišlo do izbruha in je ponesrečenca tekoči kriolit poškodoval po obrazu in vratu. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Belovič Franc, mat. št. 4325, roj. 2.1.1 949, stanujoč Kidričevo 10, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — avtomacija, se je poškodoval 27. maja. Delovna nezgoda se je pripetila v delavnici za vzdrževanje finomehaničnih regulacijskih naprav. Pri odvijanju manometra vpetega v primež mul je spodrsnil iz rok pri tem pa je ponesrečenec močno udaril z levo roko po delovni mizi. Pri udarcu isi je poškodoval kazalec na levi roki. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Haložan Janez, mat. št. 6123, roj. 4. 3. 1964, stanujoč Majšperk 112, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — livarna se je poškodoval 27. maja. Pri prevozu palete z rondicami z elektro vozičnom ga je ta udaril po peti leve noge. TOZD PROMET 1. Koderman Jakob, mat. št. 3420, roj. 16. 7. 1944, stanujoč Zagrebška 112, zaposlen v TOZD Promet — cestni, se je poškodoval 10. maja, Do poškodbe je prišlo v mehanični delavonici. Pri pospravljanju oziroma izpihovanju delovne mize je dobil tujek v desno oko. Frančka Zajšek Nezgode v maju aluminij i Kako smo poslovali Iz tabele I. in H. je razvidno, kako srno poislovalii v mesecu maju. Kolona indeksi v tabeli I. prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v 'primerjave z začasnim planom poslovanja 1983. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Enota mere Osnutek' letnega DOSEŽENO INDEKS TOZD/PROIZVOD plana 198 2 19 8 3 1983/1982 1983 V. l.-v. V. l.-V. V. l.-V. 7:5 8:6 7:3 8:4 t 2 3 d 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE AI203 — izloženo t 9.892 43.355 7.006 43.030 9.301 43.590 133 101 94 101 — od tega: predelava t 334 2.216 — — 594 2.530 — — 178 114 Kal cini ran a glinica ,t 8.397 41.801 8.336 43.354 8.438 41.957 101 97 100 100 Prodani hidrat — A1203 t 334 2.216 208 1.092 594 2.530 286 323 178 114 Skupaj (ikalg. gl. + prod. hid.) t 8.731 44.017 8.544 44.446 9.032 44.487 106 100 103 101 Raztopljeno vod. steklo t 467 2.275 465 1.260 670 1.647 144 131 143 72 Zeofit A —- suhi t 146 712 58 112 68 172 117 154 47 24 TOZD PROIZVODNJA ALUMNIJA Elektro!. Al — hala A t 1.778 8.661 1.755 8.587 1.756 8.740 100 102 99 101 Elektro!. Al — hala B t 2.135 10.400 2.184 10.545 2.163 10.501 99 100 101 101 Skupaj A + B t 3.913 19.061 3.939 19.132 3.919 19.241 99 101 100 101 Anodna masa t 2.241 11.631 2.124 10.987 1.937 9.556 91 87 86 82 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 1.451 7.068 1.092 9.867 2.110 9.534 193 97 145 135 Al žica t 518 2.524 535 1.692 598 2.894 112 171 115 115 Al trak — ozki za rond. t 255 1.241 — — 138 256 — — 54 21 Al trak — široki za prod. t 595 2.896 646 2.202 — 1.212 — 55 — 42 Rondel ice t 127 621 — — 69 128 — — 54 21 Izparilnì'ki t 59 289 — — 39 74 — — 66 26 Al zlitine — gmotne t 595 2.896 590 2.748 850 3.264 144 119 143 113 livarske t 747 3.641 1.089 3.357 257 2.681 33 80 48 74 Al pred zi it.: last. por. t 87 423 58 323 103 493 178 153 118 117 za prod. t — — — 24 — 39 — 163 — — Drogi za kline + stikala t 10 47 1 51 — — — 49 — 53 LIVARNA SKUPAJ t 4.444 21.646 4.011 20.284 4.264 20.600 106 102 96 95 Bretapljanje Al t 510 2.482 601 2.095 208 1.779 35 85 41 72 II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/SUROVINE Enota mere Osnutek let. plana posl. DOSEŽENO ^ V. I.-V. INDEKS 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE A! hidrat — AI203 — 'boksit t * 2,699 2,601 2,664 96 99 — 'Na hidroksid 100 % t * 0,11663 0,09519 0,09825 83 84 — para t 4,450 4,980 4,659 112 105 — žgano apno t 0,032 0,06874 0,04668 215 146 — eli. energija kWh 349,344 372,523 365,305 107 105 Kalcinirana glinica — tekoče gorivo t 0,11963 0,13043 0,12876 109 108 — para t 0,04276 0,04740 0,04767 111 111 — Ai.fiuorid t 0,00025 0,00018 10,00019 72 76 — el. energija kWh 32,21418 31,42339 30,98112 98 96 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu maju smo proizvedli 8.707 ton Al hidrata Al 203 in predelali 594 ton Al hidrata Al 203, to je skupaj 9.301 tono in s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje v začasnem planu poslovanja za 591 ton oz. 6 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 2.295 ton oz. 33 %. V času od januarja do maja znaša redna proizvodnja Al hidrata Al 203 41.060 ton, predelava Al hidrata Al 203 pa 2.530 ton. Skupna proizvodnja je 43.590 ton in je večja od planirane za 235 ton (indeks 101), od istega obdobja v preteklem 'letu pa je večja za 560 ton oz. 1 %. Proizvodnja kaloinirane glinice je v maju dosežena z 8.438 ton, Al hidrata Al 203 za prodajo pa smo predelali 594 ton, kar znaša skupaj 9.032 ton in presega predvideno proizvodnjo za 301 tono (indeks 103). V obdobju I — V znaša skupna proizvodnja (kaici-nirana glinica in prodani hidrat Al 203 iz predelave) 44.487 ton, to je 470 ton več kot smo planirali v začasnem planu poslovanja (indeks 101) in 41 ton več kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 100). Iz tabele II je razvidno, da smo pri redni proizvodnji in pri predelavi Al hidrata Al 203 v času od I — V porabili za 5 % več pare, 46 % več žganega apna in 5 % več električne energije. Poraba boksita je manjša za 1 %, Na hidroksida pa za 16 % od planirane porabe. Pni proizvodnji kajcinirane glinice smo v prvih petih mesecih porabili več mazuta (indeks 108) in pare (indeks 111) kot smo načrtovali, Al fluorida smo porabili samo 76 %, električne energije pa 96 %. V mesecu maju smo proizvedli 670 ton raztopljenega vodnega stekla, to je 43 % več kot smo načrtovali v začasnem planu poslovanja. Kumulativna proizvodnja od I — V znaša 1.647 ton in ne dosega planirane za 628 ton (indeks 72), proizvodnja v istem obdobju preteklega leta pa presega za 387 ton (indeks 131). Proizvodnja zeolita A — suhega znaša od januarja do maja 172 ton, to je samo 24 % planirane proizvodnje in 154 % glede na proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu maju proizvedli 1.756 ton elektrolitskega Al oz. 1 % manj kot smo planirali v začasnem planu poslovanja. V obdobju l-V znaša proizvodnja 8.740 ton in je za 79 ton večja od predvidene (indeks 101) in 153 ton večja od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta (indeks 102). V elektrolizi B znaša majska proizvodnja 2.163 tom, to je 28 ton oz. 1 % več od načrtovane. Kumulativna proizvodnja I-V je 10.501 ton in je večja za 101 tono (indeks 101) od planirane. Skupna proizvodja hale A in B znaša v petih mesecih 19.241 ton, to pomeni, da smo prekoračili plan za 180 oz. 1 %. Poraba surovin je v hali A v času od l-V večja od planirane samo pri Al fluoridu za 10 %, medtem ko je poraba ostalih surovin pod planirano pri anodni masi za 1 %, kriPlitu za 15% in električni energiji za 3%. Tudi v hali B je v prvih petih mesecih prekoračena samo poraba Al fluorida za 8%, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo načrtovali in sicer: anodna Elektrolit. Al — hala A — glinica t 1.920 — anodna masa t 0,585 — kriolit t 0,035 — Al fluor id t 0,035 — el. energija kWh 18.221 Elektrolit. Al — hala B — glinica t 1,920 — anodna masa t 0,570 — kriolit t 0,035 — Al fluonid t 0,035 — el. energija kWh 17.465 masa (indeks 99), kriolit (indeks 86) in električna energija (indeks 98). Proizvodnja anodine mase je dosežena v maju z 1.937 ton, kar je za 304 ton manj kot smo planirali (indeks 86) In 187 ton manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 91). Od januarja do maja znaša proizvodnja 9.556 ton in ne dosega predvidene za 2.075 ton in ne dosega predvidene za 2.075 ton oz. 18 %. 1,91495 1,91880 100 100 0,57295 0,57458 98 98 0,03318 0,02973 95 85 0,03563 0,03836 102 110 17.868 17.668 98 97 1,91978 1,91985 100 100 0,56396 0,56550 99 99 0,02972 0,03024 85 86 0,03923 0,03768 112 108 17.102 17.139 98 98 Pri proizvodnji anodne mase smo v čaisu od l-V porabili 98 % petroikoksa, 104 % katranske smole, 73 % mazuta in 95;% električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v maju proizvedli 4.264 ton različnih livamiških proizvodov ter s tem nismo dosegli planirane proizvodnje v začasnem pianu poslovanja za 180 ton (indeks (Nadaljevanje na 9. strani) Anodna masa — petroikoks t 0,67165 0,65779 0,65790 98 98 — katranska smola t 0,338015 0,35480 0,35253 105 104 — mazut ■t 0.0055 0,00322 0,00404 59 73 —• ©I. energija kWh 150 137 143 91 95 * programiran normativ aluminij s Kadar ni materiala, pride na vrsto iznajdljivost in znanje Franc Pukšič Tisto jutro, ko sem se odpravila v novo livarno, je bilo hladno. Veter jei tipal kar do kosti. Nebo pa je bilo po dežju jasno in čisto kot ogledalo. Toliko bolj so v tistem umitem jutru bodle v oči posušene veje borovcev, ki so v vetru še bolj kazale svojo nemoč. Le breze so bile tako zelene in sveže. Menda so edine, ki jim plini in prah iz elektrolize ne sežejo do živega. Vsa zadovoljna sem stopila v novo livarno, kajti tam je bilo prijetno toplo. Malo se je bilo potrebno razgledati in povprašati in prišla sem do tovariša Pukši-ča. Bil je ob peči s sodelavci in ker ni bilo nič nujnega, sva stopila v pisarno. Tam je več miru in lažje se je pogovarjati. Pa sem se zmotila. Hrupa res ni bilo, toda zvonil je telefon, prihajali in odhajali so delavci z različnimi problemi. Pogovor je tekel o proizvodnji, seveda. Nekje je zatajila avtomatika, tam zopet ni bilo nekoga na delovnem mestu in še in še je bilo potrebno rešiti v kratkem času. Nerodno je bilo le to, da polovico stvari o proizvodnji nisem razumela. Zelo so se trudili, da bi mi razložili ta in oni izraz, ampak bolje, da o tem ne pišem, kajti čutim, da mi še vedno ni dovolj jasno. * V (Nadaljevanje z 8. strani) 96). Kumulativna proizvodnja od l-V znaša 20.600 ton in je za 1.046 ton manjša od načrtovane (indeks 95) iin 316 ton večja kot v istem obdobju preteklega J e ta (indeks 102). V maju smo pretopili 208 ton Al za tuje naročnike oz. 302 ton manj kot smo planirali (indeks 41). V prvih petih mesecih znaša pretapljanje 1.779 ton, kar pomeni, da je manjša od planiranega v začasnem planu poslovanja za 703 ton oz. 28 %, od istega obdobja v preteklem letu pa za 316 ton oz. 15 %. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Prišla sem pravzaprav zato, da bi se pogovarjala s tovarišem Pukšičem, tegeajevcem s sedemindvajsetletnim stažem. Prišel je mlad, po končani industrijsko kovinarski šoli v Slovenski Bistrici. Najprej je delal kot livar. Bližina tovarne, sodelavci in vse, kar je bilo okrog njega, ga je sčasoma priklenilo na TGA tako trdno, da sploh rti pomislil oditi kam drugam. Edino, kar ga je dolga leta motilo, je bilo delo v izmeni. Toda kot vodja je še bolj občutil odgovornost do dela in tako so tekla leta in veliko praznikov je šlo mimo, ne da br bil s svojo družino. Toda šlo je vse do 1979, ko je postal nadzornik vzdrževanja v livarni. »Sem si kar želel v dnevno izmeno. Pa tudi potreb ni bilo več tako velikih. Postavil sem si hišo in uredil, kakor sem pač mislil in zadovoljen sem s sedanjim delom.« Zlati znak in Zlati znak in luknja v želodcu sta dve stvari, kot je med smehom dejal tovariš Kosi, ki si je prislužil v TGA kjer dela 27 let in to kar 18 let v elektrolizi na zelo odgovornem mestu vodje proizvodnje. Pogovarjala sva se menda že pred dvema mesecema. Ves pogovor sem posnela na trak in zapisala le to, kar je povedal. Pred pogovorom je namreč izjavil, da ne bi rad, da bi pisalo kaj osladnega. Šli ste zkozi razna obdobja rasti delovne organizacije, ustanavljanja tozdov, srečali ste se s sedanjim neugodnim trenutkom, ... Kako ocenjujete ta leta? Ocenjevati je nehvaležna stvar. Težko je karkoli reči. Prav gotovo se je marsikaj spremenilo. Prej je bilo bistveno drugače. Večja sloga, večja pripravljenost iza sodelovanje. Če je bilo potrebno kaj narediti, so se ljudje sestali in naredili, zdaj pa vsak gleda samo svoje drobne lastne koristi. Kaj je zaostrilo odnose? Pozablja se na tisti skupen interes, zakaj smo tu. Mi smo tu zato, da delamo aluminij in glinico in ne, da se pričkamo med seboj. Zdaj gleda vsak le svoj tozd in nekateri si domišljajo, da so tozdi zaradi direktorjev in tozdi zaradi tozdov samih. Meni se vsaj tako zdi. Delovna sila v proizvodnji se je močno pomladila. Mladi imajo bistveno drugačne zahteve kot starejši. Mislim, da je bilo prej neprimerno lažje delati. Navajeni so bili poslušati in pripravljeni nekaj storiti. Zdaj pa je to drugače, zahteve mladih so večje. Imate probleme? Posamezni so, vendar se da delati. Na primer delavec že Delo v novi livarni je na prvi pogled videti prijetno. Velika svetla dvorana, novi stroji itd. — vse to da slutiti, da so tu idealni pogoji. Pa me takoj popravijo, da je glede vročine in strupenih plinov še slabše kot v stari livarni. Marsikaj bi moralo biti drugače. Žal so odkrili to sedaj, ko delo že nemoteno teče. Prav zaradi tega zanimanja za novo livarno ni več toliko. Pravi, da je to delo primernejše za mlade ljudi, zato so na šolanje poslali predvsem mlade. »Moraš biti mlad in živ dosti bolj kot pri stari tehnologiji« je pristavil. Pomanjkanje materiala in podobnih reči pesti tudi naše livarje. Velikokrat se je potrebno znajti in manjkajoči del nadomestiti z drugim, čeprav ni materiala. Tako so delali tudi, ko jim je zmanjkovalo uvoženega strnita. Proizvodni trak lahko teče neprenehoma približno šest dni, dokler se bizeta ne izrabi. Potem, če ni ustreznega materiala, pride na vrsto iznajdljivost in znanje, pa stvari zopet normalno tečejo. Tovariš Pukšič je vsa leta tvorno sodeloval tudi v samouprav- Adolf Kosi prej, ko pride na delo, ve za vse svoje pravice, dolžnosti pa pozablja. Ve, kaj se mu mora nuditi, ve kaj mu pripada, dostikrat pa pozabi, da je prišel delat. Vendar tega ne gre posploševati. Je elektrolizer dovolj plačan za svoje delo? Dovolj? Težko je reči. Najbrž v primerjavi z drugimi ni, kajti opravljati delo pod tako slabimi pogoji je izredno težko. Mislim, da takih pogojev nimajo niti rudarji. In če bi vse to upoštevali, bi najbrž te ljudi kazalo drugače tretirati. Menim, da tudi benifi-kaoija ni rešitev. Kaj pa nagrajevanje po delu? Ljudje narobe razumejo nagrajevanje po delu. Večina jih pričakuje, da bodo dobili nekaj več. Če bi jim res izplačal po delu, bi dobil eden več, drugi manj. Ijanju in podpiral vse akcije družbenopolitičnih organizacij. Zanimalo me je, kako gleda na odnose v TGA. Pogovarjala sva se namreč v času, ko so razni članki o TGA najbolj polnili časopisne stolpce. »Žalostno je, da se ne moremo sami med seboj dogovoriti. Preveč smo malenkostni in vsak trmari po svoje. Včasih smo bili bolj disciplinirani, zdaj pa kar nočemo videti svojih napak. Ne vem, kakšno zdravilo bi nam bilo potrebno«. Kljub vsemu pa tovariš Pukšič upa v svetlejšo prihodnjost naše tovarne. Bolj kot to, ga ta trenutek skrbi, kako bo z mladimi. Vedno manj delovnih mest je zanje. To so problemi, ki ta čas pestijo marsikatero družino — tudi Puk-šičeve. Sin sicer dela kot avtoklepar v Tamu, hčerka, ki bo vsak čas končala gradbeno, pa ne ve kam. Kadar se preveč nabere skrbi, stopi moj sogovornik v naravo in kot sam pravi, zato »da si pomirim živce«. V naravi in med lovci (tam je že 12 let) se odlično počuti in nabere novih moči. To pa bi bila katastrofa. To se vidi ob zaključnem računu. Pri nas je že tridesetletna tradicija, da morajo dobiti vsi enako, in verjetno to ne bo tako enostavno porušiti. Druga stvar pa je v tem, da je pravilnik za našo delovno organizacijo zelo težko narediti. Za kosovno proizvodnjo je to enostavno. Pri nas pa vidiš rezultate dela šele po dveh ali treh mesecih. Narediti pravilnik in reči imamo ga pa kakršenkoli je, to je brez smisla. Kriteriji morajo biti zdravi in merljivi. Namen nagrajevanja po delu je spodbujanje ljudi, da delajo čim-več in čimbolje.; Mi pa imamo ravno obratno. Npr. obrat ano-dne mase je bolj interesanten, če dela čimmanj, zainteresirani smo, da so normativi čimnižji. Enako je z energetiko — stikal-nica -— čim manj potrošijo el. energije tem boljše je. Prav tako je z vzdrževanjem in ostalimi storitvami. Težko bo pripraviti dober pravilnik. Kako dolgo bo tekla proizvodnja tako kot doslej? Veste, čudež je, da sploh še gre, glede na to, kako malo se ljudje za to zanimajo. Ml smo prepuščeni sami sebi. Posamezne stvari so res v takem stanju, da lahko pride do katastrofe. Napri-mer Okvara na ženjavni progi bi lahko ogrozila nadaljnje' obratovanje. Kdo je kriv? To bi morali vedeti vi. Tozd sam je postavljen v položaj, da bi moral stvari rešiti, vendar finančno ne zmore. Mi smo računali, da bomo že leta 1975 elektrolizo A zaprli, zato se je dosti manj vlagalo in teh naprav nismo vzdrževali. 1980 smo videli, da vrag šalo je- (Nadaljevanje na 10. strani) * aluminij 9 luknja v želodcu (Nadaljevanje z 9. strani) mlje in smo se pomenili v tozdu samem, da bo potrebno investicijsko vzdrževanje okrepiti in razširiti, zato smo vlažili večja sredstva v obnovo peči. Mi smo ja v treh letih obnovili dve tretjini celic v hali A in če tega ne bi, bi bilo zdaj hudo. V treh letih smo zamenjali vse katodne omare, anodne plošče, začeli z obnovo betonskega dela korita. Po rezultatih se vidi; da delamo. Proizvodni rezultati so ja nad pričakovanimi. Kaj pa je prinesla nova livarna? Prav gotovo nismo novo livarno zgradili zaradi pretapljanja, ampak zaradi nečesa drugega. Zdaj pa, kot vemo, me delamo drugo kot pretapljamo material ali vlivamo valjarniške formate, ki bi jih lahko vlivali tudi v stari livarni, kjer je električna energija za polovico cenejša. Novo livarno smo zgradili zato, ker smo računali na povečanje proizvodnih kapacitet elektroliz. Vas skrbi obstoj tovarne? Meni je žal, da nisem deset let starejši in bi bil že v pokoju. Žalostno je, da se je pri nas lahko kaj takega zgodilo. Če bi bili tukaj drugačni ljudje, bi investicijo lahko začeli pred več kot desetimi leti. Mi bi se morali dokončno zmeniti, kako bomo delali dalje in nehali zidati gradove v oblake, s tem zapravljamo čas in denar za take traparije, ki jih ne bomo nikoli realizirali. Kaj pa delovni pogoji? Kaj bi lahko storili, da bi bili boljši kot so? V tozdu bi se dalo nekaj narediti z vestnejšim delom in ravnanjem naprav, samo to ni bistveno. Sistem tehnologije me dopušča zaščite okolja, ki bi bila zadovoljiva. Dala bi se urediti zaščita širšega okolja, ne pa delovnega. To je nemogoče. Pri tej tehnologiji ne! Mi smo računali na to, ko je prišla prepoved za elektrolizo A. Že takrat je bilo rečeno, da bi morali imeti 20 starih milijard, da bi sistem zaščite širšega delovnega okolja in izboljšanje notranjega nekoliko uredil. Toda računali smo na modernizacijo in na to, da bomo ta problem rešili vzporedno z novo halo. Vedno pa smo neikaj vlagali v to, saj je potrebno vzdrževati In popravljati, vendar premalo. Katerega obdobja se najraje spominjate? Najlepše je bilo tistih 10 let v laboratoriju. Tam sem bil strašno zadovoljen. Kakor pa sem prišel v elektrolizo sem imel težave (rana na želodcu itd.). Tu nisi nikoli popolnoma' prost. Nikoli ne veš, kdaj te bo kdo po telefonu poklical ali prišel iskat. Nikoli ne moreš na zeleno vejo. Preden eno stvar narediš, je že druga narobe. Ta stalni napor utruja in živčno Izčrpa, če v tem živiš. Vam je žal, da ste ostali toliko let? Najbrž bi mi bilo kje drugje boljše, toda, ko se enkrat zasidraš je težko oditi. Tako delo je nehvaležno. Vsako delo vodje je tako, če hočeš imeti red, si »policaj«. Del ljudi te sovraži, drugi ti pritrdijo. V drugih oblikah proizvodnje je drugače. Vi boste danes zaprli predal in do ponedeljka imate mir, lahko greste, kamor hočete, (pogovarjala sva se v petek). Jaz pa tega nikoli nisem mogel storiti. Vseh polnih osemnajst let sem moral povedati, kam grem. Malo je lepega v tem delu in 'izredno redki so trenutki, ko je človek lahko zadovoljen. V. P. Za obisk zdravnika morate imeti propustnico S prvim aprilom 1982 je začelo veljati navodilo o izdajanju posebnih prepustnic za obisk zdravnika v obratni ambulanti TGA, ki ga je izdala naša služba skupaj z obratno ambulanto. Še smetaj se dogaja, da v nekaterih tozdih in sektorjih posamezniki ne upoštevajo navodil, zato vam jih ponovno posredujemo. K zdravniku ne more nihče brez posebne prepustnice, to je pa istočasno tudi dokaz pri evidenci odsotnosti delavca, koliko časa je bij v obratrii ambulanti. POVZETEK IZ NAVODILA ZA IZDAJA POSEBNIH PROPUSTNIC ZA OBISK ZDRAVNIKA Delavec, ki se iz zdravstvenih razlogov ne čuti sposobnega za delo mora k zdravniku na začetku delovnega časa — do 9. ure s posebno propustnico, ki jo dobi pri svojem nadrejenem. To propustnico odda, z zdravsveno izkaznico v OA vpiše na propustnico uro končanega pregleda in podatke o eventualnem staležu. Delavec, ki je naročen na kontrolni pregled v OA naj se zglasi s posebno propustnico pri zdrav- niku od 9. do 11. ure, kolikor mu ni bil s strani izrecno določen drugi čas. Potrjeno propustnico vrne delavec v TOZD oz. sektor, kjer mu lahko le na osnovi potrjene prepustnice evidentirajo čas prisotnosti oz. ure rednega dela. Delavec, ki ne odda potrjene prepustnice v TOZD oz. sektorju in mu ni bil priznan bolniški stalež se odsotnost z dela zaradi nameravanega obiska zdravnika šteje za neopravičen izostanek z dela. Po zaključku odsotnosti z dela zaradi bolezni, se mora delavec javiti v TOZD oz. sektorju z zdravstveno izkaznico zaradi u-gotovitve in ureditve bolniške. Vsak delavec, ki bo iskal zdravniško pomoč v OA TGA v svojem prostem času, bo pri vstopu v TGA pri vratarju dobil propustnico za zdravnika, na katero se bo podpisal vratar. Propustnico je potrebno po o-bisku zdravnika vrniti vratarju, razen v primeru, da je delavec nastopil bolniški stalež. V tem primeru mora propustnico oddati v pisarni TOZD, kjer je zaposlen. Med odmorom Prebrali smo v Metalurgu KOMUNISTI O SOZD V Mariboru so se ob koncu prejšnjega meseca sestali komunisti sestavljene organizacije združenega dela Unial, da bi se pogovorili otežavah, ki pestijo to združenje, in se dogovorili, kako se bodo aktivno vključili v njihovo razreševanje. Treba je sicer reči, da na problemski konferenci ni bilo slišati nič takega, česar ne bi že prej povedali na kakšnem drugem sestanku. Ponovno so se strinjali, da je potrebno oceniti urejanje odnosov skupnega prihodka in dohodka, kar je podlaga za kakovostno urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoja sestavljene organizacije, oceniti stanje in dogovoriti usmeritve za nadaljnje utrjevanje organiziranosti sestavljene organizacije, zagotoviti akcijsko enotnost pri sprejemanju in spremljanju izvajanja planskih in drugih dokumentov. V razpravi je bilo slišati mnogo kritike na račun nepovezanosti delovne organizacije TGA z delovno organizacijo Impol. Očitno gre za premajhno medsebojno obveščanje o raznih poslovnih odločitvah in odogajanjih v TGA Kidričevo, kjer imajo zadnje čase ponovno težave s sprejemanjem letnega plana. Ob tem so sicer opozorili tudi na načrtovano modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija in se ponovno strinjali, da je investicija sozdovskega pomena. Nadalje je bilo v razpravi slišati mnenje, da je potrebno okrepiti oziroma povečati učinkovitost sestavljene organizacije. Da bi to dosegli, bi morali na tej ravni oblikovati službe nabave, prodaje, financ in načrtovanja razvoja. Po mnenju Ivana Gerjoviča, direktorja Uniala, preveč zanemarjajo gospodarsko politiko trenutka in se ne znajo prilagajati tržnim zahtevam. Poleg tega je dejal, da je mogoče nehomogenost, ko do nje pride, preseči le tako, da partija kot eden bistvenih elementov uveljavi kadrovsko politiko. Ali bomo komunisti v Unialu res uspeli razrešiti kopico problemov, ki pa niso le notranjega značaja ampak tudi posledica sedanjih gospodarskih razmer, je odvisno od vsakega posameznega člana zveze komunistov. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem Izvršnemu (odboru etenovne organizacije islindikata TOZD Proizvodnja aluminija, za obisk na domu, kakor tudi za darilo. Osnovni organizaciji sindikata, kakor tudi vsem sodelavcem želim mnogo delovnih uspehov. Vaš upokojenec Mijo Novak aluminij 10 Osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Sprejetje republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju narekuje že sprejeti zvezni zakon, ki bo pričel veljati julija letos. Do konca aprila pa je bil v javni razpravi republiški 0Sr»Jtek zakona, ki ga je pripravila posebna komisija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Zakon bo skupščina SR Slovenije sprejela predvidoma junija. Nedvomno gre za enega najpomembnejših sistemskih zakonov za zagotavljanje socialne varnosti delavcev in občanov. Zato je razprava o osnutku potekala v vseh temeljnih sredinah, nosilci razprav pa so bili občinske konference SZDL in občinski sveti Zveze sindikatov z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi nosilci. Že med pripravami izhodišč za osnutek pa je bilo ugotovljeno, da v sedanjih gospodarskih razmerah zakon ne bo mogel izpolniti pričakovanja delovnih ljudi in občanov po širjenju pravic in možnosti iz tega naslova. Akcija mladincev TOZD LLBK In katere so poglavitne novosti, ki jih prinaša osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? V poglavju o zavarovancih je bistvena novost v obveznem pokojninsko-invalid-skem zavarovanju delavcev, ki so v delovnem razmerju, ne glede na dolžino delovnega časa, obvezno je zavarovanje kmetov in članov njihovega gospodinjstva, ki jim je kmetijstvo edini poklic, obvezno je tudi zavarovanje delavcev, ki opravljajo samostojne dejavnosti, zanje je uvedena tudi možnost »dokupa« let, in vrhunskih športnikov, medtem ko je do sedaj veljalo to le za profesionalne športnike. Bistvena pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine sta delovna doba in starost. Do sedaj je veljalo, da mora imeti ženska za pridobitev pravice do starostne pokojnine najmanj 15 let zavarovalne dobe ob starosti 60 let, moški pa 65 let, s tem da je bila zahtevana tudi gostota delovne dobe, in sicer najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih oziroma 80 mesecev v zadnjih desetih letih. Novost je v opustitvi gostote zavarovalne dobe. Ko dopolni zavarovanka 15 let delovne dobe in starost 60 let, zavarovanec pa 65 let, si pridobi pravico do starostne pokojnine. Pomembna novost osnutka zakona je možnost za predčasno upokojitev. Te možnosti do sedaj v Sloveniji nismo poznali. Moški si pridobi to možnost s starostjo 55 let in 35 leti delovne dobe, ženska pa s starostjo 50 let in 30 leti delovne dobe. Za vsako leto Za dobro voljo predčasnega odhoda v pokoj pa se bodo pokojninski prejemki dodatno znižali za 1,5 odstotka ali za 2 odstotka, kar pa še ni določeno. Lahko rečemo, da so pogoji za predčasno upokojitev zelo zaostreni in nespodbudni. Pomembna novost osnutka zakona je tudi valorizacija osebnih dohodkov iz prejšnjih let. Osebni dohodki iz prejšnjih let se valorizirajo na vrednost osebnih dohodkov zadnjega leta dela, doslej je bilo to predzadnje delovno leto, to pa pomeni, da se pokojninska osnova bolj približa osebnim prejemkom zadnjega leta dela. Bistvena novost osnutka zakona je tudi izenačitev pravice do družinske pokojnine po spolu. Tako vdova kot vdovec jo pridobi s starostjo 50 let. Novost je tudi možnost izbire najugodnejšega petletnega poprečja osebnih dohodkov za izračun pokojnine, do sedaj je za osnovo služilo zadnjih pet let zavarovanja oziroma delovne dobe. Če na kratko strnemo novosti, jih prinaša osnutek republif „ega zakona o pokojninskem h invalidskem zavarovanju, so poglavitne v izpeljavi pravic iz minulega dela ob upoštevanju osebnih dohodkov ter usklajevanju nokojnin tudi na temelju družbene produktivnosti dela, razornih" kroga zavarovancev, zlasti z u vedbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov ^ spremembi odnosov na področju invalidskega zavarovanja, in možnosti uvedbe predčasne upokojitve. Sin se vrne iz šole. Očka ga sprašuje, kako je bilo prt pouku. »Dobil sem nezadostno, ker nisem vedel, kdo je ubil Ahila«. »Že dobro, sinko, čim manj veš o takšnih rečeh, toliko bolje zate. Če te bodo še spraševali, kar ireči, da nisi ničesar videl.« Po dogovoru smo se tudi mladinci TOZD LLBK Trbovlje vključili v akcijo »očistimo naše okolje«, katera poteka v tem mesecu v naši občini. V soboto 21. 05. 1983 ob 8. uri smo se zbrali pred tovarno, v tako rekoč rekordnem času in številu, saj nas je bilo kar 16. Upoštevati po moramo,, da je ta dan veliko naših članov opravljalo nadurno delo, oziroma so imeli druge obveznosti. Samo delo smo razdelili na tri dele. Tako sta prvi dve skupini očistili prihod do tovarne in dvorišče, tretja skupina pa je očistila in uredila zalene površine. Delo je .trajalo do 11. ure, nakar smo imeli tovarniško sreča- nje, katerega smo izrabili za pogovor o mladinskem izletu, ki smo ga načrtovali 28.5.1983 na Kal. Ob 12.30 smo se razšli z zavestjo, da vse več naših besed spreminjamo v dejanja in upamo, da bomo v bodoče še uspešnejši. V imenu predsedstva se še enkrat zahvaljujem vsem mladincem, ki so se udeležili akcije, posebno pa še tov. Zalokarjevi, ki je v akciji zastopala OO sindikata, hkrati pa vabim vse, da se tudi v prihodnje tako zavestno odzovemo. Vsem skupaj MLADINSKI ZDRAVO! Sašo Hren -ut -5* *<»-# *; 27. junij je pomemben datum naše povojne graditve v smeri socialističnega samoupravljanja. To je datum, ko je leta 1950 na svojem zasedanju še takrat Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o upravljanju državnih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Od tedaj obeležujemo ta dan kot dan samoupravlijalcev. Razpis pomoči za študij ob delu za šolsko leto 1983-84 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Poklic Štev. pomoči Osnovna šola 10 Delovodska strojna 5 ESŠ — UAŠ 2 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Ing. strojništva Ing. metalurgije Organizator Metalurški tehnik TOZD VZDRŽEVANJE /ariIni delovodja Ing. strojništva Ing. gradbeništva III. st. elektro .procesna regulacija) skupaj 3 1 /OZD PROMET Delovodja avtomehanske smeri 1 Prometnoželezniški tehnik 2 DS SKUPNIH SLUŽB — Kadrovsko splošni sektor Gostinski tehnik 1 — Sektor za investicije Dipl ing. elektro 1 Ing. elektro 1 — Finančno računovodski sektor Organizator 1 Prijave sprejema izobraževalni center delovne organizacije do 31. 8. 1983. aluminij u Srečanja prijateljstva 22. maj; — dan, na katerega smo nestrpno čakali že ves mesec; — dain, ko nastajajo nove prijateljske vezi širom Jugoslavije. Letos smo že drugič gostitelji srečanja. Prijateljstvo nas veže že 19 let; sprejeli smo ga kot del življenja, kot ljube,zen, kot pesem, kot srečo v srcih, ki mais bo vezalo v igri, v delu, v sireči in nesreči. Ob prihodu 15 šal na praznovanje 19. srečanja prijateljstva smo pripravili kratek kulturni program. Vrstile so se besede za besedo — prijateljske besede; in nihče ni pomislil na kaj žalostnega; nekateri so ceilo jokali od veselja. Bilo je nadvse prijetno, ampak vse, kar je lepo, tudi hitro mine. Koinec — ločitev se je približevala z največjo hitrostjo. Kot prihod — začetek velikega prijateljstva — stiski rok, pozdravljanje, veselje — je prišla tudi ločitev novih prijateljev, ki so navezali z nami zelo tesno prijateljstvo, ki bo ostalo večno- med nami. Nekateri so se ob ločitvi smejali, drugi so molčali, mnogi pa so imeli oči polne solza. Toda v očeh je gorela ‘iskrica upanja, da se še kdaj vidimo v Kidričevem. Prijateljstvo bo ostalo im se še krepilo na naslednjih srečanjih prijateljstva šol vse Jugoslavije. Simona Hojaik, 7. b Srečanje prijateljstva sklepa vezi med mladimi v Jugoslaviji. Letos je bilo srečanje v Kidričevem. Ponosni smo, ker smo bili gostitelji že devetnajstega srečanja prijateljstva, na katerem sodeluje šestnajst šol. Nestrpno smo pričakovali nedeljo, kajti tega dne so prispeli naši prijatelji. Ko so prispeli, smo se seznanili in jim zaželeli dobrodošlico. V naslednjih dneh smo navezali jateljske stike in se seznanili z učenci iz Skopja in tudi iz dragih šol. V torek smo zgodaj zjutraj odšli na Pohorje. Tam je bila manjša proslava in nato smo bili sprejeti v ZSMJ. V mladinsko organizacijo so bili sprejeti tudi učenci, ki so bili na srečanju iz drugih šol in obiskujejo sedmi razred. V sredo zjutraj smo odšli v Ptuj. Učenci likovniki so si ogledali razstavo v paviljonu, pozneje pa so risali del mesta. 0-stali učenci so