Dragi Marijini otroci!
^ novim šolskim letoin Vas bo >AngeIČekc spet redno vsak mesec obiskal. In vsak mesec Vam bo pri-nesel nekaj besedi o Mariji, vsak mesec Vam bo z Marijinim zvončkom zvonil, da bodo VaŠa mlada grca bolj in bolj gorela v ljubczni do predobre nebeške Matere.
Vsi Ijubite svojo zemeljsko mater. Za vse na svetu je ne bi dali; mati je dobremu otroku veČ ko vsi zakladi. In prav je tako. Bog sain boče, da Ijubimo svojo dobro, skrbuo mater. Otrok, ki bi svoje matere ne Ijubil, bi bil brez srca. Ne Bog ne ljudje bi ga ne marali. Zato Ie Ijubite svojo mater, delajte ji veselje, bodite ji v tolažbo in prosite ljubega Boga vsak dan, da Vain jo Še dolgo, dolgo ohrani!
Morda je ta in oni med Vami. ki se mu bo ob teh vrsticah milo storilo. Matere nima več. Tam na tihi božji njivi je samoten grob, v njem pa njcgova zlata mati nevzdrarano spi. Težko je otroku, ki mora iti brez raatere skozi življenje. Tako je sam, tako zapuščen. Kolikrat misli na mater s solzami v oceh: kolikrat se je spominja v iskreni molitvi: kolikrat po svidenju ž njo hTepeni — rad bi se odpočil na njenem Ijubečcm srcu.
Otroci! Vsi moramo biti na to pripravljeni, da bomo enkrat zemeljsko mater zgubili. Leta hitijo, ljudje se staramo in kakor jeseni listje z drevja pada, tako padamo mi z drevesa življenja v smrt. Zato pa je tako prav, da si vsak izmed nas izbere poleg zemeljske raatere še drugo Mater. ki je naj-lepša in najboljša.   Mater,   ki nlkoli ne umrje.   Saj
^^^^^^^^^ 28 ^^^^-^^^^^^
veste, da je ta mati — Marija, naša ljul>a Gospa presvetega Srca. Ona je Mati Jezusova, je pa tudi naša rluhovna Maii. \se Jjudi ima rada, za vse Ijudi prosi in jim nebeške milosli deli, najbolj pa ljubi nedolžne, pobožne, dobre otroke, posebno tiste, ki se ji v Marijinera vrtcu posvetijo in jo z gorečim srcem častijo in na pomoČ kliČejo.
Blagor tistim otrokom, ki se Marije z ljubeznijo oklenejo! Njih življenje gre tako lepo naprej. Marija jih vodi z ljubeČo roko skozi nevarnosti in viharje, Marija jih pripelje v sveta nebesa, kjer je nas pre-srecni, večni dom.
Poslušajte kratko zgodbo: Vsako jutro in vsak večer je pobožna mati pokleknila s svojim nedolžniiu sinčkom Peterčkom pred Marijino podobo. »Glej, otrok raoj, to je tvoja najboljša Mati,« mu je govorila. »Ljubi jo z vsem srcem iii služi ji kot svoji dobri Gospe!« Peterček ni pozabil materinili besedi. Marii-jino ime se mu je zapisalo globoko v srce. Kadar *je le raogel, je pogledal na podobo nebeške Matere in jo pozdravil. Neštetokrat na dan je zmolil zdravamarijo, ta najlepsi Marijin pozdrav. Doma si je napravil mal Marijin oltarčck in ga je krasil z rožarai, dokler jih je kaj raslo na zeleni irati, Naučil se je tudi streči pri sveti ma.Ši. Najrajši je stregel v Marijini cerkvici, pri Marijinem oltarju. V nedolžnem ponosu se je imenoval »strežnik našc ljube Gospe«. Marija je svo-jega prijateljčka prisrčno ljabila. Varovala je nje-govo mlado dušo, da je ostala čista in nedolžna. Pe-terCek je preživel nad vse lepo svojo mladost. Božja Mati ga je vodila po nedolžni poti v nebeški ruj.
Ko je Peterček dorastel, so ga dali starsi učit za čevljarja. Silno mu je bilo težko, ko ni mogel več streči pri sv. maŠi. Pridno sc je učil in rad je ubogal, a srce mu je hrepeuelo drugani. In Marija »svojega strežnika« ni pozabila. Po Čudovitfh potih ga je pri-peljala iz čevljarske delavnice v samostan, kjer je postal Peter rodovni brat in prejel redovno ime Kri-spin. Predstojniki so mu odkazali službo v kuhinji. Pobožni kuhar brat Krispin je spremenil kuhinjo v malo Marijino kapelico. Postavil si je majhen Marijin
•^-^^^^^^^^— 29  ^^-^-^~^^-^-w^
oltarček, kakor ga je imel nekdaj doma, in vsako jutro in vsak večer in neštetokrat čez dan je poklek-nil pred svojo Ijubo nebeŠko Gospo in jo pocastil in se ji pnporočil. Bil je ves srečen, da je smel hiti spet »strežnik nase ljube Gospe«. Ob sobotah in Marijinih praznikih je poprosil vselej dva duhovnika, da sta prišla k ujerau v kuhinjo. Vsi trije so potem poklek-liili pred Marijiii oltarČek, ki ga je Krispin vedno s cvetjem okrasil, in po tihih samostanskih prostorili je odmevalo milo petje Marijinih hvalnic. Krispinovo srce pa se je v takih urah kar topilo v nedolžnem veselju.
Tako je brat Krispin dolgo let zvesto elužil Bogu in svoji uebeSki Gospe. Marija mu je njegovo zve-stobo in ljubezen bogato poplačala. Ne le, da ga je varovala grelia in krivice, skazovala mu je tudi po-sebne milosti, da je celo Gudeže delal in bolnikt1 ozdravljal. Ljudje so ga visoko spostovali in ljubili. brat Krispin pa je ostal ponižno skrit v svoji tihi kuhinji, vso slavo je vselej dal le uebeaki Gospe.
Ko se je postaral, so ga poslali predstojniki v Rim. Tam je spet opravljal sluŽbo sireŽnika pri oltarju. Kako je bi) vesel, saj je bi] zopei ^sirežnik naše Ijube Gospe«.
Pa je prišla smrt in je poklicala brata Krispina pred boŽjo sodbo. Nič se je ni ustrasil. Vse Življeiije je Marijo z vsem srcem Ijubil, še umirajoč se je k svoji Ijubf Gospe zatekel:
»Marija, naša boš pomoč,
ko svet nas zapusti;
ko nas objame smrtna noč.
nas milo sprejmi ti!
Saj tebe, Maier, ljubimo
in vedno k tebi klicemo:                    *
Marija, varuj nas!                            '
Marija, varuj nas!«
S pogledom na podobo Križanega in nebeŠke Ma-tere je brat Krispiu, nekdanji pridni Peterček, sladko v Gospodu zaspal. Danes je svetnik v nebesih.
Otroci! Tako vodi in varuje Marija tiste, ki si jo za Mater izvolijo. Izberite si jo tudi Vi! Pridite v Marijin vrtec! Vsak izmed Vas naj danes sklene: Marija, ti boš moja Mati — jaz bom pa tvoj dober otrok!
Tako boste srečno živeli in enkrat blaženo umrh. In to je največja sreča.