ČE NE VEŠ ZAKAJ IN KJE ŠKRIPLJE
Tudi namazati ne moreš
,Na posestvu Brest so se zaradi novega tehnološkega postopka v LEKU letos preusme-rili na koruzo, pšenico in oljno repico. Sedanji objekti omogočajo poljedejsko delo, za mlečno farmo pa bi bilo potrebno zgraditi povsem nove zgradbe
V našem preteklem delovanju smo se mnogo-krat nepotrebno zapletli tudi zato, ker smo izza zidov sejnih dvoran reševali terensko problema-tiko. Verjeli smo besedam posameznikov, v do-bri veri, da so te objektivne ter da zastopajo splošni družbeni interes. Probleme smo potem reševali delno in si pogosto s tem nagrmadili mnoge nove nevšečnosti.
Tako pot bi po delnih informacijah lahko ubrali tudi pri reševanju problematike v Ljub-ljanskih mlekarnah TOZD Posestva. Splošna ugotovitev je kazala, da je ražvojni korak v tem
kolektivu zastal. Pa ne le to, ampak, da prihaja celo do posameznih pojavov in ravnanj, ki lahko privedejo do večje družbene in gospodarske škode.
Da bi spoznali, zakaj se je ta TOZD znašel v takem stanju, kje škriplje in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi zapihal v njem nov delovni zagon, se je predsednik IS Joško Vučemilo odločil, da s sodelavci iz vrst izvršnega sveta, postaje milice in družbenopolitičnih organizacij obiške pose-stva Brest, Gmajnice in Bokalci ter s predstav-niki TOZD posestva spozna razsežnost njihove-ga delovanja ter prepreke, ki jim ne dovoljujejo nadaljnjega razvoja.
Poljedeljsko usmerjeno posestvo Brest danes posluje pozitivno. Fartna Brest, zanjo smo pola-gali temeljni kamen pred štirimi leti, pa bi zao-krožila proizvodni sklop in omogočila boljšoo-skrbo Ljubljane z mlekom in mlečnimi izdelki.
Obisk na Brestu je pokazal, da enajst delav-cev marljivo opravlja svoje delo. Nekoliko več
pozornosti bi sicer morali nameniti varovanju družbenega premoženja. Žal pa so pri vzdrževa-nju strojnega parka prav tako nemočni kot veči-no lastnikov domačih kmetijskih strojev. Iz ze-munskega Zmaja npr. že dve leti obljubljajo gonilni jermen za kombajn, pa ga še vedno niso dobili.
Sedaj, ko poznajo teren in najrazličnejše kra-jevne vplive na odločanje o gradnji farme Brest, bodo predstavniki IS in DPO laže učinkoviteje usmerjali akcijo za izgradnjo te farme.
Kdor več plača...
Ob otvoritvi je do Gmajnic vodila slaba ma-kadamska pot. A, Gmajnice so bile po svoji urejenosti in izgledu ponos naše občine. Danes se do Gmajnic pripeljete po asfaltirani cesti. Žal pa Gmajnice niso več objekt, ki bi si ga bilo vredno ogledovati. Mnogo detaljev njegove zu-nanjosti in notranjosti pričajo, ob vseh poseb-nostih poljedeljskega in živinorejskega dela, da ga roka urejevalca in vzdrževalca premalokrat obišče. Celo v porodnišnici smo lahko videli toliko neurejenosti, da smo se res>no vprašali, zakaj so delavci na tem posestvu krav najboljše kvalitete pozabili na čistočo in mikaven izgled.
Morda bi s pristopom, o katerem smo slišali kasneje na Bokalcih in ki je očitno odvisen samo od DELAVCA, lahko Gmajnice spet za-slovele kot farma, ki je resnično vredna ogleda.
' Obiskovalce pa je tudi zanimalo, če bi Gmaj-nice lahko prispevale več k oskrbi Ljubljane z mlekom in mesom. Pa je žal (verjetno) njihova roka odločanja pri tem prekratka. Meso odpe-ljejo iz Gmajnic v Zagreb in prodajo Grudi, ker se zaradi gospodarske računice tudi v tem tozdu ravnajo po načelu »Kdor več plača, dobi.«
Nepoznani rekorder
Oh, ta naša obveščevalna pota. Kaj se je pred dvajsetimi leti zgodilo z M. M. ali C. C. ali B. B. pišejo naši časopisi najmanj enkrat tedensko. Da pa imamo v neposredni bližini Ljubljane, na posestvu Bokalce delavca, živinorejca, ki se je tako ujel s 40 kravami, da mu vsaka iztoči kar sedem tisoč litrov mleka letno, smo zvedeli šele
ob našem skupnem obisku v hlevu na Bokalcah. Za Alojza Petka, ki že 16 let skrbi za čredo molznic na Bokalcih trdijo, da je primer člove-ka, ki spoštuje že stoletja znano geslo, da se »krava pn gobcu molze«.
Ob pomenku na Bokalcah pa je stekla beseda tudi o objektu, ki jih dajejo TOZD Posestva v najem organizacijam združenega dela in posa-m.eznikom. Najemnine zlijejo v blagajno tega tozda letno okrog pet milijonov dinarjev. Tako se izognejo izgubi, objekte pa zaščitijo pred propadom. Mislimo, da je bilo tudi spoznano, da te zgradbe (Jesenkovo, prašičji hlevi, itd.) ne bi mogli uporat ljati za sodobno rejo živine, saj so po svoji oblikovanosti in funkcionalnosti še iz časov, ko je bilo na posestvih dovolj delovnih rok. Mnoge pa so tudi obkrožene s stanovanj-skimi ali drugimi soseskami in tako odrezane od krmne baze.
Brest, Gmajnice, Bokalce so bili torej objek-ti, ki smo jih spoznali. Saj zunanje smo zaznali njihove posebnosti. To bo dovolj, da so ob ogledu še preostalih posestev in farm in grosu-peljski in vrhniški občini lahko ustvarimo stvar-no sliko o stanju v TOZD posestva in po teht-nem pogovoru tudi izluščimo realen plan raz-voja družbenega kmetijstva v naši občini, raz-voja, ki naj bi ga predstavljala dejavnost TOZD Posestva.
Dejali so, da pod preteklostjo, ki jo na srečo : poznamo, potegnimo črto. Zastavimo pa skup-no nov korak, ki bo stopal po trdnih tleh, v katerih bo utemeljena resnična skrb za razvoj kmetijstva.
STANE JESENOVEC
Iran Andrašec je tnktorist - kombajnist na posestvu Brest. Kot aktiven simtikMlni deUrec r tozdu ia odboni delarcer r kmetijslru io HrikkJ industriji ter čhm obtinskega stndOcattega sveta je bU izroljen za delegala 10. kongresa Zveze siuUkatov Slovemije. Priiakuje, da bo kongres še utrdU sedmje ugodno nzmerjt do kmetijstva ler da bodo vsi debrd doumeH, da le s statao in rsestnnsko samoupnvno in dektruo aktivoostjo resnično lakko iiboljšajo svoj pošožaj. V vsakoduevnem dešomiku pa s žeS, da bi pripnrljaki gndiv in sestaakor spozaaU, da je vsaka uru oprarljena na polju ali v torarai resni-čen prispevelc h gospodarski stabUuadji. Zato naj bodo gnutva (tudi sindi-kaloa) jednula, sestanki pa kntki in konkretni.
Alojz Petek je med shvenskimi žiri-norejci-rekorderji. Priznavajo mu, da je njegov odnos do živine tak, kot bi ga morali imeti vsi delavci na posestrih do nvaB. Ahjz ne pozna besede »ne«, ko je potrebno storiti to ali ono za kra-vev40 glari čredi. Ža/pa mu fe, da so mu nekateri nekoliko nevoščljivi, ko dobi zaradi ugodnih debvnih rezulta-tov nekaj stotakov več v plačilni kuver-ti. Škoda, damune skdijo pri dehi.
V farmi Gmajnice dajo krave povprečno okrog pet tisoč tttrov mleka letno. Z boljšim krmljenjem in skrbjo za živino bi lahko dosegli do sedem tisoč Utrov. To pa ne bo lahko doseči, saj imajo na farmi še vedno nadpovprečno izločanje krav iz črede.
Tudi na delotiščih Ijubljanskih mlekarn TOZD Posestva imajo precejšnje težave z vzdrževanjem traktorjev in kmetijskih strojev, Precejšen del strojnega parka je že toliko star, da lahko pričaku-jejo večje okvare, kar pa bo prav gotovo otežilo jesenska dela na poljih in pri spravitu pridelka.