kulturno - politično glasilo-
s v e to\/ni h
in
Warmnthove cene
pomagajo
varčevati
domačih dogodkov
7. leto - številka 50
V Celovcu, dne 15. decembra 1955
Cena 1 šiling
Zadeva izseljencev pred Ustavnim sodiščem
STOLETNICA
Danes je v bogoslovju krške škofije' poseben praznik. Mladina in starejši rod se zbirata na proslavi stoletnice ustanovitve Akademije slovenskih bogoslovcev.
Bilo je leta 1848, ko so slovenski bogo stavci začutili potrebo, da se izven šolskega študija in poleg vsakodnevnih predavanj še posebej pripravijo za delo med narodom in v fari. Slomškov duh je tedaj vladal v zavodu, duh moža, ki je jasno videl in pravilno doumel potrebe svojega ljudstva in je /ato pripravljal mlade bogoslovce za njihovo veliko življenjsko delo.
Jezikovni pouk je Ibdl na prvem mestu. Duhovnik mora v pridigah in tudi v razgovorih od človeka do človeka prepričevati vernike in nevernike o Kristusovem nauku. Prav zato je prva potreba, da v polni meri obvlada jezik, da zna ta jezik uporabljati tako, da ga bodo poslušalci razumeli in mu sledili, študijski načrt bogoslovja te jezikovne izobrazbe ni predvideval, Za to je tem ‘T ečja zasluga tistih, ki so sami začeli orati edino na tem področju.
Poleg jezikovne izobrazbe pa je mlad duhovnik potreboval tudi temeljite strokovne izobrazbe in širokega duhovnega obzorja za plodovito delo med narodom. Tako so nastali v okviru mlade Akademije razni krožki, ki so se še posebno pečali s posameznimi strokami.
Tako pripravljeni so bili mladi duhovniki tudi tesno povezani med seboj in hodili v svojem delu po skupno začrtani poti. N'i čudno, da je Slomškova: zamisel nedeljske šole našla ravno med mladimi duhovniki hvaležen odmev ter je ravno ta nedeljska šola v času, ko še ni bilo šolske obveznosti in tudi pozneje, ko zaradi pomanjkanja učnih moči in šolskih prostorov- šolske obveznosti ni bilo mogoče izvajati, zbirala v župniščih vaško mladino in jo učila brati, pisati in računati. Slomškovo veliko olsko berilo „Blaže in Nežica v nedeljski >11” je bil priročnik za učitelja, duhovnika in za mladino pri pouku in vodnik mladini /a življenje. Mladini pa je bilo nuditi primernega poučnega in zabavnega čtiva in ni slučaj, da je naš veliki Slomšek - ravno v času, ko je nastala Akademija -- tudi posvetil svojo skrb ustanovitvi slovenske katoliške založbe. Družba sv. Mohorja je vidni sad tega tlela. Član Akademije je bil tudi izvrševalec Slomškovega načrta za ustanovitev katoliške založbe Andrej Einspieler in vsi dru gi duhovniki iz rodu Einspielerjev,, ki so v slovenskem kulturnem in političnem življenju na Koroškem igrali tako odlično vlogo.
Tako sta rasli Akademija in Družba druga cb drugi in si medsebojno pomagali. Ramo ob rami sta dosegali uspehe in ko je hirala ena, se tudi drugi ni dobro godilo,kadar pa sta uspevali obe, tedaj je tudi l judstvo imelo v svojih vodniki — duhovnikih tisto zaslombo, ki jo nujno potrebuje in katera danes v veliki meri manjka. Posrečilo se je ponekod izpodriniti vpliv duhovnika, ni se pa posrečilo tega vpliva in dela nadomestiti s kakšnim drugim pozitivnim delom in tako je nastala v življenju naše dežele nekaka praznina, v katero silijo tuji vplivi in razbijajo nekoč trdno povezano skupnost, ki se je zbirala okrog očeta cele fare — duhovnika. Take farne očete pa je pripravljala in oblikovala v največji meri Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu.
Tako je izšel iz Akademije Matej Razim, ki je sebi in svojemu času postavil trajen spomenik v Narodni šoli v št. Jakobu. 1/. iste šole je prišel Treiber, ki je zidal šent-iuperško šolo-in dal koroškim Slovencem j zavod, ki dela tudi še danes prav v Treiber-jqven\ duhu.
iz Akademije so.prišli naši prvi posojilni-i vjrji, ki so v svojem času 'bistveno pomagali, j da se jc kmet obdržal na svoji grudi, ki so s svlojim delom izdatno podprli gospodarski
Slovenski izseljenci so bili leta 1942 s silo prepeljani v taborišča. Po koncu vojne so ustanovili posebno Zvezo za brambo svojih pravic.
Ko je avstrijski parlament sprejel zakon o skrbstvu za politične žrtve, so izseljenci, bodisi naravnost ali pa preko „Izseljcniškc zveze” dobili od deželne vlade takozvanc „Opferausweise”. Leta 1952 pa je parlament sprejel dodatek k omenjenemu zakonu, ki predvideva mesečno odškodnino za zapor v znesku 431 šilingov in daje pravico na „Amtsl>cscliei-nigung” na podlagi katere pripadajo prizadetim še druge ugodnosti, kakor n. pr. brezplačna zdravniška pomoč tistim, ki niso zavarovani itd. Tudi v tej zadevi je Slovenska izseljeniška zveza napravila potrebne korake pri deželni vladi, a deloma so zadevne prošnje vložili posamezniki sami. Koroški deželni glavar je prošnjo g. Simona Maleja za izstavitev „Amtsbescheinigung” in za priznanje odškodnine za zapor z odločbami z dne 6. 2. ter 17. 4. 1953 odklonil. Proti tej odklonitvi je napravil g. Simon Male priziv na socialno ministrstvo. Pravijo, da je take prizive napravila tudi Slovenska izseljeniška zveza za vse člane, ki jih zastopa.
Po avstrijskih predpisih jc vsak urad dolžan, da v roku šestih mesecev izda rešitev na vlogo, kadar ima prosilec zakonito pravico na odgovor. Ta pritožba spada v to vrsto vlog.
Ko po dveletnem Čakanju ni nihče podvzel potrebnih korakov, jc g. Simon Male sam jkUoiii odvetnika dr. Hugona Schally-ja v Celovcu vložil zamudno pritožbo na Upravno sodišče na Dunaju.
Med tem časom so pa bili tudi razgovori med zavori med zastopniki Izseljeniške zveze in pristojnimi stopniki Izseljeniške zveze in pristojnimi uradi, vendar niso bili podvzeti vsi možni pravni koraki.
V	tej zadevi so dne 19. 2. 1955 bili zastopniki izseljeniške zveze” sprejeti pri ministrstvu za socialno skrbstvo g. Maislu, a nato so podali na zapisnik pri uradniku istega ministrstva Kippln izjave o taboriščih in to „kot nepozvanc priče”, kot je v zapisniku samem zabeleženo. Zaslišani so bili gg. Vincenc Groblacher, Lovrenc Kramar, Peter Koller in dr. Franci Zrvitter.
Upravno sodišče je na osnovi zgoraj omenjenih pritožb gg. Male Simona sen. in jun. Male Marije in Male Irene socialnemu ministrstvu naročilo, da tekom osmih tednov reši prizive, v nasprotnem slučaju pa bo Upravno sodišče odločilo samo o zadevi. Ministrstvo jc z odloki z dne 7. 5. 1955 in 13. 5. 1955 vse prizive kot neutemeljene zavrnilo.
V	utemeljitvi te odklonitve sc sklicuje ministrstvo predvsem na izjave varnostnih organov (SS-ovske straže in rjave sestre) v taborišču Hesselberg, katere jc zaslišalo bavarsko notranje ministrstvo, in
niks”. To zborovanje,, na katerem so imeli večino ljudje, ki sploh hrvaško nočejo razumeti, je sklenilo, da zavrne spomenico Hrvaškega 'kulturnega društva.
Poslanec Rolbaik je zanesel zadevo tudi v gradiščanski deželni zbor, kjer je govoril proti spomenici. Odločno ga je zavrnil poslanec Leopold v imenu zavednih Hrvatov.
Med drugimi se je oglasil k debati tudi ugledni poslanec Wagner, ki pripada OeVP in je poudaril, da bo v bodoče znanje hrvaščine mnogo.bolj potrebno kot je bilo doslej. Nekega dne se bodo odprle meje in takrat bomo iskali ljudi, ki bodo znali kak slovanski jezik.
iv posameznih državah zadeva, o kateri samostojno odločajo prizadeti narodi. Očitali so tudi sovjetskima novinarjema, da sta netočno poročala o razmerah v Jugoslaviji, ker sta omenila razne nedostatke, ki sta jih
Istočasno pa so jugoslovanski časnikarji svojim sovjetskim kolegom vrnili milo za drago. Tako sta prinesli ,,Borba” in uradna ljubljanska „Ljudska pravica” sočno pisane dopise svojega moskovskega dopisnika, pod naslovom:
Vrste in „vrste“
„če se sprehodite po Moskvi, boste {»redko videli moške in ženske, stoječe v vrsti. Ti „<repi” pa so različni. Tako n. pr. često naletiš na vrste pred posameznimi gledališči in kinematografi.
K njim bi lahko nekako uvrstili tudi vrste, ki so sicer manjše in se bolj poredko po-, javijo — vrste pred kavarnami.
In naposled so najštevilnejše in najpogostejše vrste v najrazličnejših prodajalnah. To velja zlasti za veleblagovnice, kot so GUM (Mestni univerzalni magazin j in GUM (Centralni univerzalni magazin). Tam je večna gneča. Vsak dan se zliva reka ljudi od Rdečega trga do Trga revolucije in obratno, se pravi v GUM in iz njega. Vrste vidiš tudi v drugih prodajalnah, zlasti še v prodajalnah najrazličnejših živil. Najprej moraš čakati v vrsti pred 'blagajno, da plačaš, kar želiš kupiti, zatem pa v vrsti, da ti izdajo blago.”
Naš ljudski pregovor pravi, da vsa pota vodijo v Rim, a 'lahko bi tudi dejali, da vsa pota ..socializmi” pač vodijo v — revščino.
pravi, da so te izjave v bistvenih točkah potrjene tudi v izjavah glavnih odbornikov Slovenske izseljeniške zveze z dne 19. 2. 1955.
Proti tej odločbi socialnega ministrstva je g. Simon Male po svojem odvetniku vložil pritožbo na Ustavno sodišče zaradi kršenja pravice enakosti državljanov pred zakonom, s podrejeno zahtevo, da ako bi ustavno sodišče ne smatralo, da jc bila kršena enakost državljanov pred zakonom, zadevo izroči v nadalnjo obravnavo Upravnemu sodišču.
Ustavno sodišče je za vse štiri pritožbe razpisalo javno ustno razpravo na 12. december 1955, ki se je ta dan vršila pod predsedstvom podpredsednika ustavnega sodišča dr. Zigeunerja v prisotnosti dvanajstčlanskega. senata tega najvišjega sodišča.
Sodnik poročevalec je najprej na kratko orisal sporno zadevo ter opisal dejansko stanje, pri čemer jc tudi omenil izpovedbe Vincenca Groblacherja in Lovrenca Kramarja, na katere se ministrstvo v svoji odklonilni odločitvi sklicuje.
Zastopnik g. Maleja dr. Schally je v glavnem izvajal naslednje: „V smislu ustavno zajamčenih pravic, ki zagotavljajo vsem državljanom enako pravico pred zakonom sem vložil te pritožbe, te so osebam, ki so bile zaprte v koncentracijskih taboriščih bila izdana uradna potrdila v smislu zakona za skrbstvo političnih žrtev kadar so te osebe mogle nesporno dokazati, da so bile zaprte v kakem kon centracijskem taborišču, se smatram za prikrajšanega pri pravici do enakega postopka kot si drugi državljani, kajti čeprav sem v dobi mojega zapora v izseljeniškem, oziroma opazovalnem taborišču bil na isti način in v isti meri oropan svobode, kakor zaporniki koncentracijskih taborišč, mi je bila odbita izstavitev uradnega potrdila (Amts-bcscheinigung). Ta moja trditev je v toliko bolj upravičena, ker so v koncentracijska taborišča praviloma pošiljali le posameznike, dočim je v mojem slučaju vsa moja družina morala deliti isto usodo / menoj in jc bilo moje premoženje zaplenjeno.”
Zastopnik socialnega ministrstva minislcrialni svetnik dr. Hurghardt sc jc v svojem odgovoru na pritožbo g. Maleja skliceval na zgoraj imenovane priče in vztrajal na svojem stališču, da je bila odklonilna odločitev ministrstva pravilna ter predlagal, da sc ustavno sodišče izjavi za nepristojno, ker da ni bila kršena pravica enakosti, oziroma zavrne pritožbo kot neutemeljeno.
Sodni senat se je umaknil na posvet, na kar je predsednik sporočil, da bo razsodba izšla pismeno.
Koroško vprašanje v parlamentu
V proračunski debati v Nacionalnem svetu je včeraj govoril koroški poslanec }an-schit/ (SPOe) o manjšinskem vprašanju na Koroškem in dejal med drugim:
• ..Manjšinskih vprašanj ni mogoče reše-. vati na podlagi načela o večini, temveč le na osnovi strpnosti, ki je vprav avstrijskemu ljudstvu lastna.”
Nadalje je dejal, da si je koroška deželna vlada prizadevala voditi spravljivo narod nostno politiko in omenil napore deželnega glavarja Wedeniga v tem smislu.
„Vsak odgovorni politik ve,” je nadaljeval poslanec Janschitz, „da je koroško šolsko vprašanje eno izmed najbolj kočljivih problemov naše države sploh.”
..Manjšinsko vprašanje na Koroškem ni le naroclnostni problem, ampak pred vsem socialni problem. Zaradi negotovosti meje na jugu v letih po 1945 je — sicer nedvomno brez naše krivde — dvojezični del Koroške zaostal v ikulturnem, a predvsem pa v gospodarskem pogledu. Naša naloga bo, da skrbimo za pospeševanje poljedelstva na tern ozemlju in da s pomočjo industrializacije in izgradnje cest temu zaostalemu predelu Koroške omogočimo vključitev \ avstrijsko gospodarstvo.”
..Korošci hočemo kot večinsko ljudstvo imeti dobre odnošaje s Slovenci, vsa vprašanja obravnavati z demokratično disciplino v odprtem razgovoru, tako da bo omogočeno miroljubno sožitje, čigar vrhovni dlj mora biti: pripadnost republiki Avstriji kot zvesti državljani.”
Gradiščanski Hrvati se borijo za svoje pravice
Skoraj istočasno kot predstavniki koroških slovenskih organizacij je tudi Hrvat-sko kulturno društvo na Gradiščanskem predložilo Vladi im podpisnicam avstrijske državne {»godbe svojo spomenico glede izvršitve določb člena 7.
Pa tudi na Gradiščanskem so nadelu sile, ki bi hotele spremeniti določbe člena 7 v mrtvo črko. Tako je socialistični deželni poslanec Robaik pod okriljem svoje stranke sklical sestanek ..hrvaških županov in podžupanov”, na katerem je bil sprejet prvi sklep, da se govori nemško, in ko je deželni poslanec Leopold govoril še naprej hrvaško so ga prekinjali /. medklici „Mia verstehn
Novi prepiri med socialističnimi bratci"
Zapadno časopisje je pred kratkim zabeležilo novo polemiko med jugoslovanskim in sovjetskim časopisjem. Moskovska uradna „,Pravda” je prinesla vrsto člankov dveh sovjetskih novinarjev, ki sta opisovala svoje potne vtise z obiska v Jugoslaviji ter je eden izmed njih v članku, ki ga je Pravda objavila dne 13. novembra zapisal, da je sodelovanje Jugoslavije z državami ..ljudske demokracije” reci Sovjetske zveze in njenih satelitov, odločilni pogoj, za nadalnji pravilni razvoj jugoslovanskega socializma.
Na to je beograjska uradna „Bonba” odgovorila, da to ni res, češ da je vprašanje notr. ureditve in razvojnih poti socializma
razvoj in napredek slovenske vasi. Iz Akademije je prišel Lambert Ehrlich, ki je leta 1908 povezal slovenska katoliška prosvetna društva v Krščansko socialno zvezo. Iz Akademije je prišel poslanec Poljanec in je prišel neumorni župnik in poslanec Janez Starc. Akademičarji so bili tekom svojega študija skoraj vsi duhovniki, ki delujejo v spodnjem delu dežele.
Ni namen tega članka, pisati zgodovino Akademije, to bo naloga drugih, pač pa je naša naloga, da. pokažemo v pravi luči krog, ki deluje že nad sto lot in povezuje dorašča-joče duhovnike v skupnost, ki vodi v So-daliteto in v vsakdanje delo.
Ob stoletnici želimo koroški Slovenci Akademiji slovenskih bogoslovcev tudi v drugem stoletju enakega uspeha in enake trdnosti kot jo je odlikovala v prvem stoletju delovanja. •
Politični teden
Po svetu ...
Sovjetska državna delegacija še vedno potuje po Indiji, kjer jih povsod slovesno sprejemajo. V nekem kraju so
Hruščevu in Bulganinu podarili dva tigra,
kot je običaj pri obisku visokih gostov. Hru-ščev še vedno nadaljuje svoje propagandne govore in obljublja vse mogoče. Toda vso pomoč, 'ki jo je doslej obljubil, bodo morale azijske države plačati do zadnjega beliča, kajti med govori Hruščeva in trgovinskimi pogodbami, ki jih potem njegovi gospodarski strokovnjaki sklepajo /. vladami
Clement Attlee je odšel v pokoj.
Angleška kraljica ga je imenovala za lorda (plemiča) in mu je bilo dano na izbiro, da pove, kakšen plemiški naslov si želi. On pa je ostal kar pri svojem imenu in če se je doslej zval gospod Attlee, se bo odslej Earl (grof) Attlee. Njegov odhod je odprl stare rane v stranki, ki je sedaj v opoziciji proti vladi večinske konservativne stranke. Delavska stranka je v svoji notranjosti zelo razklana ter je razpor med skrajnim levim krilom, ki ga vodi bivši rudar Bevan, in zmernejšo sredino, ki ji načeluje Morrison, tako globok, da so doslej vsi poskusi za spravo propadli. Kot tretji kandidat ve-
v rolkah socialist ing. Waldbrunner. Vendar pa še danes nihče ne ve, kakšna bo končna usoda in ureditev tega ogromnega gospodarskega kompleksa. V posebnem sporazumu ob sklepu državne pogodbe je bilo določeno, da mora Avstrija vrniti angleškim, francoskim, ameriškim in nizozemskim družbam deleže na avstrijskih petrolejskih podjetjih, ki so jih te družbe imele pred letom 1938. — Po drugi strani pa je trgovinsko ministrstvo izdalo koncesijo za petrolejska raziskovanja tudi neki zasebni družbi ,,NIOGAS”, kar je vzbudilo vročo kri pri socialistih, češ da je to »razmetavanje narodnega premoženja” in da pripadajo vse petrolejske pravice državnemu podjetju. OeVP pa pravi, da je treba petrolejska ležišča,, ki še niso oddana, prepustiti zasebnim držbam, ker je privatna iniciativa najboljše gonilo dobrega gospodarstva. Poleg tega načelnega vprašanja o zasebni iniciativi ali podjetnosti ter podržavljenjem, ki loči obe stranki, je pa v ozadju še eno drugo nasprotje. Ker je podržavljeni petrolejski kompleks v rokah socialista ministra VValdbrunnerja, hoče s podelitvijo koncesij privatnim družbam trgovinski minister (član OeVP) zlomiti socialistični monopol nad petrolejem in ustvariti konkurenco med državnimi hi zasebnimi podjetji.
Avstrijski romarji so bili v Rimu
v zahvalo za pridobljeno državno neodvisnost. Bilo jih je okrog 1500 in vodil jih je škof dr. Kbnig. Čeprav je bil razlog romanja zahvala za pridobitev državne neodvisnosti, ni bilo med romarji na sprejemu pri papežu nobenega uradnega predstavnika vlade. Na povratku je dr. Kbnig izjavil, da
se je sv. oče Avstrijcev zelo razveselil, a še bolj bi se tudi uradnih predstavnikov države, če bi vlada prej priznala konkordat, ki je bil sklenjen leta 1934. Kot znano, še socialisti, pa tudi del OeVP obotavlja priznati to pravno polno veljavno pogodbo, v kateri so pravice Cerkve točno določene. Značilno je, da ije v OeVP-jevskih krogih med najbolj glasnimi protivniki priznanja konkordata ravno narodni poslanec dr. Gschnitzer, ki je pred kratkim na zelo strupen način posegel V debato o koroškem manjšinskem vprašanju ter zanikal obstoj koroških Slovencev, češ da so tu le ,,Windi-sche”. V isti sapi obenem pa zahteva vse pravice za Južne Tirolce!
Potem ko so bila pred kratkim ugodno zaključena pogajanja med Avstrijo in Jugo slavijo glede pašnih pravic ob meji obeh držav, so sedaj začele avstrijske oblasti razgovore tudi z Italijani glede pašnikov, katere so zaradi državne meje mnogi ziljski' kmetje izgubili. Izgiedi so zaenkrat slabi, ker z Italijani se doslej ni bilo mogoče kaj pametnega o tem zmeniti, pa tudi če bi se, je vprašanje, kako bi na papirju sicer lep sporazum v praktični izvršitvi izgledal.
Plaz v Kaprunu
je pokopal pod seboj 15 delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji električne centrale. Ko so odobrili načrte za gradnjo, so strokov njaki zatrjevali, da so natančno preštudi rali in upoštevali vse možnosti plazov in, da za delavce ne bo nobene nevarnosti. Se daj pa pravijo, da je ta novi plaz nastal na popolnoma nov način in na novem kraju, česar pa oni niso mogli predvidevati. Tudi strokovnjaštvo ima svoje meje.
POLITIKI V POKOJU. — V času, ko je Clement Attlee zapustil vodstvo angleške delavske stranice, je njegov največji politični nasprotnik — a dober osebni prijatelj — Sir Wiiiston Churchill (levo) obhaja! HI. rojstni dan, — tudi v pokoju. Na sliki mu ameriški veleposlanik Aldrich (desno) izroča zlato medaljo in posebno pismo predsednika Eisenhovverja (AND).
„Gospod se mu je prikazal
prizadetih držav, je velika razlika, približno taka kot med govori sv. Miklavža in našimi pogodbami s trgovci, pri katerih kupujemo na obroke.
Ameriški zunanji minister Poster Duljes je v nekem s vpijemo govoru dejal,
y,da vzhodna Evropa ne more večno ostati pod sovjetskim jarmom, r
. . • ...	.. .. '• ■	■ - .i , '
ter je pozval evropske narode k delu za zdriižeho Evropo;. Poudaril je, da bp le enotnost zapadnih narodov prepričala Sov jete, da se jim moralno, in materialno „ne izplača” z nasiljem držati vzhpdne JEvpope pod svojiin gospostvom.
O sprejemu Avstrije v Združene narode
so tudi razpravljali minuli teden v Ne\V Vorktt, toda čeprav je prišlo do načelnega sporazuma o sprejemu med glavnimi vele-silami, je predstavnik čangkajškove vlade (protikomunistične), ki še vedno predstavlja Kitajsko v Združenih narodih, začel delati težave, ker je rekel, da bo glasoval proti sprejemu ene izmed 18 predlaganih držav. Je to zunanja Mongolija, ki je praktično sovjetski privesek in je ni mogoče smatrati za državo v današnjem pomenu besede. Zato je tudi vprašanje sprejema Avstrije obviselo v zraku, dokler ne uredijo zadeve s trmastim Kitajcem.
V Franciji sc pripravljajo na volitve
in je volilni boj že v polnem teku. Glavna nasprotnika sta sedanji ministrski predsednik Faure, ki še po odstopu vlade začasno votli posle, dokler ne bo izvoljen nov parlament, ter Mendes-France, ki je bil proti razpustitvi sedanje skupščine. Stvorila sta se dva močna volilna bloka, -ki združujeta pripadnike večjih strank. Tako zvani »levičarski blok” je pod vodstvom Faura, vendar pravzaprav ne zasluži tega imena, ker v njem prevladujejo zmerni elementi in so iz njega izključeni (komunisti, a na drugi strani pa' je Mendes-France zbral okrog sebe desničarske elemente. Do 2. januarja, ko bodo volitve, bodo Francozi doživeli še zanimive reči, ker Mendes-France ne izbira besed, a Faure pa ne sredstev, da premaga svojega nasprotnika.
Jugoslovanski državni predsednik
Tito je prispel v Abesinijo,
tla povrne lanski obisk abesinskega cesarja v Jugoslaviji. .S svojo jahto »Galeb" je pristal v pristanišču Assab, od koder se je potem odpeljal z avtomobilom v prestolnico Atlis Abebo, kamor je prispel včeraj, potem, ko je prevozil razdaljo nad 800 kilometrov po cestah, ki so jih povečini zgradili še Italijani. Ostal bo v Abesiniji 14 dni, nakar se bo odpeljal naprej v Egipt.
Predsednik angleške delavske ali laburistične stranke
Ija Hugh Gaitskell, mlad gospodarstvenik, ki se je zelo dobro izkazal kot finančni minister, vendar nima velikega vpliva med množicami. Sedanji spor v stranki toliko škoduje njenim interesom, ker so nekatere krajevne volitve pokazale, da so ljudje že postaji nezadovoljni's konservativno vlado. Vendar pa sedaj delavski stranki ravno za-radj teh notranjih .razprtij manjka moči, Via bi ta položaj dobro izkoristila,
... in pri nas v Avstriji
Odkar sta se koalicijski stranki sporazumeli glede cen in plač, se je razpoloženje a\-strijske-javnosti nekoliko pomirilo. Ponekod že izplačujejo dogovorjena povišanja oziroma eno tedensko mezdo, a pri uslužbencih eno četrtino njegove mesečne plače kot enkratni prispevek za premostitev draginje. Obe stranki sta si pa še vedno hudo v laseh zaradi
avstrijskega petroleja.
Odkar so ga Sovjeti v smislu določi) državne pogodbe vrnili Avstrijcem, prerekanja ni konec. Nesporno je dejstvo, da spada uprava teh podjetij v kompetenco mini-strstva za podržavljena podjetja, ki ga ima
Kolikor sc spominjam nazaj zadnjega pol stoletja, je samo še ob bolezni velikega papeža Leona XIII. zajela svet tolikšna tesnoba in skrb kot lani ob tem času, koi smo poslušali kratke radijske vesti o težki bolezni sedanjega poglavarja kat. Cerkve, Pi-ja, XII. Vsak dan smo se bali najhujšega. Vendar, skoro čez noč je minila nevarnost in ni trajalo dolgo, pa smo spet brali v vatikanskem »Osservatore Romano” njegove globoke nagovore na razne romarske sku-pihe.
Ozadje tako hitrega ozdravljenja je pa ostalo svetu nerazumljivo.
V KRITIČNI NOGI
Vse do pred par tedni. Ko se je kot blisk raznesla po svetu res »senzacionalna” vest, ki jo je prinesel resni milanski družinski tednik ,,Oggi” (Danes) -pod naslovom: »Sveti oče je videl Jezusa ob svoji strani”. Svetu je zastala sapa. Večina je skomignila z nasmeškom: .Navadna časnikarska raca! Italijanski pohlep po senzaciji, po uveljavljenju . . . !’ In podobno.
Pa je lahkotnim dvomljivcem vdrugič vzelo sapo tri dni pozneje, ko je Vatikanski tiskovni urad kratko izjavil: Objavl jeni dogodki temelje na resnici. V uredništvih je
Ljubljanski časopis o šolstvu na Koroškem
Ljubljanski dnevnik »Slovenski poročevalec" prinaša daljši članek dr. Lojzeta Udeta, v katerem obravnava nastanek sedanje dvojezične šole na južnem delu Koroške ter kritično obravnava secianjo strupeno gonjo nemškega časopisja proti Slovencem in zavzema stališče k nakanam nekaterih prenapetih nemških krogov na Koroškem v /vezi z uresničitvijo člena 7 državne pogodbe.	i
V zvezi / nastankom dvojezične šole in člena 7 državne pogodbe so zanimive izjave odgovornih predstavnikov avstrijske države, ki jih \ članku navaja.
Tako je namestnik deželnega glavarja Hans Ferlitsch, ki v deželni vladi predstavlja OeVP, podal leta 19-15 v deželnem zboru naslednjo izjavo: »Po švicarskem zgledu smo na določenem ozemlju \ vseh občinah, kjer prebiva tudi le majhen del prebivalstva slovenskega materinskega jezika, vpeljali dvojezični šolski sistem. Ne sprašuje mo otroka, ali je Nemec ali Slovenec, temveč zahtevamo, da se vsak učenec nauči obeh jezikov. Smo tega prepričanja, tla je to v korist obeh narodov, ki prebivajo v naši deželi...”
Med pogajanji /a državno pogodbo pa je leta 1947 na konferenci zunanjih ministrov v Londonu takratni avstrijski zunanji minister Gruber dobesedno izjavil: ..Avstrija
je omogočila slovensko govorečim Korošcem lasten kulturni razvoj. Vzorna zakonodaja o dvojezičnih šolah obvezuje celo popolnoma nemško govoreče prebivalstvo, da se uči slovenščine, da zagotovi temu jeziku večje-splošno razumevanje v deželi.”
V duhu teh izjav je bil sprejet v državno pogodbo člen 7 o pravicah manjšin, tla zagotovi manjšinam zakonito ureditev njihovih pravic, ki so dotlej temeljile samo na uredbi i/ leta 1945. S tem so dobile največje pravno.jamstvo, ker so postale po državni pogodbi sestavni del avstrijske ustave.
Značilno pa je, da bi setlaj nacionalistično prenapeti krogi istih strank, ki so sklenile državno pogodbo ter so pred nje sklepom hvalili šolsko ureditev na Koroškem, hoteli sedaj s sklicevanjem na »voljo staršev” — katerim pa z grožnjami, / gospodarskim, kulturnim in političnim pritiskom že vnaprej onemogočijo izjavo za dvojezični, torej tudi slovenski pouk — odvzeti koroškim Slovencem vprav na podlagi besedila državne pogodbe še to, kar so doslej imeli.
Dr. Ude zaključuje, da se mu »upira misel, tla bi mogla avstrijska vlada ugodili silam, ki so v /gotlovini še vedno pomenile nesrečo za Avstrijo in za sosedne narode”. O dvojezični šoli pa pravi, tla je to »rešitev, vredna najboljših avstrijskih tradicij, lo je evropska rešitev".
zavrelo. Časnikarjem se je meglilo pio\'’) očmi. Saj znajo pisati s pristno salonsko lal. koto o vsem, tudi o najhujših smrtonosnih bombah, toda — o prikaznih Jezusovih na zemlji!?... v naših dneh!?... in to ne kaki nuni ali otrokom, marveč samemu svetemu Očetu Piju XII.!? ... Bili so res v hudih škripcih, predvsem običajni neverniki in »polverniki”: ali sprejeti vest kot dejstvo, ali pa se osmešiti / največkrat hudo neve:-jetnimi »naravnimi" razlagami. Fe so le počasi lezle na dan.
Katoličani, to je vsi,ki še globoko, pa preprosto verujejo, pa so se nedo poved no -ra/ veselili: On, ki se je prikazal Petru, in ena; sterim, da so po njih milijoni verovali Vanj. se je po Njegovem namestniku Piju XIi-prikazal celemu sedanjem svetu, da bi ga po isti veri spet pritegnil k sebi. . .
Pa kaj piše „Oggi” o čudoviti prikazni.
/a katero je zvedel po »ljubeznivi indiskre' . nosti” ene izmed redkih oseb, katerim jo j sv. oče sam zaupal? »Osservatore della Domenita” je Oggi-jevo poročilo izpopolnil z 11ovim i pod ro bu os trn i.
Bilo je konec novembra lanskega leta. Sv. oče je ležal hudo bolan v svoji letni vili v Castel Gangolfu. Pa je le hotel kakor vsako leto na zadnjo soboto v novembru nazaj \ Rim. Komaj se je držal pokonci, ko se je vozil skozi navdušeno pozdravljajoče množice. V Rimu se mu je stanje -poslabšalo. Tudi sam je čutil, tla gre h koncu.
MED MOLITVIJO UMIRAJOČIH
V najhujših bolečinah je sv. oče tiste dni često ponavljal sam zase prelepo molitev »Anima Christi — Duša Kristusova”. V noči na 2. december je kriza dosegla svoj. višek. Sv. oče je še enkrat molil omenjeno molitev umirajočih. »Ko je prišel do vzklika ,Ob uri moje smrti pokliči mel”, je uzrl poleg postelje ljubeznivo postavoGospotlovo.Ztla j je zatrdno mislil: Učenik je prišel, da ga vzame s selioj, pa se Mu je vdanega srca odzval / naslednjim vzklikom molitve: ,() dobri Jezus, pokliči me! In -k Tebi priti pusti me! ..zV Gospod ni prišel, da ga odvede s sveta, pač pa, tla ga potolaži. Sv. oče je popolnoma gotovo prepričan, da je v idel Gospoda. Niso bile sanje: tisti hip je bil po-jiolnoma buden in jasen. Drugi dan, ko so vsi mislili, da ni nobenega upanja več in so časopisi po celem svetu že napovedovali neizogibni konec, je visokoletnemu bolniku naenkrat odleglo in zdravje se mu je tako hitro vračalo, tla so mnogi govorili naravnost o čudežu. Svoje videnje je sv. oče zaupal le par osebam in jim naročil naj ga ne pripovedujejo drugim, šele letos, ob obletnici, je ena teh oseb, -razodela čudovito videnje in dovolila, da se objavi.” Tako
(Konce prihodnjič)
V GIMNAZIJO
SPREJEMNI IZPIT ZA DRUGI RAZRED
V	smislu predloga slovenskih osrednjih organizacij prosvetnemu ministrstvu naj bi bila v jeseni leta 1951) otvorjcna prva dva razreda slovenske gimnazije v Celovcu.
V	zadnji številki našega lista smo nakazali vsebino sprejemnega izpita za prvi razred gimnazije in danes bomo pa označili vsebino sprejemnega izpita za sprejem v drugi razred.
Učenec ali učenka, ki hoče v stopiti v drugi razred gimnazije, mora dopolniti vsaj enajst let in ne sme imeti več kot 14 let. Prevelika starostna razlika učencev v enem razredu bi namreč kvarno vplivala na celotno vzojo.
V	drugi razred lahko vstopi učenec ali učenka po dobro končanem prvem razredu glavne šole ali pa tudi direktno iz ljudske Sole. V vsakem slučaju pa mora opraviti sprejemni izpit v glavnih predmetih, ki bodo predvidoma za slovensko gimnazijo naslednji: slovenščina, nemščina in računstvo.
V	slovenščini in nemščini so jezikovne zahteve približno enake. Učenec mora znati opisati kak svoj osebni doživljaj ali pa kako sliko, ki mu jo pokažejo, ali pa mora pripovedovati kaj iz svojega lastnega opazovanja, ali pa povedati vsebino pravkar prebranega berila. To velja tako za ustni kakor tudi za pismeni izpit. Nadalje mora poznati vse tlele glavnega stavka, poznati stranski stavek in imeti osnovno znanje o besednih vrstah; stopnjevanje pridevnika in uporabo predloga, ter slovenski in nemški pravopis vsaj v glavnih obrisih.
V	računstvu pa mora otrok obvladati štiri osnovne računske operacije s celimi in decimalnimi števili, nadalje mora poznati glavne mere in sicer: dolžinske, ploskovne in prostorninske ter uteži. Otrok mora znati izračunati obseg kvadrata in pravokotnika ter njuno ploščino.
Enostavni sklepi od ednine na množino in obratno tudi spadajo v izpitno snov računstva.
V	zemljepisju pa je treba poznati ožjo domovino Koroško in Avstrijo v glavnih obrisih, nadalje je potrebno poznanje evropskih držav, njih glavnih mest ter glavnih rek Evrope.
Odločilen pa je pri sprejemnem izpitu vtis, da bo učenec ali učenka mogla slediti pouku prihodnje šolske stopnje.
Z ozirom na številna vprašanja, ki jih dobivamo v zvezi s slovensko gimnazijo, bi še enkrat poudarili, da bodo jm> našem predlogu na tej šoli učni predmeti razdeljeni v dve skupini: pouk ene skupine se bo vršil v slovenščini, a druge v nemščini. Tako bo podano jamstvo, tla bodo učenci tega zavoda ob maturi popolnoma obvladali oba deželna jezika, na kar polagamo posebno važnost.
Slovenci smemo računati s tem, da bo v jeseni 1956 šola otvorjcna, zato opozarjamo vse one, ki so se že zanimali in se bodo še zanimali za ta zavod, ker nameravajo vanj poslati svoje otroke, da pozorno preberejo navodila, ki smo jih objavili v našem listu.
r	Oiimi ropar fe posta! pisatelj
Doslej so napete zgodite o ropih, tatvinah, nasilnih vlomih in brutalnih umorih pisali ljudje, pošteni ljudje, ki svoj živ dan niso nikomur skrivili lasu ali ukradli enega groša. Toda danes je drugače. Vsaj v Angliji. Tam je neki Hilly Hill, možak okrog 50 let, ki je okrog 18 let prebil v raznih ječah za svoje zločine in si pri tem pridobil naslov „kralj angleškega podzemlja”, spisal knjigo o svoji zločinski karieri.
Da napravi v javnosti reklamo za svojo knjigo, je skupno s svojim založnikom pri redil v najbolj elegantnem delu Londona velik sprejem in večerjo, na katero je povabil ne le svoje „znance” s policije, svoje ,.kolege”, ki so še na svobodi, ampak tudi najizbranejšo londonsko aristokracijo, filmske igralce, slikarje in glasbenike. Sir Bern-hard Docker, ki pripada najvišjim krogom angleškega plemstva, je potem izjavil, da ni ničesar vedel o tem, kdo je pravzaprav ta Mr. Hill, ker je na vabilu velike in znane londonske založbe samo pisalo, da je Hill — pisatelj. Prišel je na sprejem, ker se pač kot ulturen človek zanima za nove knjige.
Aristokrafje in falotje v — objemu
Gostov, ki so prihajali na večerjo, ni napovedal kak majorddm v fraku, kot je na takih prilikah običaj, ampak možak v policijski uniformi s signalno piščalko, ki jo uporabljajo policisti za znak alarma.
Kakor koli že, večerja je zelo uspela, postrežba je bila izvrstna in pijače je bilo dovolj. Razpoloženje te pisane družbe je bilo tako ..tovariško”, da se je Lady Docker (že-
na omenjenega plemenitega gospoda) v zgodnjih jutranjih urah pustila fotografirati v objemu s ,,kraljem podzemlja”.
Drugi dan se je ves London zgražal, toda Hill je dosegel, kar je želel, in ljudje se za knjigo kar trgajo.
Eden izmed novinarjev, ki ni utegnil priti na večerjo, je pa naslednji dan ..slavnega” pisatelja zaprosil za razgovor, v kar je slednji rad privolil.
„Koliko ljudi je danes v .podzemlju’, to je, se posveča zločinski dejavnosti v Londonu?” je vprašal novinar.
„Okrog 25.000, toda izmed leh jih le dvesto nekaj velja in le desetorica med njimi je res prvovrstna.”
„V čem se angleško .podzemlje’ razlikuje od ameriškega?”
..Mislim, da je glavna razlika v tem: angleški falot nima tukaj nikjer nobene zaščite. V Angliji ne moreš podkupiti policaja ali politika kot v Ameriki. Angleški zlikovec je sam in vse je proti njemu. Mislim, da je angleška policija mnogo bolj prebrisana od ameriške. Ameriška policija bo / udarci izbila iz vas priznanje. V Angliji pa
bodo kar dejali, da ste priznali zločin, pa četudi ga niste, in pred sodiščem bo njihova uradna beseda več veljala kot vaša, posebno ker vedo, da običajno policija govori resnico in da nikoli ne pretepa jetnikov.
Hill je nadalje razložil strmečemu Ame-rikancu, da angleški zlikovci s svojim načinom „dela” več zaslužijo kot ameriški. Kazni po angleških zakonikih so namreč manjše. »Angleški zločinec prebije manj časa v zaporu zaradi tatvin, zato ima več časa, da jih več izvrši,” je pristavil.
Njihov najlepši ..zaslužek"
(»lavno delo angleškega zločinca so kraje po skladiščih in trgovinah, vlomi v banke ter ropanje poštnih avtomobilov s polnimi vrečami denarja. V svoji knjigi podrobno opisuje, kako je okradel poštni avto, v katerem je dobil 278.000 funtov plena ter podvig, ki mu je prinesel kup zlatnikov v vrednosti 45.000 funtov. Pa to so naporne reči, zaradi katerih je na koncu prišel v zapor. Zato pravi, da so vir njegovega premoženja lažji in man j nevarni posli.
Zaradi svoje »slave” je Hill dobival ponudbe od vseh mogočih strani.
»Stalno so prihajali k meni ljudje, da jim
napravim kako uslugo. Danes je prišel mož, ki je bil pripravljen, da mi dobro plača, če mu pomagam, da se znebi žene, jutri ženska, ki bi rada postala vdova, in odločil sem se, da izkoristim take prilike. Prišel je trgovec, ki bi se rad »iznebil” konkurenta, in mi je za mojo pomoč ponudil nagrado.
Šel sem k človeku, ki bi ga naj »pospravil”. mu razložil položaj in pripomnil, da bom moral naročilo izvesti, razen če mi da takoj bOO funtov. Potem sem telefoniral tistemu, ki me je poslal, ter mu rekel, da stvari ni mogoče izpeljati, a če mi ne izplača takoj nagrade, ga bom naznanil policiji. Mož se je ustrašil in plačal. Nikomur se ni nič žalega zgodilo, jaz sem pa dobil nagrado od — obeh.”
Za konec pa še en nasvet za vas!
Na koncu pa je še dal dober nasvet za tiste, ki se boje vlomilcev: »Največja škoda pri vlomih v hiše ni v tem, kaj tat odnese, ampak v tem, kaj polomi in uniči, da pride do tega, kar hoče vzeti. Zato bi svetoval ljudem, da ne zaklepajo svojih predalov in omar. Vlomilec jih bo itak vlomil in potem boste zaradi tega imeli dvojne stroške.”
Novinar se mu je zahvalil za dober nasvet v imenu svojih čitateljev.
BELI
Pred kratkim se je vrnila / Wellsa na Dunaj slavna »španska jahalna šola”, ki je bila ustanovljena pred 230 leti, ko je cesar
BALET
Karel VI. naročil arhitektu Erlachu, da zgradi umetniško opremljeno poslopje za jahalnico. Leta 1735 je bil prvi nastop te jahalne šole, ki se posveča samo umetnemu jahanju, v novo zgrajenem poslopju.
šola je z blekom tedanjih časov doživela svoj naj večji razmah pred prvo svetovno vojno /vendar je tudi po letu 1918 nadaljevala svojo tradicijo. Leta 1944 se je morala umakniti pred bombardiranji in vojaškimi operacijami iv VVells, kjer je ostala do letos. Takoj po prihodu zaveznikov je ameriški general Pat ton, sam navdušen ljubitelj konj, poveljnik tankovskih čet, ki so nadomestile nekdanjo konjenico, zelo veliko pomagal, da niso razne vojske razvlekle dragocene, tekom dolgih let umetno izvež.bane konje na vse vetrove. S podpisom državne pogodbe je vlada odredila vrnitev šole na Dunaj v' staro poslopje, ki je bilo prenov ljeno in na sliki vidite eno izmed najbolj težkih figur, ki jih izvajajo konji pod vodstvom izurjenih jahačev.
O važnosti slovanskih jezikov
Celo pri dunajskem tedniku »Die Aktt-on”, ki se običajno ne odlikuje po svojem razumevanju za slovanske narode, so spoznali, da je večkrat bolje slediti treznemu razumu, kot nacionalističnim strastem. Pod naslovom »Na Vzhodu se učijo rusko in nemško” pravi naslednje:
»So na Dunaju gotovi krogi, ki se gredo politiko donavskega prostora, o tem mnogo govorijo in fantazirajo, sicer pa puste, da gredo stvari svojo pot. Dunaj je bil nekoč žarišče slavistične znanosti. Danes pa je tako, da je ta za duhovno usmeritev vzhodne in jugovzhodne Evrope tako važna panoga
že davno prenesla svoje težišče v notranji nemški prostor.
Na Vzhodu je drugače. Tam vedno bolj spoznavajo, — čim bolj se osvobajajo razpoloženja iz leta 1945 — kako važen je nemški jezik tudi za Vzhod. Mnoge šole — in nikakor ne zgolj univerze — v Sovjetski zvezi in v vzhodnoevropskih deželah, kot na Polj tkem, Češkem, Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji posvečajo že dalj časa pouku nemščine vedno večjo pozornost. V kolikor nemščina v teh deželah še ni obvezen predmet, ima šolska mladina možnost, da sc ga (Nadaljevanje na 5. strani)
PRAN ERJAVEC. PARI/.:	(i8
koroški Slovenci
II. DEL
Glede civilnega prava moremo na splošno reči, da se je začelo prav razvijati šele v tej dobi, ko je začelo staro r i m s k o p r a v o vedno bolj izpodrivati dotedanje ljudstvo običajno pravo. Glede na to se je razvil tudi študij prava in so začeli riastopati šolani sodniki in odvetniki.
*
Vojni dogodki, kmečki upori, strastni verski boji in druge podobne okoliščine so povzročili, da je prebival stvo tedaj jako podivjalo in sicer vse: plemstvo, meščanstvo in kmet. Surovost, pijančevanje, razuzdanost, igralska strast itd. so bile doma v vseh slojih in celovški pastor Lang je celo trdil, da so se ljudje »z novo vero samo še poslabšali”. Temu se tudi ne moremo čuditi, saj so premnogi le preradi ponavljali Luthrove besede: »Greši krepko, a veruj še krepkejše!” Glede na vse t<> je v tem stoletju jako padlo tudi nekdanje versko živ Ijcnje ljudstva in se je potem vnovič dvignilo šele v naslednjem stoletju. Izginili so seveda tudi mnogi lepi verski običaji, preživele so pa te burne čase naše stare n a r o d n e p e s m i in pripovedke in v zve-/i s tedanjimi dogodki, zlasti s turškimi boji, so še vedno Rove nastajale.
Navedena podivjanost ljudstva bo vsekakor v tesni /vezi tudi / veliko r e v š č i n o , ki je vladala tedaj po večini našega podeželja, dočim je vladalo med plem-
stvom, meščanstvom in po velikih rudarskih okoliših v severnem (nemškem) delu dežele prilično blagostunjc. Manjši rudniki, ki so bili raztreseni tudi po slovenskem delu Koroške, so (razen železnih) večidel že začeli propadati in so bili tudi skoro vsi v rokah tujcev. Večina podeželskega proletariata /. bajtarji in kočarji vred je bila, razen seveda v obližju rudnikov in železarn, brez redni!) zaslužkov in je zato le bedno životarila.
Med Porečami in Krivo vrbo je bilo takrat majhen srebrn rudnik, ki je dajal v XVI. stol. baje le po kakih 70 kg srebra letno, razen tega pa je bil majhen srebrn rudnik še pri Hodi š a h. Pri Velikovcu, H o dišali in pod Je po (Kepo) so bili majhni rudniki svinčenega sijajnika, ki so pa že vsi ugašali. Le pri P 1 a j -berku (Bleiberg) na Gornjem Koroškem so obratovali pomembni svinčeni rudniki, ki so dajali v drugi polovici XVI. stol. po 10.000 — 15.000 stotov svinca letno. Toda Plajberk je imel ravno zaradi obilice doseljenih tujih rudarjev že v tej dobi nemški značaj. Majhni svinčeni rudniki so pa obratovali v XVI. stol. tudi na Peci, pri črni iu pri Lobniku in med podjetniki so bili tudi baroni Ungnadi.
Skoro ob vseh večjih potokih, prihajajočih s Karavank, so pa zgradili večje ali manjše železne obrate (fužine). Manjši železni rudniki so životarili v Zavrhu, v Rutah, pri Selah (tega je imel 1. 1550. v rokah neki Italijan) i. dr.; večji železni obrati so se pa razvijali okoli Železne Kaple in /lasti še v dolinah potokov B i s t r i c e in B o r o v n i c e (Borovlje, Podi ju-belj, na Brodili).
Znatni tehnični napredek je povzročil, da sta ru-
ti a r s t v o in m e t a 1 u r g i j a v tej dobi že zapuščala prvotne oblike nekake domače obrti in se začela razvijati v smeri industrije. Ta je pa seveda zahtevala že večjega tehničnega znanja in investicij in tako so začeli prehajati vsi ti obrati v roke zgodnjega kapitalizma, v naših krajih zlasti v roke nekaterih bogatih celovških, šentviških in beljaških rodbin. Pred 1. 152(>. sta imela železniške obrate ob Bistrici v rokah dva Trbižana, a /a njima so prišli v last Celovčana šnelka, ki jih je bil nato še jako razširil. Pri Podljubelj u je bilo zgrajenih pet novih fužin in razširjeni so bili železni obrati pri Zavrhu, a pri Šmarje ti je obratovala topilnica. Vsi ti obrati so dajali seveda precej zaslužka tudi okoliškim slovenskim delavcem in prevoznikom; oglarjem pa tudi v šii šem okolišu. Ker so dobivali od rudarstva znatne doklade tudi deželni knezi, je čisto razumljivo, da so mu posvečali stalno veliko pozornost in že 1. 1553. je bil zato izdan tudi »generalni rudarski red”.
Podoben zaslužek je dajala našim ljudem tudi dokaj živahna'trgov i n a , kajti od nje niso imeli koristi le trgovci sami, temveč tudi številni kmečki prevozniki, a seveda zopet le v območju velikih prometnih cest. Trgovino z labotskim železom in z morsko soljo, ki je šla dolgo časa preko Železne Kaple, sem že omenil. — Izredne važnosti je bila tudi velika trgovska cesta, ki je vodila že od nekdaj iz severnih dežel skozi Beljak in K a n a 1 -s k o dolin o na morje v Italijo. Da to trgovino še bolj pospeši in olajša, je bamberška škofija to cesto 1. 1575. popolnoma prenovila do Pon tebe. — Tretja najpo-m e m b n e j š a pot, ki je vezala koroške Slovence s svojimi rojaki na jugu, je pa vodila preko Ljubelj a.
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
VAŽNO OPOZORILO Uradne ure za stranke
Opozarjamo naše bralce, da so uradne ure za sprejem strank pri „Našem tedniku -Kroniki” pri g. Albertu Sadjaku (lokalno, prosvetno in mladinsko uredništvo, oglasni odelek, finančna uprava, tajništvo „Kr-ščanske kulturne zveze”) vsak teden SAMO od torka do petka od 8. do 12. ure dopoldne in ob četrtkih od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
MllllllllllllllllillllllilllllllllillllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllUl
OBIRSKO - KORTE
V	soboto in nedeljo smo imeli v naši fari lepo duhovno obnovo, ki je bila združena z obiskom Fatimske Kraljice.
V	soboto zvečer ob 10. uri smo slovesno sprejeli milostni kip Marije. S pesmijo in molitvijo smo jo v temni noči s prižganimi svečami spremljali eno uro po strmi poti v procesiji v farno cerkev. Kip so nosili postavni obirski fantje. Kot ena družina je bila vsa fara zbrana v farni cerkvi. Poslušali smo razlago Marijinega fatimskega sporočila, prejeli svete zakramente in prečull noč v molitvi pred Najsvetejšim in pred milostno podobo Fatimske Gospe. Pri peti sv. maši pa je dovršeno prepeval moški zbor obirških fantov. Po končani svilni sv. maši in prisrčni zahvali Bogu in Mariji smo zapeli Mariji v slovo nekaj Marijinih pesmi. Nato smo spremljali milostni kip od farne cerkve do glavne ceste v lepo urejeni procesiji, glasni molitvi in pesmi. Pri Kovaču so nam spregovorili v slovo še gospod, nato pa so odpeljali Fatimsko Kraljico v Kotle, v najbolj južno točko naše škofije.
Ob 9. uri so Korčani pri Pristovnikovi hiši pričakali Marijo. Milostni kip so korški fantje prenesli v okusno okrašeno korško cerkev. Po pozdravni pridigi smo imeli obenem češčenje Najsvetejšega in duhovno obnovo.
K sv. maši so se zbrali vsi verniki iz Kort. Po sv. maši je bilo slovo. S pesmijo smo se poslovili od Fatimske Marije. Bil je to eden od najlepših dni, kar so jih kdaj Korte doživele. Na zunaj lep sončen dan brez mraza ali snega, a še vse lepše v dušah vernikov.
Prav lepo se zahvaljujemo mil. g. kanoniku Zechnerju, da nam je dal za ta dva dni mil. kip Fatimske Gospe, a hvaležni smo tudi našemu gospodu župniku, da nam je pripravil tako lepo duhovno obnovo fare in to prav v pripravi na Marijin praznik — Brezmadežne. —
APAČE
Ker smo obširno objavili v zadnji številki pogreb pbk. Rogarjeve matere, naj še povemo tudi, da je letos smrt imela že večkrat bogato žetev v naši fari.
Naj jih navedemo po vrsti! Junija je umrla Angela Juri, pd. Pirkarica. Umrla je v Celovcu in bila prepeljana šem in tukaj pokopana. Julija je umrla Lipejeva mama, dobra duša in posebna prijateljica duhovnikov. Zato sta bila pri njenem pogrebu dva duhovnika. Tretji gospod bi moral tudi priti, pa je bil tisti dan zadržan. Rajna je veliko dobrega storila posebno duhovnikom, ki so bili tukaj. Vsakega je spoštovala in mu pomagala, kakor je le znala in mogla. Zato jo je tudi vsak duhovnik, ki jo je poznal, imel rad in jo spoštoval kot pridno, skrbno, krščansko ženo. Bog ji plačaj vse z večnim plačilom! —
V septembru je umrl Matevž Taschek, pd. Hobešnik. Iskal je zdravja v Celovcu v bolnici. Tam bi moral izgubiti nogo, pa tega ni pustil. Prišel je zopet domov z bolno nogo in kratko navrh zaradi noge umrl. Pogreb je bil 8. 9. t. 1. Nazadnje naj še omenimo smrt Barbare Planteu, pd. stare Koci-janice, ki je v svoji starosti mnogo trpela in v drugi polovici septembra mirno v Gospodu zaspala.
Vsem rajnim daj Bog večni mir!
Našega moškega pevskega zbora ob tej priliki ne smemo pozabiti, da se mu zahvalimo za vse lepe in v srce segajoče žalostin-ke, kajti imeli smo kar precej pogrebov in pri vseh so ubrano zapeli.
- PREPROGE -- ZAVESNO BLAGO -- POHIŠTVENO BLAGO -
PRAUSE
KLACENFURT, BAHNHOFSTRAŠS 8
ŽRELEC
(Treh naših dobrih mater ni več meti nami!)
Le malokdaj pride iz Žrelca in bližje okolice kak glas v naš list in si drugod najbrž mislijo, da le kar silimo. A še sedaj se na žalost javljamo le z bolj neveselimi novicami.
Smrtna kosa tudi pri nas ne prizanaša: iz vrst naših dobrih krščanskih mater nam je v teku dveh mesecev vzela tri vzgledne žene, kakršnih imamo žalibpg malo.
Pred dvema mesecema je umrla znana Pintarjeva mama Elizabeta Miklauz iz Žrelca, šele 68 let stara. Svoje otroke — 3 sinove in 1 hčerko — je dobro vzgojila in preskrbela. Bila je zelo verna slovenska mati. Zelo rada je pomagala sosedom in revežem, saj je imela za vsakega odprto roko, koli-
Amazone
2 PARA
božičnih dani
z najfinejšimi damskimi nogavicami
KLAGENFURT, Villacher Strasse 1
kor je največ mogla. — Kako zelo je bila priljubljena, je pričal njen pogreb, pri katerem jo je spremljalo zelo veliko vernikov.
Pretekli petek, 9. decembra, pa je prenehalo biti srce ge. Frančiške Spock, žene vpo-kojenega gozdarja, v 78. letu starosti. Tudi ona je bila zavedna krščanska slovenska žena, ki je v stiskah in skrbeh rada iskala utehe pri Bogu, v molitvi. Edino nalogo je videla v skrbi za družino in za bližnjega, dočim je nase tako rada nesebično pozabljala. Ob strani skrbnega moža je vseh pet otrok — tri sinove in dve hčerki — dobro vzgojila in preskrbela. Zato jih je še toliko Irolj prizadela njena smrt.
Pokojna je dalje časa nekoliko bolehala, vendar ni mislila, da je kaj hujšega, šele pred nekaj tedni se je podala v bolnico čč.
'v/ m
SOHIHE
PROTI NAPLAČILU BLAGO , REZERVIRANO
sester elizabetink v Celovcu, kjer pa so zdravniki ugotovili, da jo je napadla zavratna bolezen (rak na jetrih) in da najbrž ni več rešitve. Dobra mati je bolezen vdano prenašala in je 'bila kar nekako vesela, ko jo je domači dušni pastir obiskal še zadnji dan pred njeno smrtjo.
Preteklo nedeljo popoldne smo jo spremili k zadnjemu zemeljskemu počitku na
domače pokopališče. Že pred 3. uro pop. se je zbrala velika množica ljudi, ki so poznali dobro Spbckovo mamo, pred gostilno Lampl, da jo poslednjič pozdravi, ko jo pripeljejo iz Celovca. Po prvi blagoslovitvi se je pričel viti za krsto s pokojno izredno dolg sprevod proti cerkvi oz. pokopališču. Pogreb je vodil preč. g. stolni kanonik dr. F. Bugelnig ob asistend g. župnika z Radiš in domačega. Ob odprtem grobu se je ganljivo poslovil od blagopokojne domači g. župnik in jo orisal kot vzorno kVščansko ženo in mater. Tudi domači pevski zbor se je poslovil od nje z dvema žalostinkama.
Marsikomu, ki jo je spremil na tej njeni zadnji zemeljski poti, se je orosilo oko ob zavesti, da je ni več med nami. Tako je neki ugleden kmet z Radiš rekel žalujočim sinovom in hčeram, ko jim je izrekel sožalje: „Otrod, izgubili ste največji zaklad! Vaša mama je bila v resnid sonce v vaši hiši!”
En dan pozneje pa je umrla ugledna Kranjčičeva mati Stocker Marija v Gradni-ci pri Žrelcu, doma pravtako iz. ugledne slovenske hiše. Pokojna je bila v svaštvu z umrlo Spodkovo mamo — njena hči je poročena / Rajmundom Spok: Zapušča že odrasle 3 sinove in 3 hčerke. — Tudi Kranjčičeva mati je bila ugledna in priljubljena, kar je ponovno izpričalo veliko število pogrebcev.
Vsem trem pokojnim blagim ženam želimo, naj se njihovo skrbno materinsko srce odpočije po trudapolni in neumorni zemeljski poti in naj jim Vsemogočni bogato poplača vso n jihovo nesebično skrb in delo; vse preostale žalujoče sorodnike pa naj tolaži zavest, da bodo v nebesih še bolj prosile zanje.
•*
Sedaj pa še nekaj malo bol j veselega. Gospodarsko leto smo tako rekoč zaključili. Reči moramo: Bogu hvala! zakaj letos se res ne moremo pritožiti, da bi bila slaba letina. Saj so vsi pridelki več ali manj zelo dobri, pa bodisi žito, krompir, sadje kakor tildi krma. Vkljub temu da je bilo precej deževja, smo vse pridelke še kar v redu lahko pospravili. Bodimo za to hvaležni Bogu in se mu šc naprej priporočimo!
ŠT. JANŽ V ROŽU
Zapustila nas je jesen in že je nas pozdravila zima. Vsaka stvar oh svojem času. Sicer pa nas šentjanžčane ne skrbi. Preskrbljeni smo z drvmi, da se bomo lahko greli pri toplih pečeh in bomo tudi imeli več časa, da se v zimskem času bolj pogosto oglasimo v ,,Našem tedniku”. S tem, ko nas je zapustila jesen, nas je zapustilo tudi staro cerkveno leto. Potrudimo se, da bomo pričeli novo leto z Bogom.
Prvo nedeljo smo obhajali praznik svetega Nikolaja. Obenem smo tudi obhajali ta god velikega škofa kot dobrodelnika. Že v soboto, dne 3. decembra, zvečer smo se zbrali v župnišču, da se skupno poveselimo na miklavževanju. Zelo težko smo dočakali sv. Miklavža, ki naj nam prinese darila. Bil je tokrat namreč zelo bogat. Nekaterim je kar po tri pakete prinesel, a tudi palic ni jnanj-kalo. Kar naravnost je povedal, kar vsakemu gre, tudi grehe in napake, katere smo
Deseta številka „Vere in doma’’
S številko, ki je te dni Sla med naročnike, zaključuje družinska revija „Vera in doni” 7. letnik. Kulturno poslanstvo, ki ga ta revija vrSi med slovenskimi družinami v zamejstvu, tako med koroSki-mi in primorskimi Slovenci, kakor tudi med slovenskimi družinami po širnem svetu, daje tudi vsebini lista svoj pečat.
V tej številki prevladujejo, kot je pričakovati, božični motivi, saj je Božič največji družinski praznik. V kratkih sličicah „Jasa sc širi”, v zgodbi o Alenki (Vesna iz Celovca) ter v ..Spominkih na nekdanje dni” (Bogdana iz. Gorice) se božični motivi povezujejo z bridkostjo današnjega časa, ko nekateri trpe zato, ker so v domovini, a drugi zato, ker so izven nje. Črtica »Domovina je kakor mati” (T. C., Trst) pa obravnava bolestni problem izseljevanja, ki je kratko, a presunljivo izražen v pismu sestre v tujini mlajši sestri v domovini, ko pravi: „Vsc bi bilo; -gmotno smo na boljšem, kot bi bili tu, toda domotožje: to je bolečina. Domovine ne more
nadomestiti nobeno blagostanje.”
V	tej številki končuje tudi ljudska povest »Očetova dedovina” tudi z. opisom hrvaškega badnjaka (Božiča). Ta prisrčno pisana povest res zasluži ponatis v knjigi.
V	kulturnem obzorniku pa P. Slapar z. izredno jasnostjo razpravlja o odnosih med vero in narodnostjo. Prof. Jcvnikar je prispeval zelo zanimivo poročilo o knjigi spominov, ki jih je izdal nekdanji slovenski motorni dirkač Ludvik Starič — »Leteči Kranjec”, ki si je osvojil vrsto mednarodnih prvenstev, dokler ga ni nesreča prisilila, da je dal slovo dirkališčem. Prof. Jože Peterlin na kratko poroča o uspeli razstavi slovenskega slikarja Toneta Miheliča v Trstu. Strokovna ocena originalne operne priredbe »Miklove Zale” izpod peresa Cantorja, nadalje pestre rubrike za ženo in dom, zanimivosti ter ponatis pesmi z notami »Oj dekle, kaj s’ tak’ žalostno?” zaključujejo to številko, ki jo krasijo številne ilustracije.
|
Ne pozabite na božična in novoletna voščila!
Kakor vsako leto, tako vam nudimo tudi letos možnost, da v »Našem tedniku-Kroniki” izrazite svojim sorodnikom, znancem in prijateljem božična in novoletna voščila.
Najenostavneje naročite to voščilo, ako ŠE DANES izpolnite spodnjo naročilnico in jo TAKOJ pošljete na naslov »Našega tednika - Kronike” v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Cena za velikost voščila v širini enega stolpca in dva cm višine je ista kot lansko leto (25.— šil.). Voščilo v večjem obsegu stane sorazmerno več. Pohitite z naročilom, najkasneje do ponedeljka, dne 19. decembra t. 1 pa mora biti vaše naročilo v uredništvu »Našega tednika - Kronike”.
N aročilnica
Ime: .......................... i..
Poklic: .........................
Kraj bivališča:..................
Naročam navadno, dvojno, trojno velikost voščila.
Pripomba':	.....................
podpis
storili v teku leta. Preden se je od nas poslovil, smo še enkrat lepo .molili in nat/ji ') nam je dal Miklavžev blagoslov!
Ko je odšel, se je začelo šele pravo veselje in kramljanje. Vsak je pogledal, kai mu je prinesel. Pa smo kar videli, da niso vsi pridni. V naši sredi je bil tudi preč. g-Polanc. Tudi nanj sveti Miklavž ni pozabil. Ko smo se malo oddahnili, so nam prinesle kuharice še pecivo in čaj, da smo se malo okrepčali. Ob koncu smo zapeli še nekaj Marijinih pesmi, nakar smo se razšli. Tako je obhajala šentjanška kat. mladina sv. Miklavža. Zdaij pa še drugi povejte, kako se je godilo pri vas!
GLOBASNICA
V zadnji številki »Našega tednika” se je pripetila v vabilu na miklavževanje neljuba pomota. Miklavževanje v Globasnici ne ‘bo šele prihodnjo nedeljo, ampak se je vršilo že zadnjo nedeljo popoldne v Štebnu
in zvečer v Globasnici.
______	7 j
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 18. 12.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 19. 12.: M.00 Poročila, objave. — Za našo vas. 18.45 Okno v svet. - TOREK, 20. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Narodne pesmi in glasba. — SREDA, 21. 12.: 13.00 Poročila, objave. - Zborovske pesmi. 18.45 Veseli godci. — ČETRTEK, 22. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Koncertna ura. — PETEK.
23. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Adventne pesmi-18.45 Božič na Koroškem. - SOBOTA, 24. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.05 Božične pesmi. — NEDELJA, 25. 12.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem poslovnim prijateljem tovarna usnjenih rokavic
Wenzel Brunner
KLAGENFURT, KANALTALER STRASSE 58
V RADIO-APARATIH, KOLESIH
IN GOSPODINJSKIH PREDMETIH S I PR E SKR BIT E PRI
JOHAN LOMŠEK
Vaša dažima darila
ST. LIP.š P. EBERNDORF
1X9
ZAVESNO BLAGO, PREPROGE IN DIJSKK IN PERZIJSKE nudi
A. Riedei & Sobne
KLAGENFURT, AL TER PLAT/. 21
[/saki dve- minuti e*t aid&
Fiat-tovame veljajo že od nekdaj kot ene naj-večjih v Evropi. Zmogljivost tega gigantskega podjetja si je komaj mogoče predstavljati: vsak dan pride i/ delavnic okrog 1000 novih avtomobilov. Produkcija osebnih avtomobilov je le del vsega tega, saj je treba prišteti še stotine tovornih avtomobilov raznih nosilnosti, traktorje ha kolesa in goseničarje, ladijske stroje, Diesel-motorje različnih vrst.
To dnevno.
Okrog 70.000 jc zaposlenih samo v lastnih tovarniških delavnicah. Prišteti pa jc treba še nešteto delovnih moči, ki tovarno Fiat do|M>lnjujejo v po-družniških obratih.
10 MILIJARD ŠILINGOV ZA IZPOPOLNITVE.
Ogromne so te vsote. Samo v povojni dobi so Fiatove tovarne žrtvovale to vsoto za moderniziranje tovarniških naprav. Če si danes ogledate montažno halo, vidite, da je tukaj vse avtomatizirano, da gre vse po tekočem traku. Prostori so svetli in prijazni, snažno oblcžcni delavci so zaposleni z avtomehaničnimi orodji in dovršujejo vozila. Najmodernejši stroji so opremljeni z najpopolncjšimi avtomatičnimi merilnimi aparati in izključujejo vsako napako, ki bi bila sicer neizogibna, če bi bilo vse prepuščeno samo človeškim rokam in njih prirojeni nezanesljivosti. In če ob izhodu z uro v roki merite čas in število avtomobilov, ki zapuščajo tovarno, se prepričate, da gre vsake dve minute en avtomobil iz delavnice.
FIATOVI AVTOMOBILI GREDO PO CELEM SVETU
Osebni in tovorni avtomobili in traktorji so doma v afriških puščavah prav tako kot na severu v
Norveški, švedski in Danski.
Fiatove tovarne so v Italiji in vsak ve, da jc Italija nižinska in tudi zelo gorata dežela. Zato je razumljivo, da je bila že od vsega početka■ težnja proizvajalcev, da grade vozila, ki so najhitrejša za ravnine in obenem najprikladnejša za strme gorske ceste. To jim je popolnoma uspelo, kar priznavajo strokovnjaki iz vse Evrope.
13.258 km V 11. DNEH...
Takoimenovani „mali” Fiat 600 je dokazal na poizkusni vožnji iz Kalkute v Indiji — do Rima, kaj zmore. To progo gladko premeril v 11. dneh, moral je prebroditi puščave in peščene viharje, prevoziti najvišje prelaze, pri temperaturah do 52 stopinj in med nevihtami in poplavami — brez najmanjše napake v motorju.
AVSTRIJSKE STEVR-TOVARNE SO SE PREPRIČALE,
da so Fiatovi izdelki najprikladncjši za tukajšnje razmere in zato so si zagotovile vzporedno produkcijo teh visokovrednih izdelkov, saj je največje važnosti, da tečejo po naših cestah vozila, ki na njih „dobno leže” in obvladajo z lahkoto vse tisočere krivulje in ovinke, ne glede na to, da Fiatovi avtomobili z lahkoto zmorejo tudi vse gorske prelaze.
Stcyr-Werkc so imele dober nos in žele zato velik uspeh. Te domače tovarne so prevzele produkcijo vseh desetih vrst vozil in izdelkov matične tovarne in cene za te so tako konkurenčne, da jih zmore vsak, ki si namerava nabaviti avtomobilsko vozilo.
Glavno zastopstvo Steyr-Fiat Werke ima tvrdka THOMAS BOHRER v Celovcu na Villacher Starssc.
1/OavmutliOi) dv azil n ki oeeer
VVarmuth je tudi letos povabil svoje stalne obiskovalce k tradicijonalnemu družinskemu večeru v dvorano sv. Nikolaja. Nad 600 gostov se je prijetno zabavalo ob odličnem, izbranem in hitro se odvijajočim sporedom, katerega je vodil g. ToniKraus kot vedno izboren conferencier. 5ViIIi Rudinggcr jc zabaval občinstvo s svojim priznanim humorjem in živo razgibanostjo, IVilli Fasslacher pa je s svojimi ljudskimi melodijami žel mnogo odobravanja. Prof. dr. Theisingcr je s svojimi skioptičnimi slikami iz svojega zadnjega predavanja „Na lepi modri Dona-
vi” navdušil vsakega gledalca. Spored večera so še obogatile točke s priznanimi ljudskimi umetniki. Recitacije ge. Gelb, Tarmanu in Bialovvas se žele pri poslušalcih mnogo odobravanja. „Fidelen Jungs” so godli poskočne melodije, največje zanimanje pa je tudi vzbudilo žrebanje daril, ki so jih poklonile razne tvrdke, najlepšo darilo jc pač bilo 3 m kam-garna tvrdke Warmuth.
S tem so za letos zaključili vrsto prijetnih prireditev — bila 36. —ki so pod imenom „Pomenki ob kavi” zapustile toliko lepih spominov.
TRGOVINA BLAGA IN PERILA
v Celai/M, Stati tcty Uet/. 35, Vas </aki le božičnesnu, nakupu,
Med najstarejše trgovine v Celovcu spada tekstilna trgovina L. MAURER na Starem trgu.štev. 35, saj obstoja že več kot 100 let.
V tem mesecu je v osredju Celovca z Starim trgom posebno živahno, ulice, poslopja in izložbe so v svečanem okrasu, vse v zelenju in raznobarvnih lučicah, posebno zvečer nam proza ta del mesta praznično sliko. In zares tu vlada že pravo božično razpoloženje, živahno vrvenje celi dan do poznega večera, trgovine so polne kupcev, tako tudi znana in priljubljena trgovina L. MAURER na Starem trgu; l>otrcbno je to in ono, kajti bližajo se božični prazniki in razen tega stojimo na pragu zime,
Že od nekdaj je zlasti podeželjsko ljudstvo kaj rado kupovalo v tej trgovini, kajti lu jc našlo blago dobre kvalitete jm> prilično ni/kih cenah. Trgovino
L. MAURER moremo šteti med one trgovine, pri katerih podeželjsko prebivalstvo lahko z zaupanjem nabavlja svoje potrebščine.
No, v tej trgovini dobite vse kar rabite na blagu, perilu, posteljnini itd., za svoje drage, za sebe, za dom. Tako dobite damske obleke, damsko in moško blago za obleke in plašče; potem damsko, moško in otroško perilo, barhent, flanel; nadalje posteljnino kakor gradi; odeje; končno zavesno blago, tiskano in mrežasto, nogavice, puloverje, volno vseh barv itd.
Vse to dobite v dobri kakovosti, po zmernih cenah in stoji vam'na razpolago bogata izbira. Pojdite tja, prepričajte se sami, postregli vam Itodo ljubeznivo in tako, da boste zadovoljni. Tekstilno trgovino L. MAURER najtopleje priporočamo.
Svoje potrebščine na BLAGU, PERILU, VOLNI itd. si nabavite najugodnejše v trgovini
L. MAURER
KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35
Bamm imlm
v vsako krščansko hišo
Figure za jaslice, okraski za božično drevesce. Knjige za Božič v bogati izbiri. Seznam knjig (katalog) lahko dobite na željo brezplačno.
K N J I c; A R N A
(djOJtinihia
CELOVEC - KLAGENFURT
VOLKERMARKTKR RING 25
P C) D R U Ž N I C E :
KLAGENFURT, Stemallee 5 KoTSCHACH v Ziljski dolini VVOLFSBERG v Labotski dolini ŠT. VID ob GLINI (ST. VEIT a. d. GL AN), Friesacher Strasse 26
0 važnosti slovanskih jezikov
(Nadaljevanje s 3. strani)
uči kot prosti predmet. V desetletnih enotnih osnovnih šolah v vzhodnoevropskih državah, kot tudi v Jugoslaviji, velja pa že dalj časa odredba, jx> kateri je obvezna ena ura nemščine na teden.
Kako pa je pri nas urejeno glede pouka slovanskih jezikov? Omenili smo že, da se je Dunaj odpovedal svojemu položaju kot mesto slavističnih študij. Pri nas komaj vemo za pouk ruščine ali drugih važnih slovanskih jezikov, čeprav je za narode Podonavja obojestransko poznavanje jezikov odločilne važnosti.
še nikdar ni imel Zapati tako malo novic o dogodkih na Vzhodu kot v zadnjih desetih letih in še nikdar ni bilo tako potrebno,, da bi bili čim bolje poučeni o razvoju v teh predelih. Pa tudi gospodarski promet zahteva po možnosti dobro in čimbolj razširjeno znanje jezikov teh dežel.
Zato je brezpogojno in nujno potrebno, da širimo znanje teh jezikov, da delamo propagando za njih pouk ter mu pripravljamo pot.
V Zapadni Nemčiji so na tem področju že znatno pred nami. Na področju federalne republike že obstajajo instituti in stolice za proučevanje vzhodnih vprašanj. Sedaj postavlja Nemška družba za proučevanje Vzhoda, ki ima svoj sedež v Stuttgartu, odločneje kot kdaj koli prej zahtevo, da je treba poglobiti raziskovanje vzhodnih problemov in v prvi vrsti, da je treba uvesti pouk slovanskih jezikov tudi na višjih šolah.
Dobro jezikovno znanje naletimo le pri
beguncih iz Poljske, čehoslovaške, Jugoslavije, ki govorijo rusko, poljsiko in druge jezike njihovih domovinskih dežel. Ravno med temi je mnogo takih, ki bi bili pripravljeni posvetiti se študiju slavistike. To velja ne le za Nemčijo, ampak tudi za Avstrijo."
Lepa božična darila, kakor kovčke v veliki izbiri, denarnice, nahrbtnike, aktovke, damske torbice in vso usnjeno robo dobite najbolje v strokovni trgo-dni
Veit Miihlbacher
KLAGENTURT, Rainerliof
Das Ham der guten Nobel
4 (V&rteiU:
1.	Riesenaustvahl — iiber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmcr von S 4,100.—
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zinsen
i. Zustellung frei Hans mit eigenem Spezialauto.
sar'
m
SM
STADLER-MUBEL
KLAGENFURT - THEATERGASSE 4
f&adez
TRGOVINA ZA VSAKOGAR
nudi krznene plašče, perilo, posteljnino, zavesno blago, modno robo, plastiko itd.
KLAGENFURT, Krammergasse 8
Bernua datiia
najboljše kvalifete in po ugodnih cenah tudi letos pri
dnjV^(^Kfac,eniurt
Uof&ecmarklerStr. 9
li)e. i h mi eliheiuUdit^
Klagenfurt, BahnhofstraBe 6
Itdai da ICV3lit€šti pcedna&t, CGWS|@ CjPOtlSI9	, Ueu.ec VJtahz
MLADI ROD
5 letnik, številka 3-4
Pregled te številke mora prav zares vsakega bralca zadovoljiti. Ne samo, da je vsebinsko številka izredno bogata, tudi oprema je tako okusna, da bo otrok z veseljem vzel zvezek v roke in ga bral. Zdi se nam, da je ta številka najbolj posrečeno urejena, kar jih je do sedaj bilo. Sotrudnikom lista gre vse priznanje in pohvala.
Kameniti ribič na naslovni strani je postal v sedanjih razmerah tudi svarilo vsem, ki .se zaganjajo v slovenski pouk. šege in navade ob Božiču popeljejo otroka v prekrasni božični čas, ki je za mladino poln bajno-sti in tajnosti ter veličine doživetja družinske skupnosti.
Kratek pregled zgodovine našega glavnega mesta ter Ljubelja in vrsta drugih poučnih spisov bodo tudi učitelju v šoli pri obdelavi snovi zelo dobrodošli.
Posebno zanimiv je spis o koroškem ljudskem pesniku Lesičjaku in upamo, da bo uredništvo ta kotiček z. isto skrbjo nadaljevalo.
če primerjamo ,,Mladi rod” z. vrsto nem- , škili šolskih listov, moramo ugotoviti, da je ta 'lovenski šolski list našemu narodu v čast, ker ga tako po vsebini kot tudi po privlačni zunanji obliki dostojno predstavlja. Obenem pa nudi bogato vsebino čtiva, ki uvaja našo mladino v lepote slovenskega jezika.
List vsem prav toplo priporočamo, ker je prijetno branje tudi za tiste, ki so že zapustili šolske klopi.
iZ/r mladino in pmweio
Marijanska prireditev v St. Rupertu
Marijanska prireditev v št. Rupertu je že nekako prešla v tradicijo gospodinjske šole ll. šolskih sester. Z njo gojenke tako rekoč slovesno otvorijo svoje šolsko leto in pokažejo staršem, sorodnikom in sovaščanom iz vseh dolin slovenske Koroške, koliko so že v kratkem času šolanja pridobile, predvsem na kulturnem in splošno vzgojnem področju.
Znak napredka šole, ki jo iz leta v leto obiskuje vedno večje število gojenk, je tudi vedno višja kvaliteta prireditev, ki je letos poleg dobre odrske in glasbene izvežbanosti bila popestrena in podkrepljena s sodelovanjem korcnjaških fantov iz linjske kmetijske šole.
Pred nabito polno dvorano je najprej nastopil zbor gojenk s pesmijo, nakar je sledila igriea v treh slikah „Marija potuje”, ki je v srce segajočih slikali pokazala kako trdosrčni svet odganja Mater Irožjo. ki kot ulrožna beračica roma od praga do praga, dokler končno ne najde zatočišča v revni koči, kjer leži bolna mati, a obkrožujc jo pet lačnih otrok. Mati Odrcšcnikova poplača dobro delo s tem, da ozdravi mater, a lakomnim in trdosrčnim sosedom pa da nauk, kako naj žive, da si bodo tudi oni zaslužili nebeški blagoslov.
Dekleta so igro verno in z zbranostjo predvajale ter jih je res treba pohvaliti, da je vse šlo, kot je bilo treba. Ni majhna reč prvič stari na odru pred tolikimi kritičnimi gledalci, kjer bi »saka nerodna kretnja izzvala pikro opazko iz občinstva!
JCakfl si p* id o kis pvijateljei)
(Nadaljevanje)
uspeti, vam mora biti vaše delo prijetno, morate v njem najti svoje duhovno veselje.
Skušnja nas uči, da je mogoče	nik me sprejme z največjo	dobro-	hočete, da	!>odo drugi ljudje
pritegniti pozornost in sodclova-	hotnostjo ter s pravcatim	navdu-	rajc Pr' vas al'	v va^' družbi, ponje tudi še tako zaposlenih in važ-	šenjem. Kake pol ure sva kramlja-	kažite	najprej	sami, da vas zelo
nih osebnosti, če jim dokažemo ži-	la o filateliji ter oličudovala sliko	veseli,	če ste v	njihovi družbi,
vo zanimanje zanje in za njihovo	njegovega sinčka. Potem mi je pa,	^al	Sl,,n nasvet več tisoč ljudem,
delo.	ne da bi ga vprašal, govoril več kot	"aj se	vsak dan	po eno uro vadijo
Vsi, od najponižnčjšcga cestnega eno uro o vprašanju, ki sem mu v nasmehu ter naj mi nato spo-pometača pa do najmogočnejšega ga stavil prejšnji dan, mi dal naj- ro^e ° uspehu. Prinašam en <kI-kralja na prestolu, prav vsi čutimo različnejše podatke, izprašal o tem Kov<,r:
naklonjenost do tistega, ki nas svoje uradnike ter šel celo tako »Že osemnajst let sem poročen,” občuduje. Potrudimo sc torej, da	daleč, da je telefoniral	enemu	m* P'^-' nekdo,	„in ves ta čas sc
razumemo stališče drugih in jih v	svojih družabnikov.”	nisem nikoli nasmehnil ali govo-
njihovih težavah zadovoljimo.	Seveda to ni nova ideja, kajti ril s svojo ženo, kadar sem vsta-
Sam n. pr. skušam vedno vedeti nekaj sto let pred Kristusom je že ja* odhajal na delo. Ko pa ste za rojstni dan svojih prijateljev, rimski pesnik tole napisal: „Za 111' 'kil' idejo, naj |>oskušain z na-To lahko ugotovim na več nači- druge se zanimamo samo tedaj, smehom, sem se je oprijel, liil sem nov. Čeprav se ne zanimam za kadar se drugi zanimajo za nas.” Prt-‘d zrcalom in si česal lase. Ko zvezdoslovje, jih začnem spraševati, Cc torej hočete [Krstati priljubljc- sem videl kisel obraz pred sabo, če verjamejo, da ima rojstni dan ni, je prvo pravilo, ki sc morate sem si rekel: Dovolj je te puščobe, vpliv na značaj. Ko tako pripra- po njem ravnati, tole:	Hočem sc takoj nasmehniti. In res:
vim pot, jih vprašani, kdaj je ta Imejte resnično in globoko za usedel sem se za mizo ter rekel rojstni dan. Datum si zabeležim v nimanjc za druge!	ženi: .Dobro jutro, draga ženička’
posebno beležnico in vsako leto se	sem se nasmehnil. Moja žena
na določeni dan oglasim s čestit- PREPROST NAČIN, KAKO NA- jc l,ila osupla zaradi moje spre-kami. Lahko st mislite, kakšno	REDIŠ DOBER VTIS	membe naravnost pretresena. Dva
presenečenje. Včasih sem edini na Karel Schvrab je rekel, da nje- uicseca že delam tako in zdi sc, svetu, ki sc je tega spomnil.	gov nasmeh velja milijon dolar- <la j*-' v n,0j° d,,So prišla nova
če si hočemo pridobili prijate- jev. Gotovo jc imel prav. Svoj iz- sreča.
Ijev, pozdravljajmo ljudi, ki jih sre - redni uspeli je namreč v velikem Ko grem zdaj \ pisarno, se na-čujemo, neprisiljeno in navdušeno, delu dolgoval svoji ljubeznivosti, smehnem vratarju, uslužbencem in Tudi ko odgovarjamo po telefo- svoji privlačnosti — sploh svoji vscm> ki jih poznam in vsi mi nu, skušajmo dati svojemu glasu osebnosti, v kateri je bil nasmeh vra^aj° nasmeh. Z nasmehom sprc-prijazen prizvok. Ali pa ima ta ena najmočnejših stvari.	jcmain tudi tiste, ki mi pridejo
metoda kaj uspeha v poslovnem Preživel sem neki popoldan, pri- pohižit, ki mi zaupajo svoje te-svetu? Navedel vam bom samo en poveduje pisatelj naprej, v družili 'avc, in zdaj vidim, da mi je na
zgled in presodite sami: Ravnatelj z Mauricem Chevalierom in
ta način mnogo laže urediti ra-
neke velike banke je moral pri- bil globoko razočaran. Bil je mol- /ne stvari.
praviti	zaupno poročilo	o neki	čeč, čisto drugačen,	kakor sem	si	Zdaj se vzdržujem	tudi kritike
družbi.	Edini človek, ki	bi mu	ga predstavljal. Kar	nenadoma	se	iti obsojanja, skušam	pa najti ra-
lahko dal v tej zadevi kakšno po- je [ra nasmehnil. Zdelo se je, da zunicvanjc in dati priznanje. Ne rnčilo, je bil predsednik neke ve- se je sonce prikazalo izza obla- govorim samo o tem, kar zanima like industrijske družile. Ravnatelj kov. če ne bi imel tega svojega mene osebno, temveč .skušam vzeti je šel k njemu in prav tedaj je nasmeha, bi bil Maurice Chevalier stvari tutli s stališča drugih. Postal prihitela neka gospodična in rekla skoro gotovo še danes v Parizu na- sem nov človek v pravem pomenu predsedniku, da tisti dan ne more vaden tapetnik kakor njegov oče besede, srečnejši in bogatejši in dati nič namk. „Zbirain	namreč	in njegovi bratje.	pridobil sem si mnogo	prijateljev.”
znamke	za svojega sinčka,” je po- Nasmeh pove več kakor tisoč bc-	Kaj pa, če nimate	volje, da bi
jasnil ravnatelju. Ravnatelj mu sed: »Ugajajte mi, zelo sem vesel, se nasmehnili? Treba se je prisi-povc vzrok svojega obiska, toda ko vas vidim.” Večkrat slišimo lak- liti jn sc kljub temu nasmehniti, uspeha ni bilo nobenega.	šne in podobne izraze. Ne govo- Neki slaven profesor jc rekel: „Pra-
Predscdnik je bil nejasen in raz- rim o onem lažnem nasmehu, ki vi jo, da dejanje sledi čustvovanju, tresen. »Nisem vedel, kaj naj na nikogar ne prevara. Govorim o A to ni res. Dejanje in čustva tle-redim,” je pripovedoval ravnatelj, navadnem, ncprisUjencm, prisrč bijeta istočasno. Človek more po-»Potem sem se pa spomnil znamk nem nasmehu, ki osvaja srca. Rav- sredno kontrolirati in obvladati m prišlo mi jc na misel, da priba- natelj velikega podjetja mi je rc- svoja lastna čustva, če zna regu jaj« v našo banko pisma iz vseh kel, tla vzame v službo rajši malo lirati dejanja, ki so neposredno delov sveta ter da ne bo nič tež- izobraženo dekle, toda prijaznega podvržena njegovi volji, če nismo kega dobili inozemske znamke, nasmeha, kakor pa kakšen zaklati veseli in srečni, se moramo vesti Dan za tem sem šel spet k pred- znanja, toda suhoparnega in za- tako, kakor če hi res bili, in uspeh sedniku ter rekel, tla imam znam- dirčnega obraza.	bo ta, da bomo postali v tesnit i
ke za njegovega sinčka. Predsed- če hočete v svojem delu dobro veseli in srečni.”	(Dalje)
Nato so fantje iz Tinj, ki jih je pozdravilo burno ploskanje cele dvorane, saj je to bil njihov prvi nastop v javnosti, možato in ubrano zapeli Ave Marija. Zasluženo ploskanje naj jim bo v vzpodbudo tudi za naprej!
S tem je bil končan prvi, marijanski del prireditve in po kratkem odmoru je sledil drugi del, ki je bil poziv mladini na delo za narod. V odrski sliki »Slomškov večer” smo videli slovensko mater, ki zbira svojo številno družino okrog Slomškove podobc in jo vzgaja v duhu njegovih zlatili naukov. Bila jc res posrečena zamisel, kajti ne le na odru smo videli slovensko družino — in zelo številna je bila, kot se za pravo slovensko družino spodobi! — ampak tudi v dvorani jc bilo mnogo slovenskih družin, ki bodo gotovo ponesle na svoje domove dobre nauke, ki so bili [Kidani v prijetni, nevsiljivi obliki.
Nato je sledilo nekaj, česar doslej še na naših prireditvah nismo bili vajeni. Na odru sc je postavila vrsta deklet v lepih, okusno ukrojenih in barvno pestrih nošah. Tajnik Krščanske kulturne zveze g. Albert Sadjak je pojasnil, da jc Zveza naročila te kroje, ki hi naj postali poenostavljena, sedanjim razmetom in potrebam odgovarjajoča narodna noša koroške slovenske mladine. Izvirne, starodavne noše so namreč predragocene za vsakdanjo rabo. Občinstvo se je razdelilo na dva tabora, kajti v skoraj enakih delih so eni bili navdušeni za živo pisano nošo v rdečem, a drugi za prikupno nošo v nekoliko mirnejši, temnejši barvi. Naposled je prišlo do kompromisa in sla bili sprejeti obe noši ter si lahko dekleta izberejo kakor pač katera hoče ali misli, da ji bolje pristoja. Pri fantih je bila zadeva mnogo enostavnejša, kot pač vedno pri moških, kadar gre za obleko. Sklenjeno je bilo, da bodo nosili temne hlače in belo srajco, a vprašanje kravate je ostalo odprto.
Za zaključek je še zaorila pesem iz. moških grl Tinjčanov in nato je padel zastor. Prireditev je zelo lepo usjiela in prirediteljicam čč. sestram, ki so vložile mnogo truda vanjo, iskreno čestitamo.
Ličen Tilka:
Večerna pesmica
Jezušček dragi,
[ezusček moj,
pridi, le pridi k meni nocoj!
Zate 'pripravljen -domek je zlat, bolj se blešči kot pravi zaklad.
Domek moj zlati je srčece moje, zmeraj, o Jezus, naj bo le Tvoje.
Pridi, o Jezušček,
Jezušček moj!
Angelček varuh naj pride s Teboj! Hude nezgode me bo varoval, jaz pa v posteljici sladko bom spal.
Ob slovesu
Pred kratkim se je poslavljala in zapustila našo lepo Koroško nam nadvse draga bivša učiteljica ga. Anica Vrečar. Dekleta naših treh dolin se Vas ob Vašem odhodu še prav s hvaležnostjo spominjamo. Bog Vam plačaj, za vse lepe nauke, ki ste nam jih dali na življenjsko pot; predvsem pa naj hi nam bil vedno pred očmi Vaš lepi zgled vzornega dekliškega življenja in nas vodil po pravi poti!
»Venček na glavi se bliska ti iz kitice”! Radi ste prepevali / nami to pesem in ji priclejali še lepe simbolične gibe. Prav iz srca Vam je privrel tedaj glas in blesk Vaših oči je pričal, da nosite v svojem srcu vse lepe čednosti, ki jih opeva ta lepa dekliška pesem. Ko ste na svoj poročni dan v št. Rti pertu govorili dekletom in v Celovcu zbranim absolventkam, so nam do srca segale Vaše lepe in resne besede. Naj bi ibiia čista belina Vaše poročne obleke zares najlepši spomin na Vas, nam pa velik opomin in ponovna obljuba Brezmadežni, da ji hočemo slediti. Naj bi nam Ona pomagala skozi vse boje — do zmage!
Ko nas torej zapuščate in ste odšli k svojemu 'ljubljenemu možu, Vam želimo v novem stanu vso srečo in božji blagoslov! Ob zadnjem pozdravu naših koroških dolin, planin in jezer ter dragih znancev Vam 'bo odhod k Vašemu dragemu, zares najbolj srečen, vendar žalosten. Pa vendarle, tako pravi legenda, ko je Bog ustvaril brata »slovo”, so postali ljudje žalostni; ko mu je dal sestrico »na svidenje”, so se zopet razveselili. Tako upamo, da nas boste še obi skali, saj si Lar mislili ne moremo lepih prireditev v št. Rupertu brez gospe Anice Tedaj si bomo kaj vesele segale v roko.
še enkrat torej naša najlepša hvala in Bog plačaj za vse! Vas prisrčno 'pozdravlja v imenu vseh Vaših nekdanjih učenk v št. Rupertu
Ohrani Vaju Bog oba, ohrani zvestega srca!
Bog, živi te!
hvaležna M. P.
ZA DOBRO VOLJO
Dobro se je odrezal. Zdravnik sreča no tanja in mu pravi: »Ali ste na potu k trgovanju, ali 'boste sprejeli spet kakšen testament?”
Notar zdvarniku: »Ali morda že imate >pet kakšnega pacijenta tako daleč ...?”
Naj cvetlice govorijo. Prodajalka: »Vzemite s seboj šopek rož za vašo gospo soprogo in pustite, naj cvetlice govorijo!” — Mož: »Dobro je, dajte mi eno.” — »Eno... ?” začudeno pogleda prodajalka. »Kako to, da samo eno?” Mož: »Saj zadostuje ena, kajti druge itak ne pridejo do besede.”
Pri koncertu. Gospod profesor in njegova žena poslušata simfonični koncert. Vse prav napeto posluša predvajanje. Kar naenkrat pa dregne žena moža in mu zašepeta na uho: »Ti, ipoglcj, ta, ki sedi pred nama, pa spi!”
Nato ji mož odgovori jezno: »Zaradi tega bi me pa res ne bilo treba zbuditi!”
MU KA HARTMAN:
HasUcHd yud {asiuak
(Na odru poli emu. Na mahu spijo pastirčki- Cuje sc meketanje ovac. Tu pa tam piskanje piSčali.)
O s e b e : Pavle — Hanzej jozej— Franci — Angel — Več angelov —- Mihec — An-drejček — tri deklice — Marija in (ožel.
(Pastirji so oblečeni v kožuhovino, s pastirsko torbo, palico itd., kakor si par režiser pastirje iz svetonočne dob e predstavlja. Ne pozabite, da plot in kaka stara streha oder pripravno opremi.)
PAVLE (zazdeha): Ohaaa----------sem pa
le malo zadremal--------sem mislil, da ne
bom, ko me tako zeeebe-------------hui, ta
mraz! (Dregne s palico Harizeja): He, Han zej, ali tebe nič ne zebe - hui, meni kar zobje šklepetajo.
HANZEJ (se vzdrami, za njim drugi): Seveda me, sedaj ko sem se zbudi!. Ko sem spal. me ni. saj me je moj kožuh grel.
DRUGI (ogorčeni): Res, zakaj nas budiš!
PAVLE (proseče): Oh, nič mi ne zamerite — nekam čudno mi je pri srcu, pa ne vem, zakaj. Se vam ne zdi, da v daljavi nekdo gode? čujte-----!
JOZEJ: Eh, to so jiiščali pastirjev, tam za skalo. Pa čujte, jutri dobim od strica, ki pase zadaj na bregu, novo piščalko. Lepo /rezljano piščalko.
PAVLE: Tudi ja/ jo dobim, od očeta, tako, kot jo je imel dedej — še lepša ho od tvoje!
HANZEJ: Moj ded Jozaiat pa ima rog in prečudno lepo trobi / njim.
PAVLE: Jozej in jaz bova tudi lepo piskala, ko naju stari pastirji naučijo.
HANZEJ: S Francijem pa bova pela zraven tisto staro pesem — saj veste —, ki jo vedno poje pastir Pavel in se glasi:
Pošlji, Oče večni,
Detece na svet da po njem bo grešni /emski roti otet.
ERANCI: Zapojmo jo!
VSI: Zapojmo! (Pojo zgornje besedilo s poljubno melodijo).
PAVLE: Pel bi že, a kako lioin piskal, — moji prsti so trdi od mraza — hui! FRANCI: Iz suhih da se ogrejemo.
vej napravimo ogenj,
PAVLE: Že, že, toda moji prsti, glej. kako so omili! —
JOZEJ: Pavle, ti si zmrzlina! Domii pojdi in pod odejo smukni s kožuhom vred, da ne zmrzneš, za pastirja nisi prida.
PAVLE: Nak, domu pa že ne grem, pod odejo tudi ne. Pastir sem bil, pastir je moj oče in jaz ostanem. Lepo je črede pasti na betlehemskih poljanah. Podnevi mi sije in me greje sonce, ponoči, če se prebudim, svetijo zvezdice. — Glejte, kaka čudovita /ve /da sveti nocoj tam gori--ooo-----!
VSI: Jej, kako je lepa, kako velika!
(Nadaljevanje na 7. strani)
p * | * S * /\ * Kl * O * B * R * /\ * N * J * E < j
(,. W. Bortb:
Kaka aastaiaia uptm/ue turtate
Te dni se vrši proces o upravnih neredno-sLih pri neki veliki koroški industrijski družbi in ljudje se čudijo astronomskim številkam plač direktorjev ter milijonskim izdatkom. Toda pojav ni kaka koroška posebnost, zato prinašamo zgodbo, ki se jc baje odigrala nekje v Nemčiji.
Če se v katerem koli mestu ustavite pred kako luksuzno palačo, — kaj je pravzaprav 'ta stavba. Ta stavba je — upravno poslopje. Kake zavarovalnice, kakega koncerna, kakega industrijskega podjetja.
Od občudovanja prevzeti navadni zemljan se vpraša, kako neki nastajajo taka upravna poslopja. Namen teh vrstic je to reč poljudno razložiti.
Najprej tiči uprava v kaki stari, zanemarjeni zgradbi, brez slehernega dostojanstva, in upravlja na tem mestu to, kar pač; ima upravljati. Tedaj pa pisarniška moč, go-spodična Rustig že tretjič v eni sami uri, zlomi konico kopirnega svinčnika. Jezno reče svojemu predstojniku: ,,Že zopet se mi je odlomila konica kopirnega svinčnika. Gospod Kunit/berger, nastopite vendar enkrat odločno pri ravnateljstvu — kaj neki počnejo tam s tolikim denarjem. Res ne bi bilo preveč,.če bi zahtevali, da mi ravna-č teljstvo nabavi držaj za nalivno pero!”
Gospod predstojnik oddelka ima razumevanje — in napiše zahtevo za dobavo materiala: Držaj za nalivno pero za gospodično Rustig. Ta materialna zahteva gre na urad za izdajo materiala. Tam pa nimajo nobenega držaja za nalivna peresa na zalogi, toda gospod I.eichsenring si zna pomagati; on naslovi na ravnateljstvo zahtevo za ■10 mark za nabavo dveh držajev za nalivni peresa, enega za gospodično Rustig, drugi bi pa naj ostal v uradu za izdajo materiala.
Tako se razvija stvar naprej. Gospod prokurist Potitschnigg dobi v roke zahtevo — on pripiše enostavno eno ničlo k zahtevani vsoti, torej sedaj že gre za -100 mark. 'To naredi prokurist Potitschnigg zato, ker ve, da prav gori na vrhu vse zahteve itak vedno znižajo. V primeru, da odobrijo le eno desetino zahtevane vsote, bo nabavko še vedno moč izvršiti. Ta zahteva gre sedaj k strokovnemu referentu dr. Oeserju. I a sicer uvidi potrebo nabavke, — toda žal on ne more o tem odločiti. Vsekakor, dr. Oeser bi rad imel nov službeni avtomobil — voz stane pet tisoč mark — zato dr. Oeser po-
stavi pred štirico še eno osmico. Sedaj se zahteva glasi torej- za 8.400 mark. Tudi v primeru, da ‘bi zgoraj iz. varčnosti vsoto nekoliko znižali, bo še vedno moč vse nabaviti.
Zahteva gre sedaj naprej k direktorju Sonnenblumu. Osem tisoč štiristo mark, to je sorazmerno majhna vsota, ki utegne na višjem mestu prav lahko pod mizo pasti. Direktor Sonnenblum je v svojem mišljenju širokopotezen: Kar investiramo, nam ne morejo davki pobrati! On pristavi eno ničlo za številko. Sedaj znaša torej zahteva 84 tisoč mark.
Predsednik oddelka von VVehrzahn: ..Tako, velike vsote narti glavno ravnateljstvo nikdar v življenju ne odobri!” Vsekakor lahko poskusimo! In postavi eno sedmico pred številko.
Bogat'kovač je stanoval v nekem mestu poleg morja. Ril je zelo skop in hudoben. Zbranih je imel premnogo zlatnikov, s katerimi je napolnil star panj ter ga. pred vsemi ljudmi postavil k ognjišču, da bi ni-kdo ne sumil, kaj je skrito v njem. Nekoč, ko so trdno spali, naraste morje in zalije hišo tako, da je panj vzplaval. Ko se je morje umaknilo, je odneslo tudi panj, ki je plaval mnogo milj. daleč, dokler ni prišel k nekemu mestu, kjer je živel mož, ki je bil zelo gostoljuben in darežljiv. Ko ta človek zjutraj vstane, vidi plavajoči panj ter ga potegne k sebi na suho, misleč, da je
Mit.RA HARTMAN:
Snežite- •zdo-i, nebesa
Vse poti si snega želijo, da kot na belem prtu bodo peljati angelci Marijo
tja v štalico pri Betlehemu, kjer dela v jaslice bo Dete, rojeno v bedi svetu vsemu.
Generalni direktor se prime za glavo: „0 tem pa moram vprašati nadzorni svet za mnenje!” In generalni direktor, računajoč s tem, da bo nadzorni svet zahtevo itak občutno znižal, predlaga izredno nakazilo v znesku 1 milijona 784 tisoč mark. Nadzorni svet je ob tej zahtevi ves iz sebe, pozove ravnateljstvo k skrajni varčnosti, zniža vsoto in odobri 1 milijon 500 tisoč.
Generalni direktor nato skliče sejo upravnega sveta;: „Kaj naj počnemo s tem nepričakovanim blagoslovom?”
Gospodje sklenejo: ..Zgradili bomo novo upravno upravno poslopje.”
Ker pa je zgradba potem vsekakor požrla cele tri milijone, se razume, da gospodična Rustig ni dobila zahtevanega držaja za nalivno pero, kajti treba je zelo štediti pri izdatJkih za personal. Kakorkoli že, zrastlo je novo upravno poslopje. Tako rastejo povsod luksuzne palače kot gobe po dežju, nekaj čudovitega za neukega navadnega človeka;, a lahko umljiva stvar za strokov* n jaka.
(1/ „Simplirissimus-a”)
klada, ki jo je kdo' zavrgel ali ostavil.
Pripetilo se je potem, da je prišlo k njemu mnogo tujcev in bil je zunaj velik mraz. Gostoljubni domačin vzame sekiro, da bi panj razklal, in ko udari trikrat ali štirikrat zasliši z.venk. Panj razcepi ter najde zlatnike in jih veselo spravi, da bi jih povrnil, ako se njihov lastnik oglasi. A kovač je hodil vse od mesta do mesta in iskal svoje cekine. Prišel je tudi v to mesto k človeku, ki je bil spravil njegov panj.
Ko je začel govoriti o izgubljenem panju, je domačin takoj razumel, da so novci njegovi, ter pomisli v sebi: ./Videti hočem, ali
Vse steze si snega želijo, da skrije se nesnaga zemlje, vsi madeži, ki nas težijo.
Zbudite, trudni, se, zbudite, ko trkala na vaše duri Marija v stiski 1k>: ..Odprite!”
Snežite zdaj, nebesa, oj snežite ... Se predno k nam potrka Božič, vse grešne poti pobelite.
Kadarkoli...
Kadarkoli z doma greš, roko vsem v slovo podeli; saj nikdar tega ne veš, če se snidete veseli!
Kadar prideš v svet neznan, pomni svoje vse stopinje; saj ne veš, če pride dan, da jih iščeš kot svetinje!
Kadarkoli srečen si, čuvaj tiho misel eno: mnogokaj se spremeni v goljufivo nično peno!
Kadar hipoma /boliš, misli, da obhajaš z doma; ko prav zdravo zaživiš, pa prav liho smrt priroma!
Kadarkoli bližnji te sodi s studom in sebično, vedi, da bo zmagal le, kdor trpel jc kdaj krivično!
Valentin P o 1 a n š e k
je volja božja, da mu vrnem novce ali ne.”
Ukaže speči tri hlebe kruha in prvega napolniti s prstjo, drugega / mrtvaškimi kostmi, a tretjega s cekini, ki jih je našel v panju.
Ko je to storil, veli kovaču: ..Pojesti hočeva tri hlebe kruha 'iz najboljše moke, in katerega koli izmed njih si izbereš, ti bo zadostoval.”
Kovač čuti, vzdfgnivši hleb za hlebom, da je najtežji tisti, v katerem je bila prst. Izbere si tega in reče gospodarju: „Ta naj bo moj, in ako bi še potreboval, vzamem tudi tega,” ter položi roko na hleb / mrtvaškimi kostmi.
Domačin, to videč, in^li sam pr; sebi: ,,Zdaj vem: božja volja ni.'da bi ta nesrečnik imel novce.”
Takoj skliče uboge in bolne, slepe in hrome ljudi ter razlomi pred kovačem hleb, govoreč: „To so tvoji zlatniki, ki sem ti jih podal v roko; a ti si rajši izbral prst in mrtvaške kosti; tako je tudi prav, ker ni Bog hotel, da bi ti novci bili tvoji.”
Domačin hitro vse zlatnike pred njim razdeli med ubožce, a kovač: odide zelo o sra močen.
Po narodni Fr. Levstik
Kovač skopuh
PAVLE: čujte, zopet se čuje godba in petje-----
VSI: Ooo!-------kakor nebeška muzika
(ruje se pesem: „Gloria in excelsis Deo!”) FRANCI (začuden): Jaz pa vidim svetlobo	_ kakor velika repatica visi tam
nad skalo, nad našim hlevom--------(začu-
denje pastircev se stopnjuje).
[OZEJ: Glejte — o čudo — iz nebes pri
baja nekaj lepega-------
HANZEJ: Oooo---------to je angel, svetel
angel!
FRANCI: Večjih je---------
VSI (vedno glasneje): Ceeela truma angelov ------k nam prihajajo----
PAVLE: Bežimo, bežimo, za skalo k očetu —
JOŽE J: Kako naj bežim? — še ganili se ne morem!
FRANCI: Čisto trti sem od strahu; o, angeli so že tu------(Godba in petje čisto
blizu. Močno osvetljen angel stoji na višjem predmetu).
ANGEL: Ne bojte se, pastirčki, prisluhnite nam vsi: nocoj se v vaši štalici sam božji Sin rodi.
VEČ ANGELOV (pristopi pojoč):
Slava Bogu na višavi, mir.pa vsem ljudem v nižavi	,
ki Bogu lepo služijo in dobre volje so.
ANGEL (lahko poje): Tja pojdite, pokleknite pred borne jaslice, v pleničkah tam na slamici vaš Jezušček leži.
ANGELI: Slava Bogu na višavi------
PASTIRCI: Hitite z nami, angelci, tja k naši štalici, vsi skupaj molimo Jezusa, Zveličarja sveta.
VSI ANGELI: Slava Bogu na višavi —
PAVLE: Svetli angel, hiti, pripelji še mojega očeta k jaslicam. Glej, tam za skalo pase Simonove črede.
JOŽE J: In mojemu stricu povej, kar si nam povedal. Tam na onem hribčku je pri ovčkah in piščalko dela.
FRANCI: Tudi moji bratje so pri čredah in prijatelja Mihec in Andrejček.
ANGEL: Vsi dragi vaši, vsi rodovi nocoj dobijo sporočilo, kaj se je v štalici zgodilo, da božje Dete sc rodilo ’ je na trdi, mrzli svet.
ANGELI: Oj, zdaj na vse kraje hitimo, da svetu nocoj sporočimo,
kje Bog vsemogočni leži-------
naj človek ga verno časti !
PASTIRČKI: Pastirčki, še mi pohitimo in brate grede vse zbudimo, mu lepih reči naberimo in z njimi mu srca nesimo.
(Hitijo za angeli. Čuje se cepetan je (oklic in čevljev, meketan je ovac, vmes pa božični speto)
DRUGO DEJANJE
(Pastirčki, sveta Družina, angelci. Pastirčki pred zastorom):
PAVLE: Le tiho bodimo zdaj vsi, pred hlevčkom smo, kjer spi naš Jezušček na slamici.
MIHEC: Pa kam so angeli odšli, da videti jih ni?
ANDREJ: Nazaj v nebo, da tam pojo pri Bogu glorijo!
JOZEJ: Glejte, Hanzej že prihaja z bratci in sestricami. Tako hitijo, da so vsi upehani. (Otroci pridejo pred zastor, čuje se cepetanje in meketanje.)
OTROCI: Kje so, kje so angeli?
ANDREJ: Gor v nebesa so odšli.
MIHEC: Ali ste prinesli mu darove vsi?
VSI: Darove vsi imamo, da (ezuščku jih damo.
DEKLICA: Odprite že, da vidimo, kje Jezušček leži.
(Tukaj se odpre zastor. Na odru so žive jaslice: Jezušček v jaslih, Marija, Jožef in angeli, ki pojo in če mogoče rajajo „Gloria in excelsis Deo" — — — Zaškripljejo stare duri.)
OTROCI (se glasno začudilo): Ooo-----
ojej----kako je tu lepo svetlo!
PAVLE: Pa mrzlo je tako!
DEKLICA: Odeli bomo Jezuščka gorko!
MARIJA: Le sem, pastirčki, pokleknite in Jezuščka vsi počastite, saj vaš Gospod je in vaš brat. naj vsak ima ga srčno rad!
OTROCI (pokleknejo).
NEKAJ VEČJIH ALI EN SAM PASTIRČEK:
Vemo, da Jezus Bog je ta,
ki v mrzli slamici leži-
a kdo prelepa si, Gospa, in kdo pri jaslih še stoji?
MARIJA: Svet’ Jožef je, ki ut stoji in mora skrbno varovati nebeško Deleče, ki spi;
Marija jaz sem, božja mati!
I.	DEKLICA: Gospa, prinesli smo za Jezusa darove.
MARIJA: In bo blagoslovil vam domove. JOŽEF: Jaz Jezuščka za vas bom hranil, ga pred Herodežem bom branil.
JOZEJ: Ko zraste, bomo pa se z njim igrali!
MARIJA: Da, če pridni bodete ostali.
2.	DEKLICA (se skloni k jaslicam): O,
kako je majčken-----rada ga imam, pa zato
mu dam darilce: svoje rdeče krilce.
3.	DEKLICA: Ptičko dam mu, da mu bode pela!
I. DEKLICA: Dam mu svojo jopo, da ga bode grela!
FRANCI: Fo piščalko novo Njemu podarim,
saj od strička drugo spet dobim. MIHEC: Te bonbone sladke tebi dam, Gospa,
najsvetlejši vmes pa so /a Jezuščka! MARIJA: Flvala vam, pastirčki mali, kar tu Jezuščku ste dali!
Ah, še srca tu pustite,
Jezuščku jih podarite.
VSI: Svoja srca vsi mu damo, saj ga radi res imamo; ti jih hrani, oj, Gospa.
(Podajo rdeča srčka Mariji ali na jasli.) MARIJA: Zdaj, pastirčki, pa hitite,
vefne vse ljudi zbudite------
JOŽEF: Iz svojih naj hite domov k jaslicam po blagoslov.
PASTIRCI: Urno bomo vsi hiteli
na vse kraje, vse vasi----
Bogu slavo bomo peli, kot so peli angelci.
( Pesem: O slavljen Bog----ali drugo bo-
žično pesem, preprosto, za otroke.)
(Zastor.)
st

4
m'4
5 %
m
1000 i plaščev
10*000 metrov 1)1393
100.000 kratna 1201)3
(Zato r()aš boziem nakup
V TRGOVSKI HIŠI KOROŠCEV
Umukadent
m
S
«2
i
CELOVEC - KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 7 Ugodna plačila na obroke — Na željo pošljemo po pošti
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
STADTTHEATER
16.	12.: zaprto!
17.	do 20. 12.: „Kinder, Miittcr und cin General”.
21. 12.: zaprto!
PRECHTL
16. do 19. 12.: „Sonne uber der Adria”.
20. do 22. 12.: „Aufrulu in Laina-ric”, (ni za mladino).
V OLKSRINO
15. do 17. 12.: „Schutzenliesel”.
18. do 20. 12.: „Ungarischc Rapso-dic”, (barvni film — ni za mladino).
Samo 21. 12.: „Anna”, (ni za mladino).
PLIBERK
17. do 18. 12.: ,4>cr Vetlcr aus Dingsda”.
21. do 22. 12.: „I>er Sthrei aus dem Dschungel”, (ni za mladino).
Črke za portal in „Neon"-iazsvet-Ijavo pri Jenoch, Klagenfurt, Her-rengasse 14.	______
IŠČEM ZASTOPNIKE Iščem pridne zastopnike (krajevne in okrajne) za moje izdelke, ki so zelo dobro vpeljani: FUTTER-ZUSATZM1TTEL S U P R O S A L, krma za pitanje živine. Visoka provizija, lep postranski zaslužek. EMIL ANGST, Wicn XIII., Lain-zerstrasse 132b.
(Sluzi'
Suknja, perilet (jutranja luknja
zelo poceni pri
Klagenfurt, BahnhofslraCe 9
Rad bi kupil pisalni stroj, če bi vedel, katera znamka je najboljša...? O vsem tem vas najbolje posvetuje brezplačno BOROMA-SCHINEN H A M M E R, Klagenfurt, Getreidegasse 5, tel. 57-60. (Imamo 10 različnih znamk.)
FERTALA v Šmohorju
v novi trgovini na
HANS-GASSER-PLATZ!
ima na razpolago vse božične nakupe. — Pri nas lahko dobite tudi vso perilo in zimsko obleko za gospode, dame in otroke.
INGSTE VVERKE, Klagenfmt, 10.-Oktober-Strasse 4. Električne stvari motorje, inštalacijski material, stroje za kuhinje, umivalnc stroje. Izdelek Graz Werndorf.
Osi za priklopnike, železna platišča (Felgen), vzmeti, enoosni priklopniki, rabljeno, poceni pri:
Nakup rabljenih avtomobilov. Schrottvertrieb Rumwolf, Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18, telefon 37-78.
Umetno kovane nagrobne križe, ognjeno pocinjeni, neporjaveli. KaRNTNER heimatwerk,
Klagenfurt, Herrengasse.__________
Lepe moderne damske torbice, aktovke, kovčke, denarnice in listnice v specialni trgovini za torbice in kovčke HANS PACHER, Klagenfurt, Burggasse 12.	___
Renault 4 CV. 4000 km Renault 4 CV. 6000 km Steyr 50 Lloyd 400, 1955 Lloyd — Kombi, 1955 Topolino, 1954 Puch TF Fiat 1400
JOSEF SINTSCHNIG, KLAGENFURT, SOdbahngiirtel 8
H VJ M V E novi namiki r I H FI šivalni stroj
za gospodinjstvo in obrt
S—toGRUNDNER
POLEG MESTNE CERKVE
Godalne instrumente kupite najugodneje pri HaUPL, izdelava in-strmentov, Klagenfurt, Vblkcr-markter Platz 2, Steirerhof. Popravila izvršujemo poceni.
Cenjenemu občinstvu dam na-znanje, da sem otvoril v Celovcu, Ebentalcr Strasse 100 žganjetočni-co. — Priporočam se za obisk.
MICHAEL KRASNIG
Primerna božična darila
Vseh vrst radio-aparatov, štedilnike, peči, likalnike, lustre in ves potreben material za inštalacije dobite v domači strokovni trgovini
H. KREUTZ
KLAGENFURT St.-Ruprechter Strasse 10
PRILOŽNOSTNI NAKUPI
Retina Ha • . . . .	1750- šil.
torbica
Contaflex I............ 2550,—
zadnji model, torbica
Akarex III............. 1950,—
Xenon 1:2, torbica
V I L 1 A C H
.PASSAP1
najboljši in najhitrejši stroj na svetu za pletenje, in sicer švicarski kvalitetni izdelek. Pletilna predavanja vsak četrtek pri
Sattler&Co.
KLAGENFURT am Heuplatz
BOŽIČNA DARILA
Ure in nakit prodaja po zelo zmernih cenah samo strokovna trgovina K. FRIEDRICH, Klagenfurt, Lidmanskygasse 3 (Marktplatz).
Oglašuj
v našem listu!
Velika izbira za Božič
v anorakih, aktovkah, gumijastih plaščih, igračah, namiznih prtih pri GUMMI BERGER
Klagenfurt, Krdinalpl. 11 in Bencdiktinerpl. 10
ŠIVALNI STROJI IN B I C I K L l
H. Mogg & B. Eysank
BELJAK - VILLACH, GERBERGASSE NR. 3
Smučarske obleke
za dame, gospode in otroke priporoča
WALCHER
CELOVEC-KLAGENFURT, 10,-Okt. Str.
KoUtt (utdMsti
Vam nudi
T€(tfti(liliOUS Hodtooift
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
Omsamna
Primerna božična darila
Steklo
Porcelan
Keramike
Pribore
Kuhinjske
potrebščine
STROKOVNA TRGOVINA ZA GOSPODINJSTVO
N. SEHER
KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASSE
(V e r k a u f s h a 11 e n)
BEUAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
Župni uradi in gostinski obrati imajo posebne popuste!
Okraske za božično drevesce, kakor tudi vsa primerna božična darila dobite poceni samo pri
„PAPIERKoNIG”
cAnion (Ucuuik
KLAGENFURT, Feldmarschall-Conrad-Piatz 2
Zima mraz, a nam topleje, ker nasSchleppe greje
Kolesa, šivalne stroje
in električne potrebščine
dobite najugodneje pri
FRITZ BAAR
Kraftfahrzeuge, Ersatzteilc, Zubehor KLAGENFURT, ROSENTALF.R STRASSE -18
Instalationsmaterial
Beleuchtungskbrper. Heizgerate Radioapparate etc.
ELEKTRO-RAUTER
Villach, Untcrer Kirchenplatz

... liber einesoleheVielfalf! ...liber solehe Oualitaten! ...liber solehe Preise!
Die MANTELAUSVVAHL ist svieder so gross,
wie zu Beginn der Saison!
DAMENMaNTEL ab 200.— HERRENMaNTEL ab 250.— KINDERMaNTEL ab 120.—
Flanelle ab ......................
Sport-Karo-Flanelle, durchgevvebt Pyjamaflanelle, gestreift .	.
Schlafrockveloure ................
Wolline, knitterarm .	.	.
S 8.80 S 9.80 S 9.90 S 16.80 S 12.80
Winterdirndl- und Kleiderbarchenfe...................S 11.90
Seidenbarchente fiir Schlafrocke ...............
Schurzendrucke bunt gemustert ab ...............
Schurzenzephire portugiesische Importwarc, bunt
kariert, durchgewebt..........................
Schiirzenclotli, schvvarz und farbig, 140 cm .	. .
18.20
6.80
9.90
21.50
Schurzenclothin, schwarz und farbig, 140 cm Schiirzensatin, schwere Qualitat, 140 cm Tragerschiirzen, bunt gemustert, ab Tragerschiirzen, aus la-Buntdruck,
Clothschiirzen, kompleti, grofi .	.	.
Damen-Rippstriimpfe, reine Baumwolle Kunstseidenstriimpfe in Modefarben Perlonstrumpfe in guten Qualitaten ah Doppclperlonstrumpfe prima Material Doppelpackung, 2 Paar Perlon-Markenstrumpfe, I 83 Sorten Damenstriimpfe lagernd! Flancllnachthemden, bunt geblumt, Sonderpreis Flanellnachthemden, aus la-geblumtem Rohmberg
Flanell......................................
Damentvaschegarnituren, prima Rippware Seidenunterkleider mit Spitzcnbcsatz, maschenfes'
Perlleibchen, sehr preiswcrt..................
Pelzhosen, reine Baumwollc, warm gerauht Pelzunterklcider, starke Winterqualitat .	.
Herren-Flanell- und Modehemden, ab .... Herrentvinteninterhosen, ab .....................
. S . S
. s . s . s . s . s . s . . s
VVahl S
17.-33.10 8,-15.60 19.80 7.80 9.60 15.-25.- . 40. -
79.80
12.50
16.90
14.70 17.60
31.70 35.-26,-
Kinderschihosen, ab...........................
Kinderstrumpfhosen, ab .......................
Knabensportflanellhemden, bunt kariert	. .
Knabcnpelzhosen, lang, reine Baumwo]le	. .
Pelztrikothosen, reine Baumivolle, ab ...
MSdchenvvaschegarnituren, ab..................
Trainigshosen ................................
Trainigsanziigc ......................
Wirtschaftshandtucher mit Aufhkngcr .	.	.
Frottierhandttlcher, Schlagcrpreis............
Flanelleintiicher, reine Bauimvolle, farbig, ab .
Flanelldeckcn, bunt gemustert, ab.............
VVolIdecken, Marke Sannwald ..................
Steppdecken, schon ab.........................
Plastik-Tischdecken ..........................
Tischdecken aus weiBem Schaftdamast 135X135
Tischdecken, fiirbig, durchgewebt.............
Tischdecken, kariert, durchgevvebt............
Fischdecken aus Seitlcndainast, farbig, mit 6 Servietteu
S 62.
S	19.50
s	23.50
s	21.90
s	8.90
s	20.80
s	15,-
	
s	5.40
s	8.80
s	32.50
s	78,-
s	160-
s	94,-
s	10,-
s	36,-
s	15,-
rOei' heste T)ip: DCeint bingen A/tmmege, so ti d er n direkt zn
W A R M U T H • VI L L A C H
Kdiiptplatz 22
List izhaja vsak četrtek. - Naroča .ve pod naslovom: „Naš tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik m izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič. Leše pri St. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. - Tek štev, uredništva in uprave ♦3-58.