Published monthly by Siovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 sLo\)ensl da je cclo ško. di do pozne jeseni več gospo- ... . ' , , ...... . . ., ,. . v. . dilo krsčanstvu kot ideologiji. darske razgibanosti med našimi ljudmi: gradijo nove in kupu- Nevarna kombinacija vere m jejo stare hiše, nabavljajo ali Politike nosi v sebi sko™ nclzbc" zamenjavajo automobile, izbo-,žen Proces kontaminacije: vera Ijšujejo svoje domove itd. Ve-j nehote dobi politične poteze in sina razpoložljivega denarja je politika se naleze pod vplivom naloženega pri OCUL in OCCS | i— -— ----- JJ----- - — " (zadružne finančne ustanove) c svoje sile in prekvasilo tega zaveda. Ce ste prebirali družbo. Takrat pa bo tudi politič-Ligino kolono v Ameriškem Slo- no življenje dobilo krščanske os-vencu, ste gotovo opazili, kako nove( ker bo izraz družbe, ki jo nek duhovnik iz domovine, kate- bo uravnavalo. Vsako politično rega pisma so bila večkrat objav- vsiljevanje krščanstva bi rodilo ljena, stalno povdarja: vse pre- le odpor proti krščanstvu same-več smo se posluževali svetnih mu in proti oblasti, ki bi ga ho- sredstev v našem delu za zveliča-nje duš; sedaj iščemo moči v Bogu. V "Sloveniji" je svoj čas pisal katoliški inteligent, ki je po več kot desetih letih življenja pod komunizmom zapustil domovino, v članku "Odgovor na štiri vprašanja", kako dobro se cerkev tela vsiljevati. Tako bi se morala vsa prizadevanja slovenske emigracije v političnem smislu obrniti k narodnim in gospodarskim problemom in bi se morala borba za rušenje komunizma posluževati nacionalnega argumenta ki ga poleg ti. V tem smislu je ideja o lastni slovenski državi nov narodni program ideal vreden vseh naporov emigracije v tej smeri. V smeri reševanja krščanstva in borbe za njegovo zmago pa je slovenska emigracija obenem z j i vsem dragim krščanskim svetom dolžna povrniti se h koreninam krščanstva in nasproti kompromisu krščanstva in materializma, ki je današnja praktična oblika te ideje oživiti spet staro herojsko krščanstvo, ki edino lahko svet odtrga od malikovanja materije ter nasprotnikom v rokah zvodeni vsako orožje. V družbi bratov v Kristusu, kjer v ljubezni vsak deli z drugim zemeljske dobrine, ker nimajo cene razen kot pomoč k zveličanju, je Hruščev smešen in s čevljem tolče lahko kvečjemu še sebe po glavi. Svet vpije po rešitvi in krščanstvo je bilo rojeno, da odrešenje svetu prinese. Toda krščanstvo samo danes nujno rabi velikega apostola ljubezni, ki bo krščanstvu vrnil spet živo vsebino, ki je ljubezen sama. Upamo, da bo bodoči vesoljni cerkveni zbor prinesel odgovor, ki nanj čaka ves svet. In iz njegovih sklepov se bodo tudi slovenski emigraciji jasno začrtale naloge v smeri krščanske obnove. Boštjan Grča POZIV NA KRIŽARSKO VOJNO ZA DRUŽINO Družina je temeljna celica zbor (ki se v času tiskanja tega družbe, kjer se goje ljubezen do poročila še ni vršil—op. ured.). Boga, vera in domoljubje. Draži-Rabate 2096 se je letos odraču-' na je tudi najboljša šola za živ-naval pri osebnih posojilih takoj ob plačilu obresti od najetega posojila, zato se kaže nekoliko manjši dobiček. 2elimo, da bi tudi V tekočem letu "slovenska banka" v To oslabitvi družbenih vezi med ge- neracijami, pretirano povdarjanje osebne svobode in podcenjevanje avtoritete, povdarjanja uživanja bolnišnic. rontu tako lansko leto. Novoletna brca mrtvemu Levu . napredovala, kot je m1 Ni bolj podlega in nečastnega že toliko, da postaja pozorno tudi dejanja v človekovem življenju, občinstvo in še bolj skrbstvene kakor je zlonamerno poseganje ustanove. Governor-General Kanade Georges P. Vanier je dobil 1. decembra, razmerje 1962 častni doktorat Assumption vseučilišča v VVindsorju, Ontario. očetov je Ob tej priliki je v svojem nagovoru podčrtal pomen družine v družbi ter pozval zlasti vseučilišča, naj posvete več pozornosti preučevanju družine. V naslednjem prinašamo izvleček nagovora v prostem prevodu. Uredništvo noma v Ouebecu, deluje 44 Družinskih institutov (Instituts Familiaux) za vzgojo bodočih mater, v Regini imajo že 4 leta organiziran tečaj za vse vere, kjer nudijo skupna predavanja o legalni, gospodarski in socialni strani zakona, ter posebna predavanja o verski, duhovni in zdravniški strani, že obstoječim družinam pomagajo gibanja kot Gibanje krščanskih družin (CFM) in Foyers Notre-Dame. Občinsko sodišče v Montrealu ima poseben oddelek za rehabilitacijo, kjer skušajo obnoviti razpadajoče ljenje v družbi. | Zal je danes na delu mnogo sil, i ki spodkopujejo družino — pov-' darek na romantiki ob istočasni v nasprotju z nalogami. Razkroj družine je napredoval v onostranstvo in pokojnikom, ki se ne morejo več osebno braniti, očitati izdajstvo. Zdaj smo že toliko časovno odmaknjeni od onih strašnih in usodnih dni zlagane komunistične revolucije, ki je, po načrtnem ukazu zločinskega mednarodnega komunizma, pretrgala slovenskemu narodu naraven razvoj verskega, narodnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka, da lahko trezno, brez jeze in sovraštva, presojamo takratne dogodke in poedin-ce, ki so bili v tistih časih na vidnih in odgovornih mestih. Dogodek pa, ki se je pripetil na občnem zboru "Zveze slovenskih protikomunističnih borcev" v Torontu, dne 8. januarja 1962. na galeriji slovenske cerkvene dvorane na Manning Ave., očita priča, da temu ni tako, in da smo še daleč od tistih člo-večanskih smernic, ki naj bi nas vse vodile, namreč v: temeljitem preučevanju in spoznavanju takratne dobe; treznem presojanju znatno izboljšalo, 81 zopet prevzelo svoje očetovske obveznosti, za 30 oseb so našli potrebno delo in 41 oseb se je podvrglo vzgoji za zmernost v pijači. V Montrealu organiziraj o tudi Središče za zaKonske nasvete, v Toronto se ukvarjajo z načrti organizacije družinskih kli- Prvič po letu 1920 porast slovenskih glasov pri volitvah na Koroškem Deželna volilna komisija je izdala uradne rezultate za glavno skupščino Deželne kmetijske nik s sodelovanjem uaJverze m ,bomice za Koroško ter izvedla razdelitev mandatov. Iz njih Vsakdo čuti potrebo po vsaj ' povzamemo naslednje podatke (v neki zmerni meri sigurnosti. Na i oklepajih številke volitev leta zemlji nam to najboljše nudi družina, ki ni samo žarišče ljubezni, marveč tudi središče sprave in odpuščenja. Kakšno čilišči? zvezo ima to z vseu- Na srečo je tudi že mnogo gibanj in ustanov, "Ki si prizadevajo utrditi družine: V Kanadi, veči-|128 primerih se je medsebojno Družine predstavljajo neizčrpno področje študija za celo vrsto , ,, , x , .znanstvenih panog. Toda poleg družine. V prvem letu so posredo- j , vali v 517 primerih: 58 družin je p c c obnovilo družinsko skupnost, v in novoizvoljeni predsednik se je ponovno zahvali za zaupanje, pozval navzoče protikomuni-stične borve k večjemu sodelovanju, ko je prosil za besedo g. dr. Milan Klopčič. Držeč v rokah odprti domobranski "Vestnik" na straneh 343 in 344, na kateri je bila objavljena priložnostna pesem o pokjnem generalu L. Rupniku, je z jezo začel: "Kako si sploh upa uredništvo 'Vestnika' objavljati njegovo ime! (G. Generala L. Rupnika . . Opomba spodaj podpisanega!) 'Slovenski narodni odbor' — SNO— smatra, ima g. generala L. Rupnika za izdajalca, G. general L. Rupnik je pred tretjim majem 1945. leta izdal 'na- po spoznanju dejanskega I položaja obstoja tudi potreba po 'vzgoji občinstva. Desedanji prijem je bil preveč omejen na ostalimi iz istega kroga, ki često' Poedine vidike, žiljenje pa zahte-jemljejo v zakup tako krščan-|va boIi celoten< smtetlcen P°Sled" stvo kot slovenstvo, znan med!Razen teSa Je treba bolJ kot Slovenci v Torontu po svojem ' doslej povdariti pozitivno in zdra-izključujočem, nekrščanskem in vo. Dobri ljudje so redko pred-nedemokratskem ravnanju. 'met znanstvenega raziskovanja, Ker ni nobeden vidnejših so- čeprav predstavljajo v mnogih mišljenikov SNO na sestanku primerih izredne storitve kot n. G. Patrick Folan, prvonagraje-nec v grupi samostojnih plesov pri prvem "Festivalu svobode', ki se je vršil v Torontu od 12.—14 jan. t.l, sprejema Imperial Oil trofejo in ček za $150:- iz rok predstavnika .družbe g. Dicka Hunterja. kot n. dr. Peter Markež pr. družine s poštenimi otroci, ki slabem okolju otroci raz- pr>: & in dr. Viktor Antolin dr. Klopčir ^ čevo izjavo zanikal, smatram, da i....... , . v , , ,.„.T„ bitih družin, ki uspejo ohraniti je taksno uradno stalisce SNO,, * J sjer strogo zaupano najvernej- j smisel 23_ toploto medčloveških šim, zato upravičeno pričakuje- j odnosov itd. mo, da bo g. dr Miha Krek, predsednik 'Slovenskega narodnega odbora' to izjavo o pokojnem Kanadska vseuilišča so se odlikovala s svojim delom že na 1956); Volilnih upravičencev je bilo skupno 38.002 (32.638). Od teh je volilo 31.182 (26.036). Volilna udeležba je torej znašala 82.05 odstotka. Neveljavnih glasov je bilo 2.114 (455), veljavnih glaov pa 29.068 (25.581). Posamezne stanke so dobile: Karntner Bauernbund 15.602 glasov (14.834); 13 mandatov (15). Freiheitliche Bauernaschaft 5.989 glasov (4.795); 5 mandatov (4). Karntner Arbeitsbauernbund 5.656 glasov (4.371); 5 mandatov (4). "Skupnost južnokoroških kmetov 1.821 glasov (1.581); 1 mandat (1). Izvoljeni so na listi "Skupnosti južnokorokih kmetov: za občni zbor deželne Kmetijske zbornice g. Mirko Kumer, pd. Crčej, v okrajno Kmečko zbornico v Beljaku g. Lojze Trunk, pd. Ovnič, v okrajno zbornico v Celovcu g. Va-! lentin VValdhauser r,d. Podnar in UMOR ŠTEFANA BANDERE POJASNJEN Nedavno pribegli Bogdan Ni-kolajevie Stašnicky, agent komunistične tajne policije, je po svojem prihodu v Zapadno Nemčijo izpovedal, da je po naročilu moskovske tajne policije izvršil v Zapadni Nemičiji dva politična umora nad voditelji ukrajinskih nacionalistov. Oktobra 1957 je s posebno pištolo za streljanje strupa umoril profesorja dr. Leva Rebeta, ki ga je pričakal pri vhodu hiše, kjer je bil profesor zaposlen. Ko so profesorja našli mrtvega na stopnišču in ni bilo novenih vidnih znakov nasilja, so oblasti poročale, da ga je zadela kap. Podobno misijo je opravil Stašnicky skoraj točno dve leti pozneje. 15. obtobra 1959. Ko je ugotovil dan, ko Bandera ne bo imel s sabo osebnega čuvaja, ga ja pričakal pri vhodu v hiši v Muenchenu, kjer je imel Bandera stanovanje. Ko so našli Bandero mrtvega v veži, so sprva objavili, da ga je zadela kap. Posmrtna obdukcija pa je pokazala, da je bil pravi vzrok njegove smrti zastrupljenje s cianidom. Za to drago dejanje je dobil Stašnicky odlikovanje Reda rdeče zastave. Stašnicky je pred tem prosil predstojnike, da bi smel poročiti neko dekle iz Vzhodnega Berlina. Njegovo prošnjo so odbili, ker bi bila njegova koristnost dvomljiva. Nagovarjali so ga, naj poroči katero uslužbenk tajne policije, kar pa je Stašnickv odklonil. Na dan odlikovanja je predložil osebno to prošnjo Aleksandra šelepinu, ki mu je odlikovanje izročil. Na veliko presenečenje vseh NOVI DOM ZA OSTARELE V TORONTU Sestre sv. Jožefa so nad sto let upravljale Hišo Previdnosti, kjer so skrbele za ostarele osebe in mnogokrat tudi za druge, zlasti brezposelne, ki so potrebovali zatočišča. Ker je bila stara stavba na koncu svoje koristnosti in tudi že dolgo premajhna, so sestre izvedle s pomočjo nad-škofije in kardinala' McGuigana akcijo za novo poslopje, ki je sedaj končano. Koncem maja je 8 milijonsko poslopje Providen-ce Villa and Hospital blagoslovil kardinal McGuigan, koncem meseca pa so se v novo poslopje preselili prebivalci stare Hiše Previdnosti. Novo poslopje, kije moderno zgrajeno in organizirano tako, da upošteva težave, ki jih imajo starejši in delno onemogli ljudje, leži v Scarbo-ro, vzhodnem predmestju Toron-ta. ! različnih področjih. Morda ne bi,v okraino zbornico v Velikovcu in razumevanju v moči krščanske ljubezni, ki bodi podlaga' 'Slovenskemu narodnemu odbo-našemu danjemu ravnanju, medsebojne*- ni generalu g. Leonu Rupniku, i trpečemu slovenskemu narodu v bil° Pričakovati preveč, da se bo-domovini in številnim slovenskim 1 do v bodoče odlikovala tudi po JJomej- Pa- Agonc. političnim beguncem v zamej- uspehih na področju družinskega črte' 'Slovenskega narodnega i stvu, pojasnil. študija, ki bo koristil ne samo odbora'Nemcem!" i Ne delajmo nasilja in krivic'poedincem, marveč izbojšanju hscinam zelo dobro prestala to Težka, zlonamerna in neosno-: junakom, ki so s svojimi živi- morale celotni družbi. i ,tcfko preizkušnjo zvestobe, kajti bilo je prvikrat, ko se je Arbeitsbauernbund" po kandidatih iz 'pa gg. Mirko Kummer in Ignac Skupnost južnokoroških kmetov' je kljub izredno neugodnim oko- vana obdolžitev! Izrekel jo je jenji junaško izpričavali pravil- Sovjetska zveza porabi za nost naše poti v še nedokonča- demokratskemu vsak- ru' zvesto in neomajno preda- ni borbi proti zločinskemu med- J zvgojne namene 596 kosmatega levičarskih slovenskih vrst in nji- dr. Milan Klopčič—(Zame je j narodnemu komunizmu! ! narodnega proizvoda, ZDA pa hovih prijateljih, ki so odšli k mu odnosu in sožitju. Slučajnosti so bile zaključene SNO edina autoriteta!)—, ki je z Ludvik Jamnik ' samo 3,6%. socialistom, potegoval tudi za gla- sove naših ljudi. In vendar je prav pri teh volitvah slovenska lista | prvikrat po letu 1920 napredo- I vala! Pridobila je skupno 240 gla-sov( kar predstavlja prirastek 14,5 odstotka. Zu®eležila je prirastek v vseh volilnih okrajih, razen v celovškem, kjer pa se je število znižalo le za 25 glasov (reci: petindvajset). Tako je narod spregovoril in odločil v jasni govorici številk. je Šelepin njegovi prošnji ugodil in Stašnicky se je aprilu 1960 poročil v Vzhodnem Berlinu. Kmalu nato so ga poklicali v Moskvo češ da bo nadaljeval treniranje. Dejansko mu niso preveč zaupali in ko so ujeli njegove razgovore z ženo, ki ni bila komunistka, so ga suspen-pirali, češ da se je navzel pre-več zapadnjaškega duha, ko je opravljal svoja poslanstva na Zapadu. Ko je spoznal položaj, sta začela zjženo kovati načrte, da bi pobegnila na Zapad. Dolgo nista dobila dovoljenja, da bi smela v Vzhodni Berlin. Spomladi 1961 so dovolili ženi, da je smela v Berlin, kjer je želela roditi otroka. Stašnicky sam je moral ostati v Moskvi. Ko je dobil sporočilo, da je sin Peter umrl, so dovolili tudi njemu, da je smel na pogreb. Kljub temu, da so ju nadzorovali, jima je dan pred otrokovim pogrebom uspelo, da sta se otresla kontrole in zbe-zala na Zapad. Ta izpoved ni nič novega za tiste, ki poznajo komuniste in njihovo delovanje. Mogla pa bi pripomoči, da bi odprla oči kakemu političnemu naivnežu nt Zapadu, ki še vedno misli na možnost koeksistence s komunizmom. MOJA HIŠICA — MOJA SVOBODICA! PA TUDI MOJ PONOS! Slovenske hiše so na splošno preproste. Vendar je od nekdaj-znano, da imamo radi lepe LOVENSKE6A T/SMA KOROŠKI ŠTUDENTJE SO SE ORGANIZIRALI VESTNIK glasilo slovenskih,ustavi ne sme manjkati določila, Minuli torek je v dvorani Mohorjevega doma v Celovcu bil ustanovili občni zbor KOROŠE prostore in da vse storimo, da protikomunis tičnih borcev, pri se v njih udobno počutimo. U-dobno ne samo v smislu korno-ditete, ampak tudi kar se estetskega vidika tiče. Skoraj ni slovenske hiše, ki ne bi imela svoje knjižnice in stene slovenskih domov krasijo bodisi lepe fotografije, bodisi lepe slike. Praksa olepševanja domov z umetninami je morda res šele zadnja desetletja prešla tudi v skromnejše domove. Vendar — to opazujejo tudi tujci, med katerimi živimo — na splošno v slovenski hiši ne boš našel "kiča", zmazka, ki se ga je jezičnemu "trgovcu z umetninami" s številnimi superlativi posrečilo iznebiti in to za težke denarce. V slovenskih domovih vise danes mnoge slike slovenskih umetnikov, dela, ki jih poznamo, ki jih presojamo in katerih avtorji so nam včasih tudi osebno pri srcu. Vedno več je lepih slovenskih domov, vedno pogosteje je slišati želje, da bi si kdo rad okrasil svoj dom tudi z lepimi umetninami, slikami, kipi — in na srečo je v zamejstvu dovolj kvalitetnih umetnikov, ki morejo željam zadostiti. Prav posebno važno nalogo pri tem delu pa opravlja in je že od svoje ustanovitve opravljala Slovenska kulrtuna akcija: z reprodukcijami slovenskih umetnin, z opisovanjem in razlago ter ocenami slovenskih razstav, s svojo likovno šolo, s stikom, ki ga je ustvarila med slikarji in kiparji po vsem svetu. Pri tej nalogi so ji vsaj, kar se popularnosti tiče, najbolj pomagale " umetnostne loterije". Doslej so bile izvedene tri in v prvih mesecih leta 1962 bo izpc-jlana četrta, doslej najmočnejša in najlepša. Dvajset resničnih umetnin — že doslej so znana imena Goršeta., Kramolca, Ah-čina, Ivančove — bo razdeljenih med komaj tiočpetsto srečk. (Verjetnost dobitka je 1:75; brez dvoma edinstveni primer). Srečke so že zdaj na prodaj pri poverjenikih Slovenske kulturne akcije in v vseh slovenskih pisarnah. Da bo eden srečnežev lahko za 1:50 USS dobil celo originalno podobo pokojnega Franceta Kralja — je skoraj težko verjeti! Z lepo umetnino ne gojimo samo sebi in svojim estetskega okusa s slovensko umetnino tudi ne izkazujemo samo svojega dobrega okusa pred tujim obiskovalcem, ki more na ta način spoznati kvaliteto slovenske umetnosti, s slovensko umetnino —posebno še v tujini — s lepoto navežemo sebe na življenje našega naroda, dajemo sebi in vsem svojim pravilno spričevalo. V vsako slovensko hišo—slovensko umetnino! Pod tem geslom se pričenja IV. Umetnostna loterija, ki bo znova olepšala dvajset slovenskih domov z vrednotami. naša v dvojni številki (L. XII, št 11-12, str 308—310 naslednji sestavek; Poslanstvo slovenskega izseljenca Dve glavni nalogi slovenske emigracije sta: osvoboditev slovenskega ozemlja izpod komunističnega režima in priprava načrtov za bodočnost. O obeh nalogah smo že obširneje govorili v prejšnjih številka "Vestni- da so člani slovenskega narodne- DIJASke ZVEVE (KDZ). štu-ga občestva tudi tisti Slovenci, dentje in študentke, med njimi ki žive izven narodne države kot tudi številni visokošolci z Dunaja manjšine ali kot izseljenci. Slovenska država mora tudi tem posvečati trajno skrb, da bodo deležni demokratičnih svoboščin. zaščite svoje matične države in da bodo uživali vse prido- in Gracfca so dvorano napolnili. Blizu lOb mladih, svežih obrazov jažarelo v zanimanju in volji do dela. Kot predsednik pripravljalnega odbora je začel občni zbor aed- bitve narodne kulture Povezanost z drugimi drfavami mošolec K" Snflle' kl Je Pozdra" Kakor smo že zapisali, bodo vil povabljene goste in številno glede povezanosti z drugimi mladino. Nato je na kratko obrazka". Danes hočemo še dopolniti državami verjetno med Slovenci ložil, kako se je zamisel po lastni drugo nalogo. Med pripravami razna mnenja. Obveljalo bo se- organizaciji rodila leta 1957 ter načrtov za bodočnost se nahaja j veda tisto mnenje, za katerega' nato zorela na počitniških stestan-na prvem mestu priprava osnut-' se bo odločila večina Slovencev jjjjj plešivških študentov, ka slovenske ustave, ki bo po 1 pri splošnem, enakem in tajnem 1 razsulu komunizma doma pred- glasovanju. v Povezanost suverenih, držav v ,. konfederacijo ali federacijo je|blla spreJeta. brez sPrememb. ložena slovenskemu narodu razpravo in odobritev. Druga točka je obsegala branje oblastveno odobreniti pn.y.l, ki so Nova slovenska ustava bo mogoča samo, ako bodo te drža-1 Nato }e študent filozofije E. Zato je pogoj Prunč podal nekaj načelnih misli za kakršno koli povezavo obstoj o namenu, pomenu ln organiza-suveremh držav. Kako pa naj cijskem okviru zveze. Posebno je KIPAR IVAN MEŠTROVIČ — UMRL V South Bend-u, v ameriški zvezni državi Indiana je 16. januarja umrl svetovno znani hrvatski kipar Ivan Meštrovič. Zadela ga je kap v 78. letu starosti. — Ivan Meštrovič se je priselil v USA leta 1947, nakar je bil 8 let profesor na univerzi Syracuse, New York, odkoder je potem odšel na katoliško univerzo Notre Dame v South Bend, kjer je deloval do svoje smrti. potrebna v vsakem primeru,! ve že obstojale, bodisi da smo za zvezo suverenih držav ali konfederacijo, bodisi da smo za zvezno jugoslovansko državo ali federacijo, bodisi da odklanjamo kakršno koli povezavo z drugimi, državami ali narodi. Pri konfederaciji bomo morali imeti poleg, slovenske ustave še meddržavno pogodbo s tistimi državami, s katerimi bomo sklenili zvezo: pri zvezni državi ali federaciji pa bomo poleg slovenske ustave imeli še zvezno ali federalno ustavo. Ustavo bomo torej potrebovali in zato je prav, da že danes nanjo mislimo in jo tudi že pripravljamo. Seveda ni potrebno že danes izdelati dokončnega besedila osnutka ustave: pač pa je potrebno proučiti in ugotoviti, na katerih načelih bo temeljila bodoča slovenska ustava. Če si bomo glede teh načel na jasnem, ne bo težko najti primerne formulacije ustavnih določil. Kaj naj torej vsebuje slovenska ustava? Trdnost države je odvisna, od vere v Boga Bog je začetek in konec vsega. Življenje posameznika in življenje skupnosti ima svoj smisel samo v Bogu. Zato je prav. da je ta nadnaravni smisel življenja izražen tudi v slovenski ustavi. Trdnost države je namreč odvisna od vere v Boga in od nravne vrednosti državljanov. V ustavi naj bodo poudarjena krščanska načela glede spoštovanja pravic osebe in družine, svo-vode, socialne pravičnosti, vzgoje, javne morale, obče blaginje. V ustavi bodo zajamčena svoboda vere in vesti, vzgoje in pouka. Razmerje med državo in verskimi skupinami naj se uredi s pogodbo. Cerkvam in verskim združenjem jamči država svobodo delovanja. V ustavi bodo zajamčena svoboda vere in vesti, vzgoje in pouka, prizna cerkveno poroko. Mladina naj ima v šolah verski pouk. V šolskih vprašanjih naj odločajo poleg staršev in države tudi zastopniki veroizpovedi. Demokracija Slovenska država bodi urejena po demokratičnih načelih. Temelj demokracije pa sta svoboda in enakopravnost, ki se kažeta v uživanju civilnih svoboščin. — Državo naj vodijo svobodno in tajno izvoljeni rastop-niki ljudstva. Politične stranke so nujni instrument demokra- se take suverene države po ko-1 poudaril pomen povezave v so- munističnem zlomu osnujejo, dobnem času. nam pojasnjuje "slovenska for-' Tretja točka dnevnega reda so mula" ki so jo izdale slovenske bi,e volitye prvega osrednjega politične stranke in ki vsebuje I ,, .. , .. ,, .... , . ... , , . : odbora. V osrednji odbor so bih določila za dobo po zlomu in . ., tvori izhodišče za končno drža- j voljeni;: J. Vakovnik (Dunaj), vnopravno ureditev jugoslovan-: Predsednik; E. Prunč (Gradec), skega ozemlja. podpredsednik; M. Partl in T. Državljanske pravice in Mešnik (obe Celovec), tajnici; J. dolžnosti Tischler (Gradec) in J. Habernik V vsaki ustavi morajo biti (Celovec), blagajnika; F. Lipuš navedene pravice in dolžnosti1 (Celovec), urednik publikacij. Vi- državljanov. Glede teh naj se v1 iokošolce bosta v Zvezinem od- slovensko ustavo vnesejo načela< bom zastopala F. Bister oz. A. in določila, ki jih vsebujejo mo- p ^ (oba D srcdnješolce derne zapadnoevropske —*----- Pravila za gledalce televizije Legija dostojnosti v škofiji Nevvark, NJ., je objavila naslednja navodila za gledalce televizije; posebno povdarja dolžnost staršev, de morajo nadzirati, kaj in koliko otroci gledajo. Televizija ne sme ovirati otrok pr i šolskem domačem delu 1 in pri drugih opravilih v okviru družine. Mladina naj ne glede progra-rov, kjer so glavni predmet grozote in nasilje. Otroci in doraščajoča mladina morajo razumeti, da morajo imeti odrasli prednost pri izbiranju programov. Gledalci so dolžni sporočiti svoje mnenje osebam, ki so odgovorne za določene programe: pohvaliti dobre in kritizirati oporečne (pisma in telefoni postaji, sponzorjem in proizvajala cem). Zračni valovi so lastnina občestvu, ne poedincev. Gledalci in državljani imajo pravico in dolžnost zagotoviti, da jih nihče ne zlorablja v škodo skupnosti. Družine naj si prizadevajo, da bodo gledale kar največ programov skupno. Kadar predvajajo televizijske postaje filme, ne smemo prezreti ocene, ki jo daje Legija dostojnosti. Z leve na desno: g.g. Jack Harris in Leonard Reilly, kandidate konzervativno—progressive stranke, ki sta pri pokrajniskih volitvah zmagala s pičlo večino v okrožjih Beaches & Eglinton. Volitve so bile 18. 1. 1962. vseskozi s simpatijo pisanem uvodu prestavil italijanski publiki v knjigi "Sempreverde e ro-smarino" ("Zimzelen in rož m širin"). V tej knjigi, ki obsega 240 strani je Salvini prevedel 125 pesmi 32 slovenskih pesnikov od Presešna do Moderne. VVilliam R. Allan Chairman Torontoske Metropole L. 1953 so se torontske občine kot prve na severno-ameriškem kontinentu združile v večjo enoto—metropolo, ki je prevzela vodstvo v stvareh, v katerih je ustave, i Pri tem je potrebno zlasti gledati na to, da slovenski delovni človek užival tudi vse moderne socialne pravice: svobodo združevanja, svobodo strokovnega, stanovskega in gospodarskega uveljavljanja; lobodo zasebne pobude in izbere dela. izrecno naj bo prepovedano prisilno delo iri obvezno združevanje. Dalje naj ustava vsebuj'e načela o pravični in družinski plači, o zaščiti mladoletnih in žensk pri delu, o socialnem zavarovanju za vse stanove. Tudi naj poudari načelo zasebne lastnine, s' katero pa so združene socialne dolžnosti. Potrebna so tudi doiočila o zaščiti družine, o pospeševanju kulture, o skrbi za narodno zdravje in o ureditvi gospodarskega in socialnega življenja v smislu krščansko socialnih načel. Državne oblasti Vsaka ustava vsebuje tudi določila o državnih oblasteh: ali naj obstoja zakonodajna oblast samo iz parlamenta ali iz parlamenta in senata in kakšne so pravice in delokrog, ki jih ima zadonodajna oblast. Dalje vsebuje določila o izvršni oblasti, ki se lahko izvaja na različne načine. In končno so določila o sodni oblasti. Vendar ta določila niso tako bistveno važna, da bi jih bilo treba že danes do podrobnosti predebatirati. Važina so načela, ki smo jih zgoraj omenili. Glede teh pa bi bilo prav, da bi slovenski javni delavci in izobraženci javno razpravljali in povedali svoje mnenje. Naš "Vestnik" je to vprašanje samo načel. S.Č., Argentina pa K. Smolle in M. Oraže (oba Celovec). Občni zbor je živahno potekal in končal v prijetnem razpoloženju. Bilje to prvi podjetni nastop naše doraščajoče lz^oraženske mladina enega srca in enega duha v javno areno in želimo ji mnogo uspeha! Tržaška MLADIKA je v septem-berski številki prinesla sestavek "PEN klub in Slovenci". Iz njega posnemamo: "PEN klub je mednarodna organizacija kulturnih delavcev, v t Opat Ambrož, Leo Ondrašek, umrl. Tik pred prazniki je umri v 71 letu starosti v bolnici Sv. Antona Padov. v Chicagu Ambrož Ondrašek, opat čeških benediktincev, ki imajo svoj sedež v opatiji sv. Prokopija v Lissle, 111. Rojen je bil leta 1892, ter četrti opat gori navedene opatije. Užival je splošni ugled ter je bil imenovan od papeža Pija XII. za arhimandri-ta, od papeža Janeza XIII. pa za člana pripravljelnega odbora splošnega cerkvenega zbora, ki bo letos v Vatikanu. — Pokojnik se je zelo zanimal za cerkveno zedinjenje ločenih pravoslavnih bratov s katoliško cerkvijo. Ko je Velehrad, grob sv. Metoda prišel pod oblast rdečih oprični-kov, se je delo zedinjenja preneslo v Lissle, 111., kjer je deloval kot opat pokojni Ambrož Ondrašek. V Lissle je bilo več uionističnih zborovanj, katerih se je udeleževalo več visokih cerkvenih dostojantvenikov iz vse Severne Amerike. Opat Ondrašek, je bil duša temu gibanju. Pogreb opata Ondrašeka je bil po božičnih praznikih. Udeležil se ga je kardinal Albert Meyer, okrog 50 škofov in drugih visokih cerkvenih dostojansvenikov ter v imenu mesta Chicaga župan Richard Daley. Večeri slovenske poezije v tujih jezikih V Ljubljani so začeli s prirejanjem večerov slovenske poezije v tujih jezikih. Prvi večer je bil namenjen slovenski poeziji v francoščini. Brali so pesmi Prešerna, Cankarja, Jarca, Ketteja, Murnika, Gradnika, Golje, Zajca, Klopčiča, Vipotnika, Udoviča, Župančiča, Bora, Minnattija, Krakarja, Lev-ca, Koviča in Voduška. Predsednik Društva prevajalcev Božidar Borko se je zahvalil Viktorju Jesenku, ki je pesmi prevedel v francoščino ob pomoči mladega francokega pesnika Marca Alyna. Na večeru recitirane pesmi tvorijo del antologije, ki bo v kratkem izšel pri založbi Seghers v Parizu. Drugi večer je bil posvečen slovenski poeziji v italijanskih prevodih in je bil nekaka zapoznela komemoracija za pred nekaj leti umrlim italijanskim slavistom Luigijem Šalvinijem, ki je izdal doslej najpomembnešjso zbirko prevodov iz slovenske poezije ter jo v obširnem, temeljitem in Nagrada pridnima slovenskima učencema Pri natečaju za srčno kulturo otrok v Gorici sta bila med drugimi nagrajena tudi dva slovenska šolarja: Ivan Maraš iz šte-verjana pri Gorici, ki obiskuje glavno šolo, je bil nagrajen zato, ker se je izkazal kot izredno pozoren in uslužen do svojih sošolcev, posebno pa do priletne sosede Terezije Tinta, ki ji prinaša vodo in hodi po živila v 1 km. oddaljeno trgovino. Druga nagrajenka je Marta Bregant, učenka L razreda goriške slovenske gimnazije, je tudi bila nagrajena za izredno prijaznost do součenk. Mlajšim pomaga pri oblačenju in skrbi zanje kot pomečnica učiteljice. Pridna Marta se je postavila že lani, ko je napisala najboljšo nalogo o mlečnih izdelkih, za kar je prejela res naloge vredno nagrado; zaboj mlečnih izdelkov, ki pa jih je vse razdelila med svoje součenke. KRAJEVNE SOCIALNE KONFERENCE V KANADI Lanski socialni konferenci v Halifaxu, ki je bila namenjena vsem angleško govorečim katoličanom Kanade, bodo sledile letos krajevne konference, ki bodo posvečene istemu predmetu: Industrijski odnosi 70 let po Rcrum novarum in bodo prilagojene bolj krajevnim razmeram. Konference bodo: V Anti-gonishu, Nova Scotia od 22. do 24. avgusta, v Windsorju, Onta- ri od 7. do 9.. septembra, v Vic-Eoriji, British Columbia od 28. do 30. septembra, v Saskatoonu, Saskatchevvan od 5. do 7. oktobra. Peto zborovanje bo v Mont-realu, toda datum za to zborovanje še ni dokončno doTbčen. Kot v Halifaxu tako bodo tudi s temi krajevnimi konferencami združene konference krajevnih katoliških karitativnih organizacij. Dr. A.F. Laidlaw — svetovalec za ILO Znani zadružni delavec dr. A. F. Laidlavv, avtor knjige Campus and Comrnunity, je bil imenoval za svetovalca Mednarodnega urada dela v vprašanjih zadružništva. Dr. Laidlavv je eden izmed 30 mednarodno priznanih strokovnjakov, ki bodo služili kot izvedenci za dobo naslednjih 5 let. Dr. Laidlavv je doma iz Nove Scotije in je bil dolgo let povezan z Extension Department univerze sv. Frančiška Ksaverija. Lani mu je univerza podelila častni doktorat. Dve leti je bil v Indiji kot svetovalec za zadružno vzgojo, 1. 1958 pa je bil imenovan za tajnika Co-operative Union of Canada. RAZPIS NAGRADE ZA ŠTUDIJO O SOCIALNEM NAUKU CERKVE Koordinacijski odbor za proslavo 70 letnice okrožnice Rerum novarum je razpisal nagrado za študijo "Socialni nauk Cerkve od Leona XIII do Janeza XXIII". 5 kopij še ne objavljenega rokopisa je treba predložiti do 30. oktobra 1962 tajništvu odbora. Prva nagrada znaša okrog 1,600$. Razprava mora biti predložena v eriem naslednjih jezikov: italijanskem, francoskem, angleškem, nemškem, španskem ali portugalskem. , ENO IZMED SPOROČIL O USLUŽ NOSTIH ONTARIJSKE VLADE VARNOST JE PRVA narodi po svojih predstavnikih. To je tisti mednarodni forum, v katerem tudi majhen narod sez- cije. Kjer ni političnih strank, i tam imamo opravka s totalitarizmom in diktaturo. — Volilna pravico bodi enaka za državljane obeh spolov. Centralizem se je v naši zgodovini slabo izkazal Zato je treba stremeti za tem, da se v bodoči slovenski ustavi naglasi načelo nanja Svet S SVOJ'° kuIturo"" in v samouprave ozemeljskih in pok- tej mcdriarodni organizaciji je ličnih enot sledeč subsidiaraemu bila Pred voJ'no zastopana tudi načelu, ki ga papeži v svojih so- Slovenija po svojem Društvu slo-cialnih enciklikah tako zelo pri-1 venskih pisateljev. Temu sloven-poročajo in katerega bistvo je: skemu prdstavništvu v mednarod-naloge, ki jih zmorejo opraviti1 ni organizaciji je napravil konec nižje upravne enote, naj bodo v. šesti kongres Zveze pisateljev Ju-bila enotnost in koordinacija njihovem samoupravnem delo-' goslavije, ki je bil v avgustu 1961 posebno potrebna (promet( po- krogu; država naj vrši samo v Sarajevu. Na tem kongresu so licija, šolstvo itd.). Ko je pred tiste posle, ki bi jih posamezni-1 sMenilif da bo Zveza književnikov kratkim odstopil prvi načelnik ki ne zmogli ali pa bi bilo prist iIa k mednarodnemu PEN Fred Gardiner, so izvolili za nje- škodljivo za občo blaginjo aka .. ,, . , . , . . . rr/-»/-»£»rr/-\ nadfiHniVfJ nHtM»tniVfl bi bili V zasehnih rotah i K1UDU KOt Cel0ta< ne Pa »»<> kulturna javnost sprejela ta sklep z začudenjem, slovenski kulturni delavci v zamejstvu pa z ogorčenjem. Ne moremo razumeti, kako s«o mogli slovenski pisatelji na katerem so zastopani vsi kulturni tem kongresu molče pristati na gocego naslednika odvetnika VVilliama R. Allena, ki je katoličan. Za Toronto je to približno bi bili v zasebnih rokah. Ozemlje ' Pisateljska društva posameznih Ustava določa tudi državno, !ug°slov- narodov vsaka zase istega pomena kot za ZDA izvo- ozemlje in državne meje Poleg včlanjena kot je to bilo do zdaj.... j Ijev udeležila dr. Andrej Budal in litev Kennedyja. j tega določila pa v slovenski Razumljivo je, da je slovenska | Boris Pahor." to novo zapostavljanje Slovencev.... V PEN klubu niso zastopane države, ampak narodi, narodne književnosti. Tako ima od vsega začetka tudi Belgija dve eas-topstvij enako švedska in druge države, kjer je več jezikov. Le v Jugoslaviji so se temu zastopstvu odrekli. Nikdar v preteklosti se to ni zgodilo... Prepričani smo, da bodo tisti slovenski pisatelji, ki nis obili na kongresu zahtevali preklic sramotnega sklepa in da bodo še nadalje Slovenci predstavljali" slovensko književnost pred mednarodnim PEN klubom, šestega kongresa v Sarajevu sta se od slovenskih tržaških pisate- II, MIH HON. G. C. VVARDROPE Zdravje in varnost rudarjev je bil vedno prvenstveni faktor pri uzakonjenju delovanja rudnikov v Ontario. Predpostavljena dejstva so se vedno upoštevala pri izgradnji zakonov, ki naj preprečijo nesreče. Pripravljenost sodelovanja s strani vodstva rudnikov in delavstva, ki delajejo za dobrobit uslužbencev in visoka zmožnost upravljanja sta vedno olajšala delo vladnih preglednikov v rudnikih. Stalno raziskovanje je močno znižalo možnost silikoze in poraja se upanje, da se ta poklicna nevarnost sčasoma odpravi. Rudniške reševalne postaje, ki jih denarno vzdržujejo rudniška podjetja, ter upravljajo uslužbenci sami, ki so izvežbani pod pokrovniteljstvom Ontarij-skega Oddelka Rudnikov, so v stalni pripravljenosti in vedno zelo uspešni, če nastane potreba po njih. Ontarijski Oddelek za Rudnike in njegov inženirski štab obstojata, da dajeta tehnično pomoč rudnikom v pokrajini in za čuvanje mož, ki delajo v njih. THE ONTARIO DEPARTMENT OF MINEŠ ONTARIO HON. GEORGE C. VVARDROPE, Minister O. P. DOUGLASS, Depufy Minister Toronto Cilj dozežen. Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka je dosegla ob zaključku poslovnega leta cilj, ki si ga je postavila na občnem zboru: doseči pol milijona vlog. Bilančno poročilo 31. decembra 1961 izkazuje na vlogah S518.527.95, Družabni večer in občni zbor zadruge. Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka bo priredila ža člane in prijatelje družabni večer v soboto, 3. februarja v cerkveni dvorani na Manning Ave. Občni zbor bo naslednjega dne, v nedeljo 4. februarja. • V začetku januarja je bil zastopnik "S.D." g. V. Mauko v družbi drugih urednikov toront- # Katoličani škofije Osna-brueck v Nemčiji so nabrali za božič $250.000 za pomoč katoličanom v Južni Ameriki, škofija, ki šteje okrog 865.000 katoličanov ,je darovala za cerkven» potrebe izven Nemčije v letu 1961 nad milijon dolarjev, torej več kot dolar na vsako osebo, vključno otroke. V luči takih primerjav je dobrodelnost katoličanov v ZDA in Kanaki dokaj skromna. skega etničnega tiska (sedem izbranih delegatov) celodnevni gost "Urada za nezgodno zava-rovarja Ontarijskih delavcev". Med drugim so si ogledali moderne prostore Dovvnsvievv bolnice in rehabilizacijskega centra. • Vredno da se zapiše! 8. dec. je "Mednarodni zborovski klub" nastopil s koncertom božičnih pesmi v Don Mili restavraciji na povabilo "Kingsway vvomens cluba". 17. dec. pa so koncert ponovili v International Institutu, kjer so peli pesmi v 6. jezikih. Eden teh je bil slovenski. Pevci so nastopili v narodnih nošah. V slovenski je bila ga. Francka Ziernfeld. Posnetke obeh prireditev sta prinesla oba torontska dnevnika, Star in Telegram. Zbor vodi vsem poznana in nad vse sposobna gdč. Justina Grizon. Vsem k uspehu tudi naše čestitke! • Zastopnike etničnih skupin v Torontu so se poklonili kardinalu McGuiganu za Novo leto v njegovi rezidenci. Slovence sta zastopala gg. Ivan Marn in dr. S. Pregel. The Canadian Register je objavil sliko predstavnikov s kardinalom in nadškofom P.F. Pocockom (13. januarja). Med predavatelji letošnje serije "Vera in življenje", ki jo prireja Katoliški informacijski center (The Catholic Information Center), je tudi preč, g. Lojze Ambrožič, ki bo predaval 4. februarja o sv. pismu in zvitkih Mrtvega morja. V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na Naslov: ANTONY AMBROŽIČ novega slovenskega odvetnika Bjrgj »>°tar]a. Telefon: LE. 1-0715 Chicago • Alfred de Manche, član Serra ■ Cluba za pospeševanje poklicov in urednik torontske-ga dela katoliškega tednika The Canadian Register je govoril 7. januarja članom Društva Najsvetejšega imena v slovenski župniji. • Preč. g. F. Skumavec je bil nastavljen za kaplana v župniji sv. Bernarda v Torontu. • Božični prazniki so bili letos —beli. Sneg nas je skoraj zasipal. Toda to nas je spomnilo vsaj nekoliko na domovino, ko smo šli k polnočnici z bakljami v temo, gazeč gmoto snega, ki se je iskrila v tisočerih kristalih. Mesto, kot je Chicago, pač ne more nuditi lepote svete noči, kot jo je nudila nekoč domovina. 14 dni pred prazniki se vse iskri po oknih za razstavo, tudi po privatnih domovih, kdo bo lepše okrasil božično drevesce, res samo gola razstava, nič drugega. Drugi dan po praznikih pa leži vsa ta "lepotija" v napotje na ulicah in dvoriščih.... Res samo zunanjost.... Če bi ne bilo lepih slovenskih božičnih pesmi za sveto noč in Božič, bi bil Božič za premnoge slovenske rojake- res samo—zunanjost.... Vsa hvala gre cerkvenemu pevskemu zboru fare sv. Štefana, ki pod vodstvom p: Vendelina le pričara kos slovenske domačnosti v tujem svetu! • Kam za predpust? Bo gotovo mnogo vabil in priložnosti. Morda ena bolj šumna kot druga. Toda— slovenske domačnosti ne bo nikjer drugod toliko' kot na slovenski predpustnl plesni zabavi, ki Jo priredi Slovenska Narodna Zveza v Chicagu, v soboto 24. februarja v slovenski Tomazinovi dvorani. Zato pridite! Ob zvokih Roman Posse-dijeve godbe se bodo zavrteli poskočni pari, oglasila se bo slovenska pesem in za postrežbo bo tudi dobro poskrbljeno. Tudi za nagrade bo pripravljalni odbor poskrbel. Letos, tako pravijo, bo nekaj š e posebnega. Zato —na svidenje! Cleveland SLOVENSKA PRISTAVA Predno je poteklo leto 1961 je finanni odbor Slovenske pristave pod vodstvom g. Hinka Lobeta nabral 21.000 dolarjev za Slovensko pristavo. Ta vsota pred- CANADA POZNAJTE VAŠE PRAVICE LEGALNO SPREJETI VSELJENCI IMAJO ISTE PRAVICE IN ISTE ODGOVORNOSTI KOD OSTALI KANADSKI DELAVCI Čeprav je večina delodajalcev v Kanadi poštenih in pravičnih, so se na žalost našli tudi taki, ki so vsel jence izkoriščevali. • Pazite se nepoštenih načinov zaposlitve. • Zahtevajte počitnice z plačo da katerih imate pravico. stavlja namreč kupno ceno za zemljišče Slovenske pristave. Tako je zemljišče plačano in prispevki ter dohodki preko tega zneska bodo na razpolago za izboljšanja ter postavitev novih naprav na zemljišču. Odbor pristave je sprejel velik načrt, ki predvideva ureditev potov, prostora za parkanje, prostora za piknike s potrebnimi napravami, igrališča, kopališče, dom, letno gledališče in sprehajališča. Gotovo je, da takšnega načrta ni mogoče izvesti v enem ali dveh letih. Pot pa je sedaj odprta in odbor bo letos začel z delom, ki bo dovedlo do uresničenja. SPOMINSKA KAPELA. Delo posebnega odbora za postavitev spominske kapele v po častitev spomina slovenskih žrtev [komunizma iz dobe revolucije in zadnje vojske se nadaljuje in je odbor doslej nabral že blizu tisoč dolarjev prispevkov. Odbor se tudi bavi z načrti za kapelico in ureditvijo prostora okrog kapeli-' ce, ki bo stala na Slovenski pris-itavi, a dokončni načrti še niso ■ bili sprejeti. TRIJE TIČKI. V soboto zvečer 6. januarja so člani dramatskega društva Lilije zaigrali v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu burko "Trije tički'. Režiral je g. Ivan Hauptman. TELOVADNA AKADEMIJA V nedeljo popoldan 7. januarja je Slovenska telovadna zveza priredila v novi šentviški dvorani svojo prvo telovadno akademijo v Clevelandu. Akademija je bila zelo lepo obiskana in je navdušila gledalce. Nastopili so dečki s skupinsko vajo s palicami, deklice s skupinsko vajo z robčki in dekleta in fantje s talnimi vajami ter posamezniki na konju, bradlji "ti drogu. Telovadci so poakazali visoko mero izvežbanosti in skladnosti pri skupinskih in po- PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti. Uradni prostori: 646 EucHd Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: (N NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4, Toronfo, Ont. — EMpire 4-4004 P070RI Prenočišče, hrana, ogled _ ' «... .. .,, Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion RLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 ■ Roma Se priporoča in pozdravlja. Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! DOPISOVANJE Dve Slovenki, izobraženki, živeči v Sloveniji, 32 oz. 35 let, si želita dopisovati z značajnimi izobraženimi Slovenci, ki bi se želeli poročiti. Resni interesenti naj pošljejo minimalne osebne podatke na upravo lista pod šifro: "Ustvariva si topel dom" za vzpostavitev direktnih stikov. samezih nastopih. Vadil je g. Janez Varšek. SLOVANSKI FESTIVAL. V nedeljo popoldan 14. januarja je Prosveta Baragovega doma priredila v šentviški dvorani spored slovanskih plesov in pesmi. Od Slovencev sta pri pnpre-ditvi sodelovala "Slavček" s petjem in "Kres" s plesnim nastopom. Srbi so nastopili s folklorno skupino "Ružmarin". Za Ruse sta nastopila pevka Nika Kozakova in basist Pavel Petrov, ki sta pela ruske pesmi ob spremljavi klavirja. Poljake je predstavila skupina deklic, ki je odplesala "kra-kovjak". Hrvatske pesmi je pela ga. Olga Kolman-Schvvartz. Slovaki so se predstavili z naraščajem dramatskega kluba "štefa-ntk"( ki je pel slovaške pesmi. Uvodni govor je govoril dr. Miha Krek. Prireditev pa je organiziral in vodil program g. Rudi Perhinek. , J ^ NAROČNINA. V Clevelandu morete poravnati naročnino pri Erštetu, St. Clair in 68. cesta ali pa pri g. Viliju Zadnikarju, 6920 Bayliss Ave. Prosimo, da poravnate naročnino za preteklo leto in jo obnovite za tekoče leto. Vsem pa, ki so to že napravili, najprisrčnejša hvala. ANTIGONISH • Dr. R. čuješ je predaval 15. januarja duhovnikom antigo-niške dekanije o okrožnici Mati in učiteljica. • Drugi Vatikanski cerkveni zbor bo po vsej verjetnosti sklican za letošjo jesen. Zagotovite da to kar se vam odbije za hrano in stanovanje ni previsoko. Ne dovolite da vas uporabljajo za prelom štrajkov. Zagotovite da so vse kreditne znam ke, ki vam pripadajo, prilepljene v Unemployment Insurance Book. Ne bojte se pristopiti v delavsko dru štvo (Trade Union). To je vaša pravica. Ne bojte se če vam delodajalec grozi z deportacijo. Če imate kako veljavno pritožbo glede razmer vašega posla, posvetujte se z uradnimi osebami provincijalne vlade v vašem okolju. Če jih ne poznate, pa se obrnite na urad za imigracijo in državljanstvo, ki je najbližji vašemu domu, ali pa vprašajte vašega duhovnika ali pa voditelja narodnostne, skupine v katero pripadate. Ti ljudje bodo storili vse kar je v njihovi moči da vam pomagajo. Ellen L. Fairclough Minister of Citizenship and Immigration CUVAIRI MIRU Bolj kot kdajkoli preje od 1940. leta sem, dolgujemo danes posebni pozdrav — članom-državljanom v kanadski vojski, ki so vedno pripravljeni braniti našo svobodo ter pomagajo čuvati svetovni mir. DEPARTMENT 0F NATIONAL DEFENCE fOV/CQ VL ^Slovenije • Duhovniške vrste se redčijo —naraščaja pa ni. Iz Slovenskih goric poročajo, da je smrt pobrala spet dva slovenska duhovnika. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. je umrl zlatomašnik č.g. Frnc škof. Za časa nacizma je bil preseljen v Srbijo, po pov-ratku pa je našel župnišče — prazno. Moral je začeti vse od kraja. • Pri Sv. Trojivi v Slov. gor. je odšel po večno plači p. Vladimir. Tudi njega bodo pogrešali. Nekoč je delovalo v tem samostanu več patrovi ki so bili opora vsem župnijam v okolici kot misijonarji in pridigaji, danes sta tam le še dva duhovnika, oba stara, ki ne zmoreta več dela, ki I ga nalaga sodobno dušno pastir-stvo. Od povsod tožijo. Smrt kosi, naraščaja pa ni.... • Popis za vojaško službo. .. Tudi takozvana "Jugoslavija" se pripravlja za "vsak slučaj". Na kateri strani, pač ni treba preveč povdarjati. Čeprav dobiva od Amerike ogromno pomoč v do-lar-jih, letalih in živilih, se bo, tako pravijo tisti, ki so doma in prilike vidijo bolj od blizu, odločile za s Sovjetijo. Nekaj naravnega! Ce mrkne sonce v Moskvi, bo mrk tudi v Titoslaviji.... Zato zamanj vse podpore od strani strica Sama.... Poročila pravijo, da jo bil popis moških od leta 1918 dalje do leta 1905. Usoda "gospodarskih" beguncev iz Jugoslavije Vladna tiskarna v Washingto-nu je izdala zasliševanja v zvezi z begunci pod naslovom VVORLD REFUGEE PROBLEMS, ki jih je organiziral pododbor pravnega odbora senata (12—14. julija 1961). Zasliševanjem je predsedoval senator Philip A. Hart. V uvodnem govoru je omenil, da predstavljajo begunci dvojno obveznost za svobodne narode. Prvič jim moramo pomagati, ker se kot ljudje nahajajo v težkem položaju, drugič pa iz političnih razlogov. "Ce kdo tvega prebeg izza železna zavese, pa ne najde nebes v svobodnem svetu, se bo njegov beg od komunizma končal v razočaranju nad demokracijo". Zasliševanja omenjajo tudi begunce iz Jugoslavije. Richard R. Brown, ravnatelj urada za begunce in preseljence, je poročal, da je prišlo v. 1. 1960 iz Jugoslavije 4.538 beguncev v Avstrijo in 4.359 v Italijo. Po statistikah State Departmen-ta, ki jo je navedel senator Ken-neth B. Keatings iz New Yorka, je zapustilo Jugoslavijo po 2. svetovni vojni 206.000 oseb kot begunci. Senator Peel (Rhode Island) je predložil članek iz Providence Journala (25.6. 1961) "VVorld Rcfugee Tide Anti-Red", kjer je omenjeno, da število beguncev v Evropi pada z izjemo begpncev iz Jugoslavije. Kot število beguncev Jugoslavije za 1. 1960 navaja 10.000. Gdč. Aleksandra Tolstoj, predsednica Tolstoy Foundation Inc., ki se posveča problemom beguncev, ki zbeze izpod komunističnega jarma, je povdarila, da ko- Buenos Aires • Novi urednik DRUŽABNE PRAVDE. Z novim letom je prevzel uredništvo Družabne pravde preč. g. Jože Jurak, duhovni vodja organizacije. Prejšnji urednik je bil g. R. Smersu. • Družabna pravda pripravlja izdajo slovenskega besedila okrožnice Mati in učiteljica. Prevod, ki mu bo pridružen tudi komentar, bo predvidoma izšel v marcu. Molotov je izgubil bitko Odlok osrednjega odbora, sovjetske komunistične stranke da norajo preimenovati vsa mesta, poslopja, spomenike, itd., ki nosijo imena Malenkova, Molo-tova, Kaganoviča in Vorošilova, je zaključil ugibanja, kakšen položaj uživa Molotov po znanem' napadu na Hruščeva. Po novem letu je bil imenovan na svoje prej šnje mesto na Dunaju, toda doslej se še ni pojavil tam. Mnogi so iz tega sklepali, da mu je uspelo zbrati dovolj zaslombe proti Hruščevu da se ga ne bo mo gel kar tako iznebiti. Poslednji odlok je samo logično dopolnilo degradacije Stalina in upravi-čuje domnevo, da je vsaj v Moskvi Hruščev absolutni "gospodar". NOVICE AVSTRALIJA • Evharistični festival v Sun-buryju. Ne evharističnem festivalu, ki ga prirejajo katoličani v Sunburyju že nad 30 let, so bili častno in vidno zastopani tudi Slovenci. Udeležilo se ga je kakih 200 Slovencev, okrop 20 slovenskih narodnih noš, dvoje bander ter ena zastava. Poročilo in slike so prišle tudi v tisk. Sliko narodnih noš je objavil dnevnik The Sun in ponatisnil katoliški tednik The Advocate. Sliko je objavil tudi časopis The Age, toda jo je napačni označil. Slovenci so bili predstavljeni bralcem kot Cehi. • Slovenec na televiziji. 7. novembra so televizijske novice dvakrat prikazale lep film o Slovencu Francetu Benku, slikarju in restavraterju starih umetnin, ki deluje v Avstraliji. Film je prikazal, kako g. Bevk obnavlja stare umetnine. munisti nikdar ne izgube interesa na beguncih in da izrabijo /sako slabost Zapada za spretno propagando za oslabitev morale beguncev. Obširneje je govorila tudi on beguncih' iz Jugoslavije: "Kar zadeva beguncev iz Jugoslavije — četudi je treba primati, da pride določen odstotek preko meje v iskanju boljših gospodarskih možnosti — je težka zmota, če odklonimo na tej podlagi vse begunce iz Jugoslavije, med njimi je mnogo požrtvovalnih nasprotnikov komunizma bodisi moskovske, kitajske ali litovske izdaje" V poročilo je vključila članek, ki ga je objavil časopis Liberty (Srbski odbor narodne obrambe v Ameriki 15. junija 1961) pod naslovom: Soncenration Camp for "Ekonomic" Escapees, pogovor z osebo, ki ji je drugič uspelo pobegniti iz Jugoslavije. V članku beremo, da vračajo avstrijske oblasti vsakogar, ki mu ne uspe dokazati, da je politični begunec. T. zv. "gospodarski" begunci se znajdejo v taborišču v Rajhenburgu. Na postaji jih pričaka vojska. Vkljen-jene jih prepeljejo v taborišče, kjer so najprej podvrženi posebni "zdravilni" proceduri mučenja in stradanja za 3 dni. V taborišču so tri vrste jetnikov: prvo predstavljajo osebe, ki so bile vrnjene ali pa so jih ujeli, ko so nameravali pobegniti čez mejo: v drugi so kriminalci, ki so bili obsojeni izven Jugoslavije, pa zaprosijo za vrnitev v Jugoslavijo: v tretji pa so stare osebe, ki so se želele vrniti domov. Najhujše se godi prvi skupini, za katero poiščejo vse mogoče obtežilne podatke ter jih obsodi jo na ječo. Draga skupina predstavlja kandidate za UDBO. Pošljejo jih v posebne šole, kjer jih izvežbajo za agente UDBE. Tretjo skupino po navadi čez nekaj časa spuste na svobodo, toda strogo jim zabičajo, da ne smejo ničesar povedati, kaj se dogaja v taborišču, sicer.... Taka grožnja po navadi zadošča. Žene in dekleta, ki zaidejo v to taborišče, so na razpolago kriminalcem, bodočim agentom UDBE. Ko jih izpuste, jih registrirajo kot prostitutke. Agenti UDBE imajo seveda proste roke, da dajo duška svojemu sadizmu nad taboriščniki, moškimi in ženskami. Pretepanje, mučenje, prisiljenje, da se morajo jetniki pretepati med sabo kot gladiatorji, so pogostne nočne scene v taborišču. Kdor podleže pri mučenju ali si iz obupa sam konča življenje, ga pokopljejo v skupinskem grobu. ' Članek je sedaj sestavni del poročila odbora. JOURNAL OF THE NATIONAL CANCER INSTITUTE prinaša ponovno znanstveno poročilo o raziskovanjih na področju raka, pri katerem jc sodeloval Slovenec Jakob Planinšek iz Buffala. Naslov razprave je: Triadic Labelling vi t h 1 130, 1 131, and 1 133 for Controlled Determinations of Tumor-Local-izing Antibodies. Kot avtorji so navedeni: Eugene D. Day, Jakob A. Planinšek in David Pressman. Razprava je izšla v junijski številki 1961 na straneh 1321 do 1333. • Najstarejša volilka v Yar mouth County, Nova Scotia, ki je stara 103 let je protestirala pred kratkim, ko so ji hotel; podaljšati obleko, češ da so sedaj v modi kratka krila. • Nobelov nagrajenec Igor famni se je izjavil v članku v izvestjih, naj opuste komunisti zahtevo, da morajo študentje delati v tovarnah ali na kmetijah, predno smejo na vseučilišča. Obenem je zagovarjal stališče, ia morajo dobiti mladi znanstveniki več besede, ker so mlajša leta pri znanstvenikih po navadi lajbolj plodna za napredek zna nosti. • Prva 75 letnica poroke v .Canadi. 31. decembra sta slavila 7 5 obletnico poroke g. in ga. Gaetz v Novi Scotiji v bližini Halifaxa. • Kazmerje med moškimi in ženkami v ZDA se je v zadnjih jO letih znatno spremenilo. L. 1900 so prišli na vsakih 100 žensk v ZDA 104 moških, sedaj pa samo še 95. Zato ni nič čudnega, če postaja neporočena žena polagoma priznan poklic. Pij XII je že 1. 1945 pozval neporočene žene, naj se aktivno udeležujejo javnega življenja, ki se ga poročene zaradi dolžnosti do družine ne morejo v toliki meri. V ZDA posluje sedaj žt dobro upeljana organizacija Betliany Conference, ki se posveča vprašanjem in duhovnemu oblikovanju neporočenih žen (nad 30 let). • Na zemljišču, ki ga je podaril neki veleposestnik duhovniku Rafaelu Garciju, gradi ta v Colombiji naselbino "Krščansko mesto" Hiše so zidane z opeko in so sorazmerno poceni. -Zgradil je že 200 hiš, prostora pa je še za nadaljnjih 1800 hiš. Naselje ima zadružno trgovino, pekarno, mizarsko delavnico, knjižnico, bolnišmico tovarno ter šole. • Odkritje enostaničnega organizma na meteorilih, ki so padli pred 70 leti na zemljo več tisoč milj narazen (Dr. B. Nagy Fordham University in dr. G. Claus, New York University— poročilo je bilo priobčeno v angleški reviji ANTURE) je sprožilo debato o možnosti živih bitij na drugih planetih. Frančiškan J. Zubek iz Buffala, N.Y. piše v decemberski številki The American Ecclesiastical Revievv: "Obstoj takih bitij (razumnih bitij s snovnim telesom) ni v nasprotju z nikako resnico naravnega ali nadnaravnega reda'. • V Ottavvi je nastopil pokoj uslužbenec ministrstva za državljanstvo in vseljevanje dr. Vladimir Julij an Kaye, po rodu Ukrajinec. V času svojega službovanja je zbral kakih 1500 življenjepisov vidnih Kanadčanov, ki niso anglosaksonskega ali francoskega izvora. Te osebe predstavljajo 33 etničnih skupin. To in drugo njegovo raziskovalno delo je sedaj v oddelku ministrstva za dokumentacijo. • Komunisti so končno le priznali, da je bil glavni namen berlinskega zidu ustavili ali vsaj zajeziti odtok delovnih moči. To se jim je tudi posrečilo. DOčim je zbežalo preko meje poprej povprečno 1000 oseb na dan, se je število beguncev zmajšalo sedaj na kakih 80. • Število resnih zločinov v ZDA je naraslo v zadnjih 10 letih za 9896, dočim je prebivalstvo naraslo samo za 189'o. Stroški v zvezi v zločini so znašali 1. 1960 22 milijard dolarjev ali 128$ na osebo. V primerjavi s stroški v zvezi z vzgojo stanejo zločini 1.11$ za vsak dolar porabljen za vzgojo in 9$ v primerjavi v vsakim dolarjem darovanim za cerkvene namene. • Juan Marinetlo, bivši predsednik komunistične Stanke v Kubi je bil imenovan za rektorja univerze v Havani, ki ima kakih 12.000 slušateljev. • Založnik Friederich A. Praeger iz New Yorka, po rodu Dunaj-čan, je prišel po naklučju do rokopisa Milovana Djilasa, ker je Djilas nekoč videl seznam knjig te založbe. Ker je bil sam v ječi, je organizirala stike z založnikom njegova žena, ki pa je pozabila zahtevati pismeno pogodbo. Tako je založnik z "Novim razredom" po lastnem priznanju napravil dobiček nad 1,100.000 $, Djilas pa niti pare. Ojilas si je dolgo prizadeval, da bi izzvil iz založnika vsaj nekaj denarja za znanega človekoljuba dr. Alberta Schweitzer-ja, pa tudi to brez uspeha. Milo-van Djilas, ki uživa sedaj vsaj relativno svobodo, je imel več sreče z založno družbo Harcourt & Brace, ki mu je založila drugo knjigo — Dežela brez pravice in mu pošilja redno honorar v Beograd. 9 V Montrealu so pMznovali 25 letnico smrti brata Andreja, ki je začel češčenje sv. Jožefa na pobočju Mont Royal v Montrealu, kjer zidajo veličastno cerkev. Ro-| marska cerkev, ki je vedno zelo obiskana, irna položaj basilica minor. Pontifikalno mašo je daroval škof Eugene Limoges, ki je daroval iudi pontifikalno mašo pred 25 leti ob pogrebu brata Andreja. • Ker je denar na splošno potreben za daljšo dobo v kmetijstvu, preden konča svojo pot od denarja do semena, gnojil in drugih potrebnih sestavin do pridelka in prodaje, je Poljedelska zveza v New Brunsvvicku izglasovala rešolucijoč naj provin-cialna vlada garantira vsa dolgoročna posojila farmerjem, ki jih najamejo bodisi v kreditnih zvezah bodisi v bankah, ter naj plača obresti na ta posojila, v kolikor presegajo 396. • Caisse populaire v St. Yves v Quebecu je kupila pet let staro tržišče (shopping centre). Vseh devet podjetij, ki uporabljajo tržišče, ima delnice v "ljudski banki". V načrtu je povečanje uradnih prostorov hranilnice in posojilnice ter priključitev zdravniškega središča. • Kreditne zveze v Saskatche-wanu bodo proslavile 25 letnico obstoja v provinci s posebno kampanjo, ki namerava zbrati $25.000 za pomoč izgraditvi kreditnih zvez v novi samostojni afriški državi Tanganyika. • V Južni Rodeziji bodo uporabljali govore cerkvenih očetov, prevedene v jezik, ki ga govore prebivalci. Izšli so v tisku in katehisti ter učitelji jih bodo brali vernikom ob nedeljah poleg nedeljskega evangelija, kadar ne bo duhovnik mogel o-biskati vernikov. • Kljub temu, da nudi sodobna Poljska izredne vzglede krščanske vere — neka vas je n. pr. pred kratkim dobila električni tok v adventu, pa so počakali do božiča, da so prvič prižgali električne luči—kaže pregled verskega stanja med poljskimi akademiki v Varšavi, ki študirajo naravoslovne vede, da pada odstotek vernih študentov ter raste odstotek onih, ki izjavljajo, da ne verujejo več in onih, ki ne žive več po veri. Po tej študiji priznava samo še 996 katoliške nravne zapovedi v polnem obsegu dočim jih je priznavalo 1. 1958'še 2096. • Fidel Castro ima težave s poljedelci, s pomočjo katerih je prišel na oblast. Ker so začeli v znatni meri požigati sladkorni trst kot eni izmed maloštevilnih možnosti izraza nezadovoljnosti z njegovo tiranijo, jih je začel likvidirati na veliko. Od novembra velja smrtna kazen za naslednje "zločine": požiganje sladkornega trsta, zaščita oli pomoč protirevolucionarjem, pomoč osebam, ki se vtihotapijo v Kubo iz tujine, izvajanje sabotaže v mestih, t nošenje orožja brez dovoljenja vlade. Pobijanje je tako obsežno, da so si #1 P.C.A." PAMETEN NAČIN PLAČILA Crke "P.C.A." pomenijo v bančnem Account, ki predstavlja najuspešnejši kontrole istih. jeziku Personal Chequing način plačila računov in Plačevanje računov s čekom je ustaljen način izvirajoč iz 17. stoleja. Pravzaprav je leto 1670. videlo prvi ček, ki je pooblastil angleškega zlatarja-bankirja, da naj izplača določeno vsoto „dono-silcu" čeka. Primerek, datiran 11. julija tisteg leta se glasi: "Gospod Hoare: Izplačajte donosilcu g. Witt Morganu 50 funtov, 10 šilingov in 10 pene. in zahtevajte od njega potrdico za to vsoto. Vaš ljubljeni prijatelj VVill Hale". Ta način poslovanja je deloval tako dobro, tako da je danes vsaki dan izstaljenih več kot 2,500.000 čekov v Kanadi. Kot vsaka druga stvar v zadnjih 3001etih, tako se je tudi način plačevanja s čeki izpopolnil. Danes je Personal Chequing Account živa poendstavljenost. Poglejte, kako deluje. Čedna oblika čekov izkazujoča vašo tekočo številko računa vam je izročena ob času odprtja računa. Vsakih šest dni vam vrnemo izplačane in "uničene" čeke s spisano listino zaporedja čekov. To vam pomaga pri vašem osebnem računovodstvu ter vam pomaga držati Vaš obračun v redu. Zahtevana ni minimalna balanca. Vi plačate le 10 centov za vsak iztavljeni ček. Vaši "uničeni" čeki so vaša potrdila. Opozarjamo . . . vaš Personal Chequing Account uporabljajte le za plačilo računov in naj ne meša vašega Savings Accounta, ki vam obrestuje vaše naložene prihranke. « Udobnostni Personal Chequing Account je eden izmed mnogih uspešnih uslug, ki jih ljudje v "banki" imajo pripravljene za vas. Vaš okrajni poslovodja Toronto-Dominion podružnice bo vesel, da vam jih lahko obrazloži. Obiščite ga kmalu. Videli boste kmalu da so.. THE USLUŽBENCI SO DRUGAČNI PRI . . . TORONTO-DOMINION THE BANK THAT LO O K S A H C A D BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST BANK tri matere ubitih sinov drznile Voditi parado pred osrednje poslopje Castro ve policije ter so javno kričale "Fidel je morilec". • Delovni tednik se je skrčil v ZDA od 66 ur 1. 1850 na 40 ur 1. 1940. • Koliko je vredna izobrazba. Statistiki v ZDA so izračunali, koliko je povprečno vredna izobrazba, če predpostavljamo, da so osebe zaposlene od 25 do 64 leta: z nepopolno osnovno šolo (manj kot 8 let) — $106,449, s popolno osnovno šolo — $149,-687, z 1—3 leti srednje šole — $175,779, s 4 leti srednje šole — $215,487, z 1—3 leti univerze — $269,105, in s 4 ali več leti univerze — 5366,990. • Allan Nunn May, ki je bil obsojen 1. 1946, da je izdal atomske tajnosti Sovjetom, je bil imenovan za posebnega profesorja za fiziko na univerzi v Ghani. Sovjeti bodo dali unizervi na razpolago atomski reaktor. • Italijanski Nennijevi socialisti so se izneverili komunistom. 11. januarja t.l. je glavni odbor stranke izglasoval s 44 glasovi proti 34, da socialisti odobrijo "zgolj obrambno" zvezo Italije z zapadnimi silami. • Konrad Adenauer je izjavil 11. januarja, da pripisuje več važnosti za ohranitev miru v Evropi in na svetu NATO kot pa Organizaciji zedinjenih narodov. PROSIMO. PORAVNAJTE NAROČNINO "S.D." SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 3J šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnina tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.