SPOŠTOVANI BRALEC !
Zopet imaš v rokah naš list, ki je prišel s precejšnjo zamudo na dan. V njem boš našel nekaj za se in druge novice o naši Metliki in okolici.
Gotovo nas boš razumel, da list ni jjravoČasno izšel.
Prišle so počitnice, ki smo si jih vsak po svoje zaslužili, eni manj drugi bol j.Sprostili sno se in pozabili, da čas hiti. Ni nas smel prehiteti, zato smo poprijeli za delo; in uspeh je ta številka lista, ki ga držiš v roki.
Vsi prispevki te verjetno ne bodo ogreli, ravnu tako ne, kakor letošnje vreme. Tuda naj te ne razočarajo, upoštevaj, da smo ‘imeli počitnice in še to, da smo začetniki, ki se radi ravnamo oziroma držimo dobrih nasvetov in kritike.
Uredništvo
O Metliki sne že veliko slišali saj je naše redno mesto.
Tu sne se rodili, hodili v šolo in doživeli narsikaj lepega ali žalostnega. Toda to jo bile stara Metlika, čistega kmetijskega značaja, b porastou industrije sc jo naenkrat pojavil poreč probi on: poman Jknn j o s tari, v ar. j . Občinska skupščina jo bila pri s j 1 j ovna dati v i zuolava urbanistični na6rt.
Tv.ro j zemljišče ned Cankarjevo so st o in bivšim kouplekson vojaških objektov ( zdaj BE2I) je bilo do pričetka dela na urbanističnem načrtu še popolnoma nezazidan v. in se jo pretežno uporabljalo za kmetijske namene. Bel toga zemljišča zasega še danes že;J.|iš8o v iz/.eri 6.600 n .
Ob Cankarjevi cesti so večinoma stare hiše. V zadnjih letih se Šele forsira grana ja na tem odseku, ki ga imenujemo tudi ''južni stanovanjski okoliš'.
Teren je rahlo razgiban in zelo ugoden za vsake vrste gradnjo. Po urbanističnem nacrtu naj bi priv ta kompleks sprejel večji del stanovanjskega fonda, ker se nahaja v sredini poti med nastajajočo industijsko cono in obstoječim poslovnim centrom Metlike. V neposredni bližini tega zemljišča jo tudi prometno križišče, ki veže Metliko s SHH in č memlom tor s kraji v smeri Bižakovega.
že pričeta zazidava ob CBIE in enodružinske hiše ob Cankarjevi cesti, ki jo realizirana po določbah urbanističnega načrta tvori zametek enotne zazidalno zasnovo v tem delu mesta. Smer že zgrajenega kanalizacijskega omrežja daje konkretno realno podlago za oblikovanje in izvedbo prve zazidalne enote, paralelno s CBIE.
Osnovna koncepcija zazidave jo v dokaj konservativnem ritmu objektov istega značaja, združenih v posamezne skupine, ki se grade istočasno. Orjentueija zgradb je v skladu z namenom stanovanjskih prostorov. Dostopi so z gospodarskih dvorišč, ki so navezana na. stanovanjske ceste. Z lego zgradb in primerno ureditvijo okolja je dosežen onoinont zaključenih arhitektonskih prostorov z otroškimi igrišči v sredini. Vsa zasnova je prirejena tako, da jo možna .etapna graditev.
Prva skupina obsoja obstoječo več stanovanjeke hine oh OBTE, z nadaljnim ob jokton v isti vreti in s treni novimi zgradbami, ki obkrožajo založnico i igric a no .•
.Druga skupina obsega 3 stolpiče ir. 2 objel, ra iz d vom-;:', h blokov '/ dokaj strogi razvrstitvi,
V drugi otavi’ priba.,ja v poetov izvedba druge star: oven j.reo ceste ob kat .ari jo razporejenih 6 novih objektov od teh trije bloki in til j s stolpiči. Vzhodni del zazidanega področja mo Oenrra jc vo oec v o ir Loti ;je oclušun to-, individualno zazidavoki se je tu praktične začela»
Ozek pas neposredno ob stikališču CBIE s Cankarjevo cesto je izvzet iz stanovanjskega z-izadalnega okoliša in j c določni za javne; namene c c.... o ••n o Mo '•■ir k a. Cb trianglu je pr.uvedena nov- trgovina obrtnimi lokali «a potrebo j v, z n: gr. de':.: nista» .''e vogalu ,ie prostor zn sodobno dvorano za i. a la? pranud ttvu a o ca 5 on sed osi . Hor.li zaci ja navedenih ob j. n tov (reven trgu vi n o) še no prihajajo v poibuov v prvi etapi, ker bo trobu pr o-, j poručr.i rein j objektov s t . r o j s v. g a d a t \ i m a..
Š tevičul podatki.;
1. Površina za zid. oko] 1 ša	5.0 ha	lOO °/o
2 . Z?, z i d an a o o v 't: š i na	o,9 "	15.5 l/o
3. Vozišča	o. 4 5 "	7.75:*
4. Dvorišča, pristopi in individua]ne površino	2,06,!	35.45/0
5. Zelenice in obdelane površine z igrišči	2.39"	41.3o%
Stovilo ložišc	952	
skupna etažna površina	21.615m '	2,I6ha
gostota 164 lozišč/ha procent zazidave	15,5$	
Faktor izrabe to jo
vsota etažnih površin* 2,16
povr5j.no, zemljišča	5»8o
M. J,
NACRTA MBTUKB:
M j-t-fooa
L£C,Eti OA •'
/-2-i OVAJS&T ST- &lGf<l 4- DVORANA BR[)ž> ORG
£• TRGOV/N A -SERV/J/
\ b'/?-& TRJ BJ-AĆ N/ DEVET v\\ STA NOVA A/Vte7 &LOK CX '\£> ~ ZG OBSTOJEČ/ ßiOR
ASM JddJüLilfl
ŠPORTNO SREČANJE
Kje je Miki z žogo?
Mikija ni, žoge ni!
Brž po njega. Žoga mora biti prava in ne gumijasta. To .je vendar mednarodno srečanje.
Nekdo se je odpeljal z motorje®;..
Ta čas pa so ee naši fantje pogovarjali 3 Francozi, kako bo nogometna tekma potekala. Ti Francozi, mladi fantje, srednješolci, menda iz Pariza potujejo po Jugoslaviji. Iredo pes ali pa z avto-stopom. Vsak nosi ogromen nahrbtnik s seboj, kakor polži svojo hišo. Prišli so predkratkim neko popoldne in si uredili zacsno bivališče ob Kolpi,
Za male pipce (tudi za ostale) so bili atrakcija. Neprestano so -jih oblegali in ponavljali za njimi francoske besede. Veselo Parižane to ni nič motilo.
Tisto popoldne so nabadali gumi jato žogo. Janči ja stopil mednje in predlagal da odigrajo ono partijo s Metličani. Parižani so navdušeno pristali.
Igralci: šest p to ti šest zaradi majhnega igrišča, polčas .15 minut, Za prijateljsko srečanje je to dovolj. Žoga in še on igralec za jugoslovanski tim se bosta po. ravnokar pripeljala.
Dobro.
še nekaj trenutkov in bilo je vso narod, udeč.uLeov je bilo na pretek. Celo kopališče sc je zbralo ob robu igrišča. Brez majhne napetosti ni šlo. Igralci, eni in drugi, so čakali na začetek igre oblečeni v kopalko, n. vrata so označevala zložene obleko in v zemljo zapihane veje.
No dajmo, začelo se je. Tu ni sodnika? ki M miril igralce in pazil na prekrške, le mednarodni "pardon'1 opravičuje nonamerava-ni udarec po nogi ali treščenje dveh nasprotnikov.
Ni šlo za. rezultat, pač p v. za golo igro, za zmago no uoliko, kolikor za to, da so odigra malo nevsakdanja tekma.
"Pohiti plavi! 1
"Bravo Michdl/"
Aplavzi, ki so se vrstili en za drugim, so veljali tako Francozom kot Metličanom. Dvoboj je trajal pol ure. Metličani so zmagali
3 5 : O, kar pa niti ni tako čudno, saj bo bili sami veterani.
?o tekmi so se Sli osvežit in pomenit v Kolpo. Kjer ,jo zmanjkalo besed, so se sporazumeli v mednarodnem jeziku, ra pomoč so priskočile roke in noge. Za mlade 1 tudi ni moj, no državnih ne jezikom ili.
Potniki so se okopali, odpočili, nato pa nadaljevali pot otovorjeni z velikimi nahrbtniki;
“ S A L U E ! "
H. Z.
Leon Pikador: (Zgodba v nadaljevanjih)
Upam, da se spominjate Leonovega vstajenja onega lepega žvrgole-čega jutra in odhoda na dalo, ki bi bilo v takem dnevu res lahko uspeha polno. Jaz sem pravzaprav že pozabil, kaj je storil tistega dne, vendar je to čisto vseeno. Vni njegovi dnevi so si v glavnem podobni in enako zanimivi, zato res nima pomena, da so zapremo ravno na tisti žvrgoleči dan.
Torej vzel je povečevalno steklo in Sel.. Saj ne ve na kaj bo naletel. Za detektiva bi ga. redko kdo imel, saj se še sam za to nima. Pač je skromen in meni, da sama titula ne doprinosi mnogo .k stvari. Če kaj škriplje in stvari niso jasne, se posluži stekla in njegov vsklik; "Ah, tu smo!", pove, da so stvari jasne (vsaj n jemu).
Pa ti gre on, sprehaja se, vleče iz pipe in zvito špionira.
In ima kaj videti. Povsod in na vsakem mestu.
V hotelu "Bela krajina" je naročil kavo. Medtem ko je čakal so mu vidno pognale kocino po obrazu in ogrodje mu je krepko otrpnilo. No, dobil je kavo. Prinesel jo je natakar s krvavim palcem, ki si je ravno sedaj nasul nekaj tobaka za pipo. Bajc jo to zdravo in hitro celi. 0 tem ga je poučil njegov ded bi rekel, Leon pa jo pokazal, na natakarjevo veliko začudenje, precejšno mero nezaupljivosti do toga ljudskega zdravstva, ki.se pojavlja v taki obliki na tem mestu.Svetoval je natakarju naj si prst ovije v nitka j, ker se mu zdi, da bo po vračal. In boy si jo palec res e
0vil s prtičem, ki ga nosijo natakarji navadno čez vodoravno ra» koščeni po dlako t-
■ I*fton je kavo popil. Ima živce priznam, kot .jeklene vrvi , Jaz bat": himam in mi jo žal, kor sem večkrat v hotelu in hi jih tri hudi Po troh oval.
Nato je plačal z kovancem za petdeset dinarjev kavo natakarju.
~a> 0 vsi bogovi, jih je vrgel visoko pod strop in jih ujel v Pladenj. To igre ja na svojo očitno zadovoljstvo še večkrat po -hovil« dokler je bil na poti proti žarku. Ce je ambiciozen tip Se ho lahko v tej praksi toliko izpopolnil, da mu bo uprava ho-"tela dovolila nategniti od er ega konca točilnico do drugega vr;, ^ bi na njej izvajal to umetnijo na veliko zadovoljstvo in ra« gostov, ki so toga, jasno, noizpove dljivo željni. Sicer mn je Leonovih pet kovačev enkrat padlo tudi pod mizo in so g:'st j:? dvignili noge, da jih je laže načel. Nič zato, bo že priseli, v «ir. Vaja dola mojstra.
I*eon je zapustil nevarno področje in otopil na ulico. Tam pa vse Polno prahu, ki se mu je vzdigovalo izpod nog dokler je hodil. Nedvomno, cesta žc dolgo ni okusila vodo iz hidranta. To ugoto-Vritev jo še podkrepil tovornjak, ki je dvignil cestnega praška v°č, kakor bi ga J-con s «to nogami. Z robčkom na ustil sc jc do-tipal do pometača, ki je s samokolnico stal ob strani in slinil Cigareto.
'Makaj ne opereto asfalta?*
jih
De lavo c je lagodno dvigu: 1 v cmer a in7 zopet spustil. Njego orah,
■*•2gleda, nič ni motil,
"Kaj pa vodstvo uprave, te nič ne moti.?”
"Ne vem, mene nič? Sicer pa vsak drugi dan pada dož.
"Ampak rekel bi, nič ne zaleže, A3.-., no bi posegli vmes komunalci?
"Hjoi «
"Dajte no, ni takšen vrag in posel. Saj vodo ne trošite svojo,”
"Hja!«
Ne vem kako se je razgovor končal. Vsekakor se pa fantiček ni čutil dosti prizadetega.
Deonov pohod se je zaključil v mladinskem klubu. Pogledal je sko-2i čarobno steklo in pred očmi se mu je znašla gora cigaretnih Škatel, čikov in z nogo razvlečenih pljunkov. Takšna bi bilo. eo-če se tri dni ne bi pometala - priznajmo.
*° ni lopa soba je rekel Leon Pikador. Nato jo odšel domov, da kuj napiše v svoj dnevnik.
Kazalci na uri ao se leno pomikali dalje. Dijaki so zdolgočaseno sedeli na stolih. Zdelo se je, da nihče ne posluša, da se vsak ukvarja s svojimi mislimi.
Med njimi je bila tudi drobna črnolasa Šolarka. Njene vedno žalostne modre oči so bile zastrte z dolgimi črnimi vejicami. Na uho ji je udarjalo monotono proie3orjevo razlaganje. "Realizem je doba v kateri so se....". Toda besede so udarjale v prazno, tudi ona ni vedela zakaj pravzaprav gre. Predavateljevo besedo so se počasi izgubljale in z njimi so odhajale tudi njene misli ...
Nič več ni bila v razredu. Spomini so jo vodili na zeleno trato na Pokljuki. Spet jo je začela opajati čudovita gorska pokrajina, kot takrat sredi počitnic. Ob njej pa je stal on, visok, vitek fant svetlih las in globokih modrih oči, fant , o katurcm je tolikokrat sanjala in si ga želela.
Bil jc topel poletni večer. Tanja jo sedela v travi in opazovala zvezdo, ki so ji poredno mežikalo. Ni so zmenila za njihovo nagajivost. Sanjala je z odprtimi očmi. Nenadom:: sc jo zdrznila, za sabo je slišala tiho korake. Ze je ncldo stal ob njej in pozdravil:"Dober večer ! Spot promšlju jes?". Obraz ji je zajela temna rdečica. Saj to je on, on, o katerem je pravkar sanjarila. Srce ji jo zalil topel občutek, da končno stoji ob njej. Obenem pa ji je postalo tako tesno, da bi najraje zajokala. Stala jo in se preplašeno ozirala okrog. Njene oči so begale, kot oči ujeto srno.
On jo je mirno opazoval. Ko jc hotela pobegniti jo je nežno prijel za ramo. "Se mo mar bojiš, Tanja?" jo vprašal. Njegov žametni glas jo je popolnoma omamil. Obstala je kot vkopana. On pa ji je rahlo dvignil glavo in so ji zazrl v preplašene oči. "Mar veš, koliko ^asa to že iščem? Žc teden dni blodim okrog, da bi/ujol vsaj za trenutek. Zdajle sc mi je želja izpolnila in ti si mi hotela ubežati. Ti moja mala strahopotnica." Tanja ga je gledala s široko razprtimi očmi. "Kako lop glas ima! Tako rada bi g:i poslušala ves večer". Čutila je njegovo roko na svoji rami in pri srcu ji je bilo toplo.
Nenadoma, ko je opazovala jaano nebo nad seboj, jc na svojih drhtečih ustnicah začutila njegove. Hotela ee mu jo iztrgati, toda neka notranja sila, ki so ji nihče ne moro upirati, jo jc priklonila nanj. Njegove mehke ustnice so vpijale njene. Močno jo jo objel in poljubljal po vsem obrazu. Ni se mogla več premagovati. Tesno 30 je stisnila k njemu in mu vračala vroče poljube. V hipu pa se je domislila:"Ga sploh poznaš? Res jc, da ga imaš rada, toda toga nc bi smela storiti. Kaj pa, če sc samo igra s teboj?" Mrzel srh ji jc stresel telo. On pa jo je še vodno ljubkoval. Pogledala ga jc in začutila da ga ne bo mogla nikoli pozabiti. Če bo le pomislila nanj bo začutila njegove tople ustnice na svojih. Razum so jo umaknil. Zmagala je srce. Lo luna jc lahko videla srečna mlada človeka, ki sta objeta vživala tih poletni večer.
Kako lopi eo bili naslednji dnevi. Lovila sta so po gozdu, poslušala šumenje smrek in ob jota iskala prihodnosti v tolmunu....
Ko sta so nekega večera srečna vračala domov, je Tanja privzdignila njegovo roko s katero je vso pot nožno stiskal njeno. Zastrmela se je vanjo in ni mogla verjeti. OČi so ji bile široko razprte. Ko jo dvignila pogled, je opazil v njem- strah in razočaranje. Roka mu jo zdrsnila iz njene. Na njegovi levici se je bleščal poročni prstan. Osramočen jo stal pred njo. Imel jo jo resnično rad. Vsaj za kako uro jo hotel pozabiti, da ima ženo in da bo kmalu oče. In bal se je toga trenutka. Zakaj je prišel? Kako rad bi bil v tem hipu popolnoma svoboden.
Toda, kar jc, jc. Preteklost se nc vrne nikoli.
Tanja ga jc pogledala. Modrc- oči Su bile polno 30lza, ki so se v luninem svitu bleščale kot veliki biseri. Iztrgala se au je, bežala jc pred njim in njegovo bližino...
V njej se jo vse trgalo. Tla so se ji vdirala pod nogami, "Beži, same beži". Obenem pa jc mislila: "Opresti, tudi jaz sem kriva! Vedela som, da nosnicu, pa vseeno..." Ihtela je v gluho rieČ .
On pa je odtaval v temo in se ji v mislih opravičeval. "Oprosti, nisem ti upal priznati. Verjemi, hude mi jc! bi huda? Nikoli to ne bom megel pozabiti!"
Nihče ne ve, kako sta preživela to noč. Se sc srečata na stopnicah - v njiju se hori zatajena ljubezen. Molčita, le pogledata se in trpita. Lo pogledi govorijo.
Zdrznila se je. Saj je vendar v razredu. Spet je zaslišala enoličen profesorjev glas: ".. in naši predstavniki realizma so se borili
P. M.
t
DRAGI
Ti ne veš kaj v Uojen »rose poraja dan za dnem.
Ljubezen, sreča, boločina-strah in z»pet bolečina.
Ljubim to!
Vidin' to v blesku Vode in neba, čujen to v drhtenju vetra in zvonov, v najtišjen dihu polnočnega miru.
A bojin se, da no zgori v enem samem vročen zublju vse, vse sanje dolgih dni, «... dolgih mesecev in lot.
To skeli , strašno skeli!
Bojim s», da ne zaide sreča, kakor zaide sonce na večer in se ne vrne več.
Čudne stvari porajajo se v srcu. Ljubezen, sreča, bolečina, strah in z op e t bo1o činu,
In vendar je ljubezen najmočnejša, močnejša od strahu in bolečine in Če ljubezni sonce ui zaide, peten brez cilja je življenje noje,
saj veš, da zato lo živin.
Vidin te v blesku vode in neba, čujen te v drhtenju vetra in zvenov, v najtič jen dihu polnočnega niru in ljubiu te !
Trpine Marija
Zaradi nekaterih objektivnih vzrokov je odpadla v 7. številki lista rubrika VGONETKA. (Marsikateri na tli "ari ri je lahko oddahnil) . Objavljano .pa jo zopet v 8. ötövilki ir. upari, da no bo potrebno veliko truda za praviIon nagovor:
Pravilne odgovore pošlji te najkasneje do 37. avgusta. Naslov: Sojka Kobe, Vinogradniška -cesta 9. Uredništvo 'rCAb UITI«.
Odgovor naj vsebuje: ime in priimek narisanega Metličana in n3jegov poklic. Ihre pravilni rešitvi bomo nagradili z nagrada-°»u j > o 8 C 0. - d in a r j e v.
/ ,>
\
,*■ ;
1-tri
/
Z e.lino vam uspeh!