Št. 88 (14.484) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_______
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 048J /533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
TOREK, 30. MARCA 1993
E*
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nova agencija "Mitnica - Barriera"
Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 1 Trst-Telefon 0401636311
ITALIJA / DOGODKI ZADNJIH DNI DOKONČNO RAZRAHLJALI POLITIČNI SISTEM
Skrajna politična negotovost Danes »vrh« pri Scalfaru
Vojmir Tavčar
RIM - V prejšnjih mese-se je okrasil marsikateri kamen. Sedaj pa se je kmSenje spremenilo v plaz.
laJCn ifj TT^otvii	ni
°rescn italijanski premier Giuliano Amato ocenil italijansko politično situacijo. In resnično so zadnji dnevi
se valijo na šibki italijan-®fi politični in ustavni ok-vm Vceraj je bil s sodnega sadika dan premora, a kljub
temu Tllfi Vmli mlrpn Rofo.
S°i je tudi pod vtisom sonetnih in nedeljskih jamstvenih sporočil sklenil, da dokončno izstopi iz KD,
“'UMdtsKi tajniK Lano viz-Zlni zaradi poraznega finančnega stanja PSDI, v Pa-tennu pa so sodniki vpisali
* SRTnom oonn nonmli/moATT
^e bivšega predsednika Prvega odseka kasadjskega a°dišca Corrada Cameva-
a._i_______i_j_
oanes na posvet ns kvizinal predsednika sena-
preoseoniKa posiansKe Gornice Giorgia Napolita-na.
2e samo to navajanje dogodkov dokazuje, kolikšna Je negotovost na italijanski Politični sceni, na kateri si dogodki sledijo s presenetljivo naglico, tako da so
millUtp rlnlrro Vrvf um nro
^postajajo dnevi. Ni se še ^°bro polegel odjek jamstvenega ntrvest-iln Vi cn oa
bivšemu premiera. Andreottiju, ko se je referen-dnmski lider Mario Segni odločil, da zada nov hud noarec svoji stranki. Nape-
tost med vodstvom KD in Mariom Segnijem je trajala že dalj Časa, vCeraj pa je referendumski lider sklenil, da dokončno zapusti stranko. »Zadnji dogodki in jamstvena obvestila so me prepričali,« je dejal, »da te stranke od znotraj ni mogoče več spremeniti.« KD Segni oCita, da je izdala krščansko izročilo in odprla vrata "skorumpiranim in mafijcem”.
Obup v sedanje stanje veje iz odstopnega pisma tajnika PSDI Carla Vizzi-nija, in veliko mero nemoči je priznal tudi premier Giuliano Amato, kijev mnogih parlamentarcih videl "vzdušje 8. septembra”. Po svojem govoru v Brescii se je Amato na kratko sestal s tajnikom KD Minam Marti-nazzolijem, predmet pogovora ni znan, ni pa težko uganiti, da sta pretresla politično situacijo.
Medtem je socialistični tajnik Giorgio Benvenuto jasno poudaril, da je treba spremeniti vlado pred 18. aprilom, ko bodo Italijani glasovali o referendumih in izrecno povabil DSL in PRI, naj pristopita k večini
In medtem ko se je lider demokratične levice Achil-le Occhetto snoCi srečal s spredsednikom zbornice Napolitanom, je bivši predsednik republike Francesco Cossiga spet napadel Se-gnija in ni prihranil kritik predsedniku republike Scalfaru ter razsodil, da je "agonija neke republike veliko nevarnejša od smrti neke republike”.
Do tu "vojno poročilo” o včerajšnjem dogajanju na italijanski fronti. Kaj nam pripravlja današnji dan?
HALI J ANSKO-SLO VENSKI ODNOSI
Ministra Umek in Tesini v Ljubljani podpisala sporazum o kopenskem in letalskem prometu
Veliko pozornosti avtocestnim povezavam - Dela v Razdrtem zaenkrat ustavljena
Bogo Samsa
LJUBLJANA - Italijanski in slovenski prometni minister Giancarlo Tesini in Igor Umek sta včeraj podpisala sporazum o kopenskem in letalskem prometu med Italijo in Slovenijo. Minister Tesini je ob tem dejal, da podpis sporazuma pomeni utrjevanje dobrososedskih odnosov med državama, minister Umek pa je pogovore z italijanskim kolegom ocenil za zelo koristne in plodne.
Obe delegaciji sta največ časa posvetili pogovorom o cestnih povezavah. Igor Umek je kasneje v zvezi s tem zatrdil, da bodo Se letos rešili vse težave in pričeli s pospešeno gradnjo cest. Dela na cesti Fernetiči - Razdrto so namreč ustavili, ker Slovenija ni plačala 4, 5 milijard lir in ker ni prevzela jamstva za posojila. Največji zalogaj je cestna povezava Trst - Maribor -Lendava - Madžarska, ki je v interesu obeh držav. Za Slovenijo je pomembna notranja zveza, za Italijo pa to
'
1	^	>" $m Sil%f 'LjtV, v h ‘
...................................

6 ; MM
,	‘‘	v: ■ r, J "	‘	■
pomeni odpiranje proti Madžarski, Ukrajini in vzhodnim trgom.
Medtem je tržaški poslanec in pomočnik ministra za promet Giulio Camber v sobo-
to izjavil, da je zamrznil za te investicije že predvidene kredite. Tako minister kot deželni odbornik Bruno Longo sta zanikala, da bodo sestanek, ki
bi moral biti v sredo, 30. aprila, na zahtevo italijanskega zunanjega ministrstva odložili za nedoločen čas.
Na podlagi sporazuma o zračnem prome-
tu bo slovenska družba Adria 5. maja odprla linijo med Ljubljano in Rimom. Letala bodo na tej progi letela trikrat na teden.
RUSIJA / BOJ ZA OBLAST
Referendumska vprašanja niso ugodna za Jelcina
Odločitve o datumu predčasnih volitev še ni
zasedanje. Konsen 1 uresničilo neprikrite nam Predsednika Borisa Jelcina ujne gospodarske in ustavi iil ‘ ? ?a 80 vprašanja za refer
malo’ kQt najbolj
ostal nedotaknjen j - Parlamenta Ruslan H L 6 končal z ugotovitvijo «at prvič morali spopas ?/ Postopki, za katere ni o. , 6 kot sam predsednik c re Pn tem uspešni. Iste o acun kongresa mogoče sl
fcSlsssg;
fc6111-naj bi bil 25. aP morali odgovoriti na šti ^upate predsedniku Jelcin §°spodarskn in --
volit, * . s predčasnim Par&“alises.trinF
Volit 0CiU datuma more sW[0 javite države ;
ss?v,k,ori" c“
skok /acques Attali, ^niSwo^0V0in
^kihdolgov6®?)1
Jelcin seje tokrat za las izmaknil politični eksekuciji
Padova:
ločili
siamski
dvojčici
PADOVA - Na kirurškem pediatričnem oddelku padovske bolnišnice so sinoči ločili siamski dvojčici iz Benina Taye in Ki-ghide Gouthon. Kirurški poseg pa se bo nadaljeval pozno v noč, ker morajo kirurgi v bistvu rekonstruirati del osramja, kjer sta bili spojeni, saj sta imeli celo skupni mehur. Dvojčici, ki so ju 24. decembra lani v Padovi prekrstili v Ivonne in Ivette, sta bili predtem podvrženi prvi operaciji, da so lahko plastični kirurgi.dobili »kožno gradivo«, s katerim so sinoči zade-r lali rano po ločitvi. Rezultat posega bo znan šele danes, dvojčici pa bosta morali biti Se precej časa pod nadzorstvom tako z urološkega kot ortopedskega vidika.
HRVAŠKA / NAPOVEDI SO SE URESNIČILE
Predsednik vlade je včeraj odstopil
ZAGREB - Govorice o odstopu hrvaške vlade, ki so že nekaj časa krožile po Zagrebu, so se včeraj uresničile. Predsednik Franjo Tudman je brez velikih besed sprejel ponujeni odstop in za novega mandatarja nemudoma imenoval dosedanjega direktorja Ine Nikico Valentiča. Uradno sporočilo o tem pravi, da so izpolnjeni tako zakonski kot ustavni pogoji za organiziranje nove hrvaške oblasti, torej tudi vlade, kar naj bi bil tudi prvi logični ukrep po parlamentarnih volitvah. Vlada premiera Hr-voja Sariniča ni bila uspešna v boju z vse hujšimi gospodarskimi težavami, ki jih po mnenju številnih kritičnih opazovalcev ni povzročila le vojna, pač pa tudi nesposobnost ministrov, da bi zaustavila krajo družbene lastnine z znanimi oblikami privatizacije. Se več. V zadnjem času so vse glasnejši tisti, ki so premiera in njegove sodelavce
Dosedanji premier Šarenič
obtoževali korupcije in vpletenosti v nelegalne privatizacijske postopke, čeprav tega za zdaj še nihče ni uspel oziroma mogel tudi dokazati. Govori pa se, da je bilo na nočnih sestankih vladajoče stranke minuli te-
den mogoče slišati vse mogoče.
Imenovanje dosedanjega direktorja Ine za mesto mandatarja kaže, da so v bitki za oblast močni tudi menedžerji, ki se vodilni stranki niso pridružili že takoj na začetku, pač pa šele, ko se je pokazalo, da bi to zanje utegnilo postati koristno.
V zvezi z odstopom hrvaške vlade je slovensko zunanje ministrstvo dalo	naslednjo
izjavo:Upamo, da sprememba vlade na Hrvaškem ne bo vplivala na dinamiko pogovorov in na reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Obžalovali bi, če.bi bilo drugače, so na zunanjem ministrstvu republike Slovenije odgovorili na vprašanje Republike, kako utegne odstop premiera Sariniča vplivati na slovensko-hr-vaške odnose in na meddržavne pogovore. Poudarjajo, da glavnina pogovorov poteka na izvedenski ravni.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
V Trstu odprli deveto Transadrio
Na tržaškem velesejmu so odprli Transadrio, srečanje severnojadranskih pristanišč. Otvoritev je z nacionalističnim izpadom pokvaril li-starski podtajnik Giulio Camber.
.................... stran 3.
Vzhod nokraški rajonski svet drevi o Padričah
Na drevišnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta bo govor o padričah in o velikih težavah in nevšečnostih, ki jih domačemu prebivalstvu povzroča gradnja metanovoda. Javne seje se bo udeležila tudi tržaška občinska odbornica za urbanistiko De Comelli.
....................stran 4..
Danes na gospodarski strani
Nov močan pristisk na liro in zakulisje privatizacije državnega holdinga SME sta glavni temi, ki jih obravnavamo na danšnji gospodarski strani, na kateri je še nakaj koristnih obvestil za naše gospodarstvenike.
....................stran 6..
Gorica: umrl Lupieri, Graziato v tujini
V	Vidmu je včeraj umrl Delio Lupieri, ki je prav te dni prejel sodno obvestilo v preiskavi o goriškem avtoportu. Bivši dolgoletni odbornik za javna dela na goriški občini in skoraj 17 letni predsednik Trgovinske zbornice je bil že dalj časa neozdravljivo bolan. V tujini, menda v turističnem središču nedaleč od meje v Sloveniji, pa naj bi se skrival inž. Gelse-rina Graziato, proti kateremu je goriško sodstvo izdalo zaporni nalog.
....................stran 7..
Svetovni smučarski pokal le ni na smrt bolan
V	največjem švedskem smučarskem središču se je s tekmami v vseh disciplinah končal 27. svetovni pokal v alpskem smučanju. Pokal, ki so mu mnogi postavili kaj neobetavno diagnozo, vendarle ni na smrt bolan. V letošnji zimi ga je k sebi kar lepo spravilo precejšnje število gledalcev, ki so se zbrali ob progah.
...................stran 21..
Že danes prve tekme
košarkarskega play offa
Prve tekme osmine finala košarkarskega piay-offa bode že drevi ob 20. uri. Spored pa je naslednji: Kleenex Pistoia - Baker Livorno: Clear Cantu - Glaxo Verona; Scavolini Pesaro - Bialetti Montecatini; Panasonic Reggio Cala-bria - Sidis Reggio Emilia. Tržaški Stefanel se medtem mirneje pripravlja na četrtfinale.
...................stran 21..
2
Torek, 30. marca 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
ITALIJA / PO JAMSTVENIH OBVESTILIH ZA ANDREOTTIJA. GAVO IN ZA DRUGE POLITIČNE OSEBNOSTI
Z zadnjimi jamstvenimi sporočili so sodniki resno načeli temelje italijanske strukture oblasti
RIM - »Oblast izčrpava ...tistega, ki je nima.« Stavek je bil izrecen kot dovtip, kot zasmehovanje nasprotnikov, kot odgovor tistim, ki so zahtevali iz-meniCnost za krmilom države, Ceš da oblast izčrpava in je zato potrebna zamenjava. Postal je skoraj simbol povojne Italije, nerjaveča maksima, prav tako, kot se je zdel nerjaveč in neodstranljiv njen avtor: Giulio Andreotti. Danes, po dogodkih zadnjih mesecev in tednov, maksima postaja samo še kurioznost, eden od tolikih aspektov neke stvarnosti, ki nezadržno zahaja. Dokaz minljivosti vsega, kar je človeško, tudi sistema oblasti, ki je občasno tu ali tam nekoliko popuščal zobu Časa, a je ohranil trdno svojo temeljno nosilno strukturo. Simbol te minljivosti je prav zaton dveh ljudi, ki sta vsak po svoje v zadnjih dvajsetih letih poosebljala ta sistem: Giu-lia Andreottija in Bettina Craxija.
Bivši socialistični tajnik, ki je bil prisiljen k odstopu zaradi kopice jamstvenih obvestil, ki so mu jih naslovili milanski sodniki, je najbrž najvidnejši cilj, v katerega so pomerili raziskovalci podkupninske afere. Mimo kazenske odgovornosti, ki jo preiskovalci morajo še dokazati in sodišča razne stopnje potrditi (šele tedaj bo
Vojmir Tavčar
mogoče reci, da je Craxi kriv), so jamstvena obvestila presekala politično kariero Človeka, Cigar zvezda je začela bledeti pred dobrim poldrugim letom in sicer ob referendumu o enem ali vec preferenčnih glasovih. Craxi je tedaj povabil volilce, naj gredo raje na kopanje in naj s svojo odsotnostjo razveljavijo referendum. Odgovor je bil povsem drugačen: glasovalo je nad 70 odstotkov italijanskih volilcev, velika večina teh pa se je izrekla za en sam preferenčni glas. Ta referendum je bil uvod v drugi pretres, politične volitve lanske pomladi, ki so z uspehom Severne lige in z nazadovanjem KD
in PSI razprle nove, dovolj široke špranje v sistemu, da so lahko milanski sodniki poglobili svojo preiskavo o podkupninski aferi in pomerili visoko, vse do prvega italijanskega socialističnega premiera in človeka, ki je bil skupno z Giuliom Andreottijem eden od redkih mednarodno poznanih italijanskih politikov in državnikov. S prvim jamstvenim sporočilom Betti-nu Craxiju le nekaj dni pred božičem so milanski sodniki resnično načeli enega od temeljev italijanske strukture oblasti.
Preiskava o podku-
pninski aferi, ki je s svojimi jamstvenimi obvestili in aretacijami dejansko skandirala ritem političnega dogajanja v Italiji v zadnjem letu, je razgalila dober del tistega spleta med politiko in poslovnim svetom, ki je bil tako značilen za Italijo osemdesetih in začetka devetdesetih let, v katerih so stranke vladne večine dejansko okupirale insiti-tucije, opozicija pa je vsaj delno prisedla k mizi in si odrezala nekaj tanjših rezin velikega kolača, ker v moCno polariziranem svetu blokovsko razdeljenega sveta ni bilo resničnih perspektiv in možnosti alternative. In edina špranji-ca ob koncu sedemdesetih let z vlado demokratične solidarnosti, je bila zaprta v osemdesetih s takoimenovanim Caf, trdnim sporazumom med Craxijem, Andreottijem in Amaldom Forlanijem, ki je bil politični steber Italije osemdesetih let.
In v sistemu, ki so ga milanski sodniki krepko razmajali s svojimi jamstvenimi obvestili, so se odprle nove, veliko večje razpoke, ki drugim sodnikom na Jugu omogočajo drugačno raziskovanje: splet med politiko in organiziranim kriminalom. Tudi to je eden od aspektov italijanske politične
scene, o kateri se je veliko šušljalo in ki se je v predstavah evropskih in ameriških medijev včasih strnila v poenostavljeno enačbo Italijani je enako mafijci. Srž vprašanja, ki so ga palermski sodniki z jamstvenim sporočilom senatorju Giuliu Andreottiju in z zahtevo po odvzemu parlamentarne imunitete zastavili parlamentu, je prav ta: ali nam dovolite, da še naprej raziskujemo ta splet in razgalimo nekatere njegove aspekte? In dolžnostno dodali, da jamstveno obvestilo ni neke vrste obsodba apriori, paC pa le, kot določa zakon, dolžnostno opozorilo, ki naj osumljencu omogoči obrambo. Dodali so tudi, da je bila zahteva za dovoljenje za nadaljnji postopek dolžnostna, saj bi arhiviranje pomenilo "nezaslišan poskus brisanja preiskave”. Skratka sodniki so prepričani, da so pričevanja skesancev, ki so jih preverili brez pomoči sodne policije, solidna osnova, ki narekuje dodatno poglabljanje.
In ni se še dobro polegel jek sobotne bombe, ko je v nedeljo počila druga mina: jamstvena obvestila petim neapeljskim parlamentarcem, ki so prav tako osumljeni združevanja v organizacijo ka-
moristicnega kova. Skratka drugi aspekt, ozemeljsko bolj omejen, ki nakazuje splet med politiko in organiziranim kriminalom. In tudi v tem primeru osumljenci niso politiki nizkega ranga, saj so bila jamstvena obvestila med drugim naslovljena načelniku senatorske skupine KD in najmogočnejšemu neapeljskemu demokristjanu, bivšemu notranjemu ministru Antoniu Gavi ter bivšemu proračunskemu ministru in vodji Andreottijeve struje v Neaplju Paolu Ci-rinu Pomicinu.
O zahtevah bo moral sedaj odločati parlament, toda jamstvena obvestila skicirajo mraCno zakulisno ozadje italijanske politične scene in povezujejo v skupno nit dober del nepojasnjenih skrivnosti zadnjih desetih ali petnajstih let: od umora generala Carla Alberta dalla Chiese v Palermu do umora novinarja Mina Pe-corellija (s svojo agencijo OP je naslavljal političnemu svetu Čudna sporočila, ki so imela svoj vir v obveščevalni službi) do spletov med političnim terorizmom in organiziranim kriminalom, ki je imel svojo vlogo tako ob ugrabitvi in umoru Alda Mora kot ob ugrabitvi in osvoboditvi neapeljskega demokršCan-skega deželnega odbornika Čira Cirilla.
To je zastor, ki ga palermski in neapeljski preiskovalci, vsak po svoji poti in vsak po svojih pristojnostih želijo odgrniti. Kaj to lahko pomeni za italijansko politično dogajanje in sistem, ki ga je rafal milanskih jamstvenih obvestil dodobra razmajal? Ali bo demokratično in insitutcionalno tkivo uspelo zdržati tolikšne udarce, ne da bi začelo vidno popuščati?
Italijanski škofje so včeraj zelo alarmirano ugotovili, da je po nekaterih aspektih "krizno stanje nevarnejše od tistega v prvih povojnih letih”. In ponudili so tudi svoj recept za zdravilo: potrebna je korenita prenova političnega razreda. »Kdor se zaveda, da je hudo grešil, naj zapusti odgovorna mesta,« angažirajo pa naj se tisti, ki imajo "sposobnosti in so pripravljeni delati za skupno dobro”. Skratka skorumpirani domov in prostor novim "neomadeževanim” ljudem. Pri tem škofje dodajajo, da ni mogoče prezreti "velikega premoženja in realizacij, ki jih je omogočila originalnost krščanskega navdiha,« ki ga je treba okrepiti prav v razmerju s sedanjimi političnimi in institucionalnimi problemi. Z drugega zornega kota je minister za dežele Gianfranco Ciaurro ugotovil, da je paradoks italijanske situacije dejst-
Giulio Andreotti (arhivski posnetek)
Bettino (arhivski posnetek)
vo, da se "sooCa z revolucionarnim dogajanjem, medtem ko je še povsem pri tleh z institucionalnimi reformami”.V vsej negotovosti velja poudariti, da je doslej italijanska družba reagirala umirjeno in da bi marsikaera draga družba najbrž ne zdržala tako boleC proces samore-generiranja brez nasilja, kljub izredni negotovosti, ki vse bolj označuje italijanski vsakdan. Vprašanje pa je seveda, do kdaj lahko neko družbeno in proizvodno tkivo zdrži tolikšen pritisk. Prav zato marsikdo poziva sodnike, naj delajo hitro in naj zaključijo začete procese, ne da bi klonili želji po dodatnemu širjenju in po-
glabljanju, ker samo razsodbe lahko prispevajo k odpravljanju negotovosti in ustvarijo nove gotovosti.
Ob sodnikih pa morajo delati hitro tudi politiki: doslej je bilo nekako sklenjeno, da se bo zaCelo razmišljanje o morebitni novi vladi, ki naj bi temeljila na širši osnovi šele po referendumih. Toda v luCi jamstvenih obvestil iz Palerma in Neaplja jg 18. april še zelo daleč, veliko bolj oddaljen od tistih dvajsetih dni, ki nas koledarsko ločuje od tega datuma. Z vse pogostejšimi in zaskrbljujočimi znanstvenimi obvestili so minute dolge kot ure, ure pa kot dnevi.
Napisano v odgovor polemikam, ki jih je izzval istrski dnevnik “La Voce del Popolo” glede hrvaške izdaje Parovelove knjige-dokumenta LTDENTITA’
CANCELLATA — IZBRISANI IDENTITET, ki so jo predstavili 6. 3. 1992 v Zagrebu pri Društvu pisateljev Hrvaške in na televiziji.
Knjiga prvič dokumentira prisilno italijanizacijo imen
500.000	ljudi in 4000 krajev
v okviru italijanskega “etničnega CišCenja” v “Julijski Krajini” v letih 1918-1945 na škodo slovenskega, hrvaškega in mešanega prebivalstva.
Nestabilna situacija in vojna v bivši Jugoslaviji sovpadata s hudo politično, socialno in ekonomsko krizo, ki danes destabilizira italijansko demokracijo. Nekatere sile, navzoče v številnih strankah, ki spletkarijo v tej krizi, so zopet obudile italijanski nacionalistični iredentizem, ki ogroža nove odnose s Slovenijo in Hrvaško in bi •lahko še zaostril krizo tako doma kot na mednarodni ravni.
Glavno orožje, ki ga pri tem uporabljajo, je prava “bomba neobveščenosti”, podtaknjena na kritičnem področju manjšin in mej med temi tremi državami. Poglejmo kako in kaj.
V “Julijski Krajini”, ki je nastala s priključitvami v času prve svetovne vojne, nato izgubljenimi z drago svetovno vojno in na katere se danes nekateri spet sklicujejo, je Italija od leta 1918 do leta 1945 opravila velikansko “etnično CišCenje” (takrat so ga imenovali “etnična izboljšava”) proti slovenskemu, hrvaškemu in mešanemu delu civilnega prebivalstva, ki je bilo takrat večinsko.
Celih šestindvajset let, tako za Časa mira kot za Časa vojne, so se tu uporabljale vse tehnike prisilne nacionalizacije (celo spreminjanje imen), tudi za ceno nasilja in grozodejstev. KonCna števila dokumentirajo 60.000 mrtvih,
8.000	invalidov, skoraj 100.000 deportiranih,
200.000	beguncev (ki so jih delno nadomestili italijanski priseljenci), vec kot 36.000 domov in skoraj 500 naselij uničenih. Od leta 1942 so uvedli množično deportacijo, načrtovali celo totalno deportacijo, predlagali sterilizacijo; od leta 1943 dalje so slovenske in hrvaške ujetnike skupaj z Židi zapirali v koncentracijsko taborišče Rižarno, ki so ga v Trstu organizirali esesovci iz Treblinke.
Sistematičnemu genocidu v “Julijski Krajini” moramo žal dodati prav tako italijansko obnašanje v okupirani Dalmaciji v letih 1918-20 in
Problem neobveščenosti med Italijo Slovenijo in Hrvaško in manever italijanskih nacionalistov proti manjšinam in mejam.
1941-43, na anektiranem ozemlju Zadarja od leta 1918 do leta 1943, od leta 1941 do leta 1943 v priključeni “ljubljanski provinci”, v nekaterih predelih zahodne Hrvaške in Bosne-Hercegovi-ne, v okupirani Črni gori. Dokumenti o tem so ohranjeni tudi v arhivih Organizacije združenih narodov o vojnih zločinih. Prav ta dejstva so odločilno vplivala na moralno izbiro preko 41.000 italijanskih vojakov, ki so prešli na stran jugoslovanskih partizanov.
Italijanska javnost, z razliko javnosti v državah bivše Jugoslavije, vsega tega ne ve, zato ker so ta dejstva v letih 1918-1945 prikrili iz državnih razlogov, od leta 1945 do leta 1989 pa zaradi protikomunističnih strategij, ki so preprečile neke vrste Nurenberg tudi za Italijo; iz očitno drugačnih razlogov se to prikriva še danes, in sicer s tako vnemo, da so leta 1992 v Italiji preprečili celo objavo knjige ameriCana Michaela Palumba in neki BBCjev dokumentarec, oboja sloneča na dokumentih iz arhivov OZN.
Upor slovenskega, hrvaškega in mešanega prebivalstva, skupaj z italijanskimi demokrati, je lahko izbruhnil šele septembra 1943, med italijansko kapitulacijo in nacistično okupacijo, nato pa za Časa osvoboditve (maja 1945). Kot povsod po Evropi, so ljudske vstaje in odporniško gibanje napadli okupatorja: vodje in agente italijanskega nacionalizma in fašizma, profitarje, specialne enote in vojne zločince (redni italijanski vojski pa so pomagli bežati tako leta 1943 kot leta 1945). V “Julijski Krajini” je dokazanih veC kot tisoC ubitih, med katerimi so - kot vedno - tudi nedolžni ljudje, žrtve pomot ali osebnih obračunov. Trupla so večinoma kar odvrgli v skupne grobove ali v naravne jame (fojbe). Nekateri so umrli v ujetništvu. Velikemu delu izmed njih so sodila vojna sodišča.
Po vojni so ti dogodki, sprememba meja, politični režim, etnična nadvlada, revščina, strogost prvega obdobja komunizma in Kominformovi spori spet povzročili množično izselitev 180—
200.000	ljudi, predvsem, vendar pa ne izkjuCno, iz Istre; to bili so v glavnem Italijani (avtohtoni
Paolo Parovel
prebivalci in priseljenci), ampak tudi Slovenci, Hrvati in ljudje iz mešanih zakonov.
Popolna neobveščenost o vzrokih zgoraj omenjene vstaje ne dopušča italijanski javnosti, da bi videla konCne posledice za italijansko skupnost v Istri kot učinek genocida, ki so ga prej zakrivili italijanski nacionalisti. To je pravim krivcem omogočilo, da so obrnili pomen dogodkov in jih predstavili, po 100 letih iredentistične propagande, kot podudo “slovanske osvojevalne politike” za genocid italijanov in da so zato lahko proglasili svojo pravico do tistih ozemelj in do maščevanja.
V ta namen so najprej ponaredili podatke o tem, koliko ljudi je bilo ubitih med vstajo in kdo so v resnici bili, Ceš da jih je bilo od 4.000 do
20.000	(to se pravi od 4 do 20 krat vec kot v resnici) in da so bili vsi nedolžni, ubiti “samo, ker so bili italijani”. Zatem so izjavili, da je v dragem valu izseljevanja odšlo 350.000 ljudi (torej 75 odstotkov veC kot jih je v resnici odšlo) in da so ti bili vsi italijani, ki so jih “jugoslovani spodili” ali pa so odšli kot posledica nekega “plebiscita za italijanstvo”. Tema dvema propagandističnima postavkama o “genocidu italijanov” so dodali svojevrstne juridicne teze o suverenosti (neveljavnost sporazumov iz let 1947 in 1975, itd.) in še draga popolnoma izkrivljena dejstva: ponovna uvedba po vojni prepovedanih jezikov, spremenjenih imen, ukinjenih šol, priseljevanje, ki mora nujno zapolniti praznino, ki jo je pustilo izseljevanje in nova delovna mesta so se spremenila v “prisilno slovenizacijo”. Zahtevali so povračilo za škodo, ki so jo utrpeli, ne da bi upoštevali škodo, ki so jo povzročili. Zanikali so 1300 let slovanskega in romanskega sožitja na vzhodnem Jadranu in namesto tega proglasili “eno samo latinsko, beneško in krščansko ozemlje”, branik pred “barbari”. Lahko bi še nadaljevali z obujanjem vse stare rasistične propagande iz let 1918-45, ki je še zlasti vkoreninjena v generacijah, ki imajo sedaj nad 55 let.
Tako propagando kot organizacijo denarno in
politično podpirajo nekateri krogi, ki jih pogojujejo stranke, javna in državna administracija. Le-te tudi jamčijo zatiranje informacij, politično pa mnenj, ki so nasprotna, kakor tudi izkoriščanje problema narodnih manjšin. Poglejmo kako.
Kar je ostalo od slovenske manjšine v Italiji šteje 55-60.000 oseb in je še danes brez zaščitnega zakona. Oblast nacionalističnih krogov neprestano in usklajeno pritiska nanjo, tudi preko institucij (občin, dežel, državnih teles), da bi ji onemogočila celo ustavno pravico sporazumevanja v materinem jeziku. Občasno sproži politične agresije in preplah zaradi “slovenske grožnje” in tako podžiga mržnjo italijanske večine proti manjšini. Poleg tega jamCi, da ostanejo neofašistični agresorji v bistvu nekaznovani.
Nasprotno propaganda trdi, da je manjšina preveč zaščitena, ker ima lastne gospodarske in kulturne ustanove, ki so jih v resnici s trudom obnavljali petdeset let, potem ko so bile v preteklosti uničene - in so še danes v nevarnosti -zato, da bi se vsaj obvarovali pred diskriminacijo, ki jo je deležen na delu in v dražbi, kdor odprto pove, da je Slovenec.
Hrvaška manjšina že pol tisočletja živi v Moli-seju, v občinah KraC, Mundimitar in StifiliC. Ima približno 6.000 pripadnikov, od teh jih polovica stalno prebiva tam, draga polovica pa je izseljencev, ki se občasno vračajo. Objavljali so periodično glasilo Naš Jezik. Zavrnili so jim vsako zahtevo po zaščiti. Propaganda danes taji celo obstoj te skupnosti. V Furlaniji - Julijski Krajini žive po rodu in jeziku hrvaške kulturne skupnosti (ne manjšine), zlasti istrskih beguncev.
Italijanska manjšina, ki danes še živi v Sloveniji ima okrog 3.000 pripadnikov (Ce ne štejemo otrok mešanih zakonov) in je po evropskih merilih pravno nadpovprečno zaščitena. Na Hrvaškem ima italijanska manjšina 30.000 pripadnikov (ce ne štejemo otrok mešanih zakonov in novih elanov, ki so se ji pridružili v zadnjem Ča-
su). Njena zaščita je povprečna, treba bi jo bilo izpopolniti in uskladiti. Nacionalistični pritisk na italijansko manjšino tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ni mogoCe niti primerjati s pritiskom na Slovence v Italiji. Manjšina poleg tega ni zapostavljena na gospodarskem in družbenem področju in danes doživlja isto krizo kot državi v katerima živi. Dejstvo, da jo je italijanska država zanemarjala celih štirideset let, je očitno ošibilo njeno jezikovno in kulturno dediščino, kljub državnim prispevkom Slovenije in Hrvaške.
Propaganda trdi, da je italijanska manjšina manj zaščitena in v večji nevarnosti kot slovenska manjšina v Italiji. Na ta naCin jo navezuje na propagando in zahteve nacionalistov in ji ponuja prednosti neke loCene etnične ekonomije, ki bi jo podpirala italijanska država, ceš da to imajo Slovenci v Italiji.
Tako in drugačno izkrivljanje resnice očitno zaostruje napetost in nasprotja med večino in manjšino, obenem pa osredotoča pozornost neobvešCene javnosti na italijansko manjšino, s tem pa se sklene krog “bombe neobveščenosti’ •
Italijanska manjšina bi tako lahko postala neke vrste orožje, po katerem se seže vsakič, ko pride do kakega etničnega incidenta. Tako postopanje pa bi vpletlo Italijo z vso njeno politično težo, šestdesetimi milijoni prebivalcev in demokratičnim sistemom v nevarnosti, Slovenijo, ki se šele razvija, ima pa moCno politično desnico, vendar je z dvema milijonoma prebivalcev objektivno šibkejša, Hrvaško (5 milij0' nov prebivalcev), ki je zaradi vojne in krize obupana in ima oboroženo skrajno desnico v prednji bojni vrsti in še dvoumno srbsko laskanje italijanskemu nacionalizmu. Pri vsem tem seveda ne gre prezreti istrske težnje k ločitvi in neodvisnosti. To je torej eksplozivna mešanica, ki jo nekateri krogi skušajo izkoristiti.	,
Naloga demokratične Italije je, da ne nasede tem manevrom, medtem ko morata Slovenija m Hrvaška paziti predvsem, da ne nasedeta izzivanju in nanj odgovarjata premišljeno in zmerno.
Zaradi velike vloge, ki jo ima pri vsem tem osveščenost, imajo še najveejo odgovornos profesionalnost, kritična presoja in čut odgovornosti sredstev obveščanja vseh treh držav, še zlasti Italije.

ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 30. marca 1993
"TRIM / RAZVELJAVIL VEČ POMEMBNIH RAZSODB
Obvestilo tudi za G. Camevaleja
Njegovo ime so sodniki povezali z imenom senatorja Andreottija
RIM - Dolgo let je bil poznan kot "kiler razsodb”, sedaj pa se bo, kot kaze, tudi sam moral zagovarjati pred tistimi sodniki, katerim je v prejšnjih letih toliko krat razveljavil razsodbe. Ime bivšega predsednika prvega odseka kasacijskega sodišča Gorrada Carnevaleja je od včeraj na seznamu ti-stihm katerih palermski sodniki vodijo preiskavo. In ta preiskava zadeva splet med mafijo, politiko in sodstvom, zaradi katerega je v soboto dosmrtni senator Giulio Andreotti dobil jamstveno obvestilo.
Ime sodnika Corrada Carnevaleja, ki je bil pred dobrim letom premeščen na civilni odsek kasacijskega sodišča tudi na pritisk pokojnega Giovannija Falconeja, je večkrat omenjeno v utemeljitvi jamstvenega sporočila, ki so ga palermski sodniki poslali bivšemu italijanskemu premiera. Po pričevanju mafijskih skesancev, ki so se odločili, da sodelujejo s pravico in ki so med drugim omogočili aretacijo mafijskih vrhov, naj bi bil ravno sodnik Corrado Came-vale jamstvo, da bodo Prvo in drugostopenjske razsodbe "popravljene”. Mafijci, je pričal skesanec Gaspare Mutolo, so
imeli Carnevaleja za' »pogumnega in odločnega sodnika, ki je vedel, kako vsiliti svojo voljo. Bil je pravo jamstvo glede procesov proti mafiji«.
Corrado Carnevale, ki je kot ka-s a c i j s k i sodnik raz-v e 1 j a v i 1 okoli 400 razsodb, je včeraj v pogovora z novinarji zavrnil vsakršno obtožbo, predvsem pa poudaril, da ni nikoli poznal ne premiera Giulia Andreottija ne sicilskega evropskega poslanca Salva Lime. Podčrtal je tudi, da osebno ni nikoli pripisoval verodostojnosti skesancem. Na vprašanje, kako ocenjuje zadnjo razsodbo kasacijskega sodišča, ki je bila izdana, ko je bil on Ze premeščen in je poudarila verodostojnost skesancev, je Carnevale dejal, da te razsodbe ni bral in je ne more komentirati.
Medtem pa je na neapeljski fronti včeraj bil dan pavze po sedmih
obvestilih, ki so jih neapeljski sodniki v nedeljo poslali petim vidnim politikom, med katerimi predsedniku senatorjev KD Antoniu Gavi, ki je vrnil mandat in bivšemu ministru Vincenzu Scottiju, ki je prav tako začasno prekinil vsako politično dejavnost, Kaze pa vsekakor, da neapeljski preiskovalci vodijo preiskavo o okoli 100 ljudeh. Med temi naj bi bili tako člani organiziranega kriminala kot krajevni upravitelji, odvetniki in baje tudi sodniki.
Presenečenj in pretresov, kot kaže, ne bo kaj kmalu konec. (VT)
______RIM / HUDE POSLEDICE ŠKANDALOV ZA KD_
Mario Segni zapustil Krščansko demokracijo
Socialdemokratski tajnik Vizzini je odstopil
NOVICE
Za DA na referendumu o mamilih
RIM - Medtem ko je skupno s predsednikom senata Giovannijem Spa-dolinijem predsednik senatne komisije za odvzem parlamentarne imunitete Giovanni Pellegri-no razčlenjeval problem, kako načeti vprašanje jamstvenega obvestila dosmrtnem senatorju Giuliu Andreottiju, so uslužbenci pravosodnega ministrstva izročili senatu zaboj dokaznega gradiva, ki dopolnjuje 200 strani dolgo utemeljitev palermskih sodnikov in zahtevo, naj senat dovoli nadaljevanje sodne preiskave o bivšem italijanskem premiera. Odbor za odvzem imunitete se bo sestal ze danes, da preuči problematiko, nedvomno pa bo potreboval nekaj dni, preden bo lahko začel podrobneje obravnavati problem. Po pravilniku senata o taki zahtevi, kot je bila tista, ki so jo načeli palermski sodniki, lahko poroča samo predsednik komisije same.
Sobotno jamstveno obvestilo Giuliu Andreottiju in nedeljska obvestila neapeljskim politikom so medtem v ospredju politične razprave. eVsi soglašajo, da gre za zelo hude dogodke, ki pomenijo izreden udarec za celotno italijansko politično stvarnost. Toda, če je ta ocena vsem skupna, so zaključki povsem raz-
lični, celo nasprotni tako glede vsebine samega jamstvenega obvestila kot tudi glede njegovih posledic na italijansko politiko.
Kar zadeva vsebino iz vrst krščanske demokracije poudarjajo predvsem dva aspekta problema: zakone proti mafiji in organiziranemu kriminalu, ki so bili sprejeti tudi z Andreottijevim prispevkom in dejstvo, da bi pričevanja skesancev lahko bila poskus maščevanja bivšemu premieru
in odraz premetenega destabilizacijskega načrta. Drugi pa poudarjajo resnost neapeljskih in palermskih preiskovalcev in še zlasti sodnika Giancarla Casellija, ki vodi tožilstvo v sicilskem glavnem mestu.
Pri političnem aspektu pa skrajna opozicija vztraja v svoji zahtevi po takojšnjem razpustu parlamenta. To*je v imenu SKP poudarjal tajnik Sergio Gara vini, ki je bil včeraj v Neaplju, kjer so pripadniki njegove
Carlo Vizzini, tajnik PSDI.je odstopil (Telefoto AP)
stranke, Mreže in Zelenih zasedli tamkajšnji občinski svet in dodal, da ni dopustno, da bi reforme sprejemal parlament, v katerem ima 100 članov opravka s pravico. To je po njegovem resnični državni udar. S povsem nasprotnega konca političnega loka pa misovci razmišljajo, da bi se v podkrepitev svoje zahteve po takojšnjem razpustu obeh domov za nekaj dni umaknili na Aven-tin. Povsem nasprotnega mnenja je bil socialdemokrat Cariglia, ki je zahteval novo vlado s širšo politično osnovo od sedanje. In medtem ko je Cariglia poudarjal ta pristop, je tajnik njegove stranke Carlo Vizzini odstopil, da bi na ta način protestiral zoper "finančni bankrot socialdemokratske stranke” in nakazal kot edino možnost široko fronto laičnih naprednih sil.
Toda naj hujšega udarca krščanski demokraciji včeraj niso zadali sodniki, pač pa referendumski lider Mario Segni, ki je dokončno izstopil iz stranke. V pismu tajniku Minu Martinazzoliju je med drugim zapisal, da so ga razpleti zadnjih dni prepričali, da je poskus reformiranja KD od znotraj brezupen. Zato odhaja. (VT)
TRST - Včeraj se je predstavil tržaški odbor (na sliki - foto KROMA), ki poziva volilce, naj glasujejo DA na referendumu za ukinitev spornega zakona Jervolino-Vassalli o kočljivem vprašanju mamil.
Bankovec za pol milijona in kovanec za tisoč lir
RIM - Z neverjetno naglico, kakršno italijanski zakonodajalec doslej ni poznal, se bo jutri v poslanski komisiji za bilanco začela razprava o zakonskem načrtu zakladnega ministra Baruccija, ki pooblašča emisijo bankovca za 500 tisoč lir, kovanca za tisoč lir in vrnitev Italije med države, ki kujejo zlatnike. Ustrezni odlok je februarja sprejel ministrski svet, namen novega zakona pa je ažurirati vrednostno lestvico italijanskih bankovcev, ki je ustavljena od leta 1966, ko je bil izdan zadnji bankovec za 500 lir, že dolgo zunaj obtoka.
Letni občni zbor Novinarske zbornice FJK
TRST - Občutjivo moralno vprašanje, ki se postavlja novinarju na poti po italijanskem podkupninskem škandalu, posegi sodstva v smeri omejevanja pravice do informiranja in vprašanje vstopa v novinarski poklic, kjer tradicionalno prakso v uredništvih ogroža konkurenca razmnožujočih se »novinarskih« Sol: to so bile glavne teme v razpravi na včerajšnjem občnem zboru deželne Novinarske zbornice, ki se je seveda podrobno ustavil tudi pri problemih informacije v Furlaniji-Julijski krajini. Udeleženci so posebej opozorili na nevarnost ukinjanja krajevnih časopisov in posledic njihovega prestrukturiranja, ki je v naši deželi pustilo na cesti že 14 kolegov, med njimi 6 bivših članov uredništva Primorskega dnevnika.
Na skupščini so bili člani Novinarske zbornice seznanjeni tudi z iniciativo za izdelavo deontološkega kodeksa italijanskih novinarjev inz rezultati lanskega poslovnega obračuna in predračuna za obdobje 1993/94, ki sta bila po poročilu nadzornikov soglasno odobrena.
GOSPODARSTVO / VAŽNA POBUDA
Uradno odprtje devete Transadrie Poslanec Camber skvaril vzdušje
Ogorčenje med gosti in med občinstvom, protest Slovenije in Hrvatske
Nesramno
stališče
vladnega
predstavnika
Nacionalistična nesramnost ne Pozna meja. Za nov izpad je poskrbel posl. Camber, ki je na otvoritvi Transadrie rekel, da na prireditvi sodelujeta tudi dve mesti (Koper in Reka, op. ur), ki sta nekoč pripadali Italiji, slednja pa jih je morala nato odstopiti Jugoslaviji- Druga cvetka, pe jo lahko tako imenujemo, se nanaša na revizijo Osima. Predstavnik LpT je nadaljnje sodelovanje pristanišč podredil Pogoju, da mora Slovenija naprej Pristati na revizijo vsaj morske meje. sPet torej cisto izsiljevanje.
Podministra za prevoze Slovenije m Hrvatske Jože Možek in Ljerka Mindas Hodak sta lzdala skupno noto. v kateri ugotavljata, da je bila Camberjeva izjava globoko žaljiva.
ladna predstavnika ostro protestirata nad takim zadržanjem ter iz-mzata upanje, da je tmmberjevo sta-. Ce čisto osebno m ne odraža gledanj Rima na to pomembno pobudo.
Na velesejmu so uradno odprli deveto izvedbo Transadrie (foto Križmančič/KROMA)
TRST - Na Velesejmu so včeraj dopoldne uradno odprli deveto Transa-drio, mednarodni simpozij o poslovnem sodelovanju med severnoja-dranskimi lukami. Gre za pomembno pobudo, pri kateri direktno sodelujeta tudi pristaniški ustanovi iz Kopra in Reke. Prireditev bo trajala do četrtka, na sporedu pa je več zanimivih in aktualnih okroglih miz in strokovnih srečanj. Skoda, da je uradno otvoritev pokvaril poseg melonarskega podtajnika za prevoze Cam-berja. Njegovo izvajanje je sprožilo ogorčene proteste med gosti in med publiko. Predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je iz protesta zapustil prireditev.
NABORJET / ZASLUGA GRE PREDVSEM DOMAČINOM
Uspeh Primorske poje v Kanalski dolini
V imenu Gorske skupnsoti je pozdravil odbornik Kravanja (Foto Novi Matajur)
TRBIŽ - Nedeljska prireditev Primorska poje na Trbiškem, tokrat v Nabor j etu, je zabeležila med slovenskimi rojaki v Kanalski dolini res velik uspeh. Beneška hiša je bila pretesna in gre za običajno novinarsko frazo, da bi v njej našli prostor vsi tisti, ki so hoteli poslušati note slovenskih pesmi. Zasluga za uspeh prireditve gre v prvi vrsti domačinom Gorske skupnosti za Kanalsko- dolino in potem Zvezi slovenskih kulturnih društev.
O koncertu smo sicer že pisali, vendar bi hoteli ponoviti, da se je prisotnim v slovenščini in italijanščini zahvalil za prisotnost odbornik ža kmetijstvo Gorske skupnosti Edoardo Kravanja.
___________TRST / UDELEŽILI SO SE GA ZALOŽNIKI, KNJIŽEVNIKI IN PREVAJALCI__________
Mednarodno zasedanje o založništvu kot povezovalcu med različnimi kulturami je sklenilo letošnjo 3, prodajno razstavo Librografica o knjigah v Alpe ■ Jadranu
TRST - Založništvo kot sredstvo za spoznavanje in dialog med kulturami. To premiso so dali organizatorji v naslov mednarodnega zasedanja, ki je zaključilo letošnjo 3. knjižno prodajno razstavo Librografica.
Založništvo je odigralo v eri, ki jo je omejeval Berlinski zid, resnično vlogo povezovalnega člena med ljudmi in kulturami na Zahodu in na Vzhodu. Bilo je sredstvo, ki je prinašalo preko zidu besede in misli, ki so se do drugega svetovnega konflikta pretakale svobodno po Srednji
Evropi. Med vrsticami knjig je lahko človek na Zahodu razbral, kar se je dogajalo na Vzhodu. Prav dejstvo, da je bilo vse to ovito v nekakšno tančico skrivnosti-, je dajalo moč temu založništvu: ljudje so posegali po knjigah vzhodnoevropskih avtorjev, ker so bili, če že ne prepovedani, pa vsaj »posebni«.
Ce je po eni strani padec berlinskega zidu odprl pot do svobodnega prelivanja informacij, misli, idej, besed, pa je istočasno tudi razparal tisto tančico skrivnosti, ki je bila tako zelo vablji-
va za zahodnega bralca. Kako torej nadaljevati sedaj? Kakšno založništvo naj vzklije na novem, odprtem srednjeevropskem knjižnem polju?
O tem so na tržaškem zasedanju spregovorili založniki (Madžara Imre Barna in Marta Haas in Hrvatinja Snježana Hef-ti), avtorji (Anglež Ge-rald Parks) in prevajalci (Hrvata Tonko Marojevič in Lilijana Avirovič). Iz njihovih izvajanj je izšla zelo kompleksna slika. Prevajanja predstavljajo vedno nemajhno težavo; izdajanje večjezičnih knjig ali knjig v več je-
zikih pomeni za založnika hud finančni finančni napor. Te težave bi bilo mogoče premostiti z večjim sodelovanjem in poznavanjem vzhodnoevropskih držav, njihove kulture, njihovih ljudi, njihovih knjižnih želja.
Primerov, ki govorijo temu v prid, ni malo. Prav na tržaškem zasedanju je bil prisoten tudi nemški založnik, ki je pred kratkim ustanovil svojo malo založbo v Trstu, pa tudi Hrvatinja Heftijeva je predstavljala lastno založniško hišo, ki ima sedež v Milanu.
Razstavo so si ogledali številni otroci (f. Ferrari/KROMA)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-'?,72418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni m legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodiSCu v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 |ftTH Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG [fv U
TRST
Torek, 30. marca 1993
NOVICE
PLINOVOD / PRED ZAČETKOM DEL V VASI
NACIONALIZEM / NOVA "AFERA
Od danes predstavitev prošenj za kontingent neobdavčenega bencina
Prošnje za drugo tranšo letošnjega kontingenta neobdavčenega bencina ter za kontingent za prihodnje leto bodo na sedežu ACI (italijanskega avtomobilskega kluba) v Ul. Cumano 2 sprejemali od danes do 14. januarja prihodnjega leta, in sicer od 10. do 13. ure.
Prošnje lahko vložijo tako zasebniki kot podjetja, in sicer v naslednjih primerih: Ce želijo bencin prejeti prvič (kontingent 1994); Ce nameravajo bencin prejemati za drugačno vozilo od tistega, za katerega sedaj prejemajo bencin; Ce so spremenili bivališče (iz ene občine v drugo); Ce hočejo spremeniti koristnika v istem družinskem krogu; Ce nameravajo koristiti drugo dodelitev (kontingent 1994) v istem družinskem krogu, a nameravajo zamenjati koristnika.Tistim, ki so že vložili prošnje za dosedanje kontingente in pri katerih se ni nic spremenilo, ni potrebno vlagati nobenih prošenj. Tisti pa, ki so že dobili prvo transo in morajo sporočiti eno od navedenih sprememb, naj to storijo pred razdeljevanjem druge transe.
Objavljene lestvice šolnikov
Sindikat slovenske Sole obveSCa profesorje nižjih in višjih srednjih Sol, da so od 25. t.m. na šolskem skrbništvu objavljene lestvice šolnikov, ki so v dopolnilnem organiku (DOA). Interesenti lahko vložijo morebitne pismene pritožbe v roku petih dni po objavi lestvice.
Vsedržavni natečaj za prevajalca - tolmača tudi za slovenščino
V Uradnem listu z dne 12. marca je bil objavljen vsedržavni natečaj za 8 mest prevajalca - tolmača, in sicer: eno mesto samo za slovenščino z znanjem enega izmed naslednjih jezikov: nemščina, francoščina, španščina, angleščina in srbohrvaščina; tri mesta za nemščino, dve mesti za angleščino, eno mesto za francoščino ter eno mesto za španščino (za vseh omenjenih 7 mest pride v poštev znanje enega izmed zgoraj omenjenih jezikov, torej tudi slovenščina). Interesenti morajo imeti italijansko državljanstvo ter diplomo o jezikovni specializaciji, ki so jo izdali univerza, višji vsedržavni inštitut ali pa tuje specializirane ustanove iste stopnje. Eden od pogojev je tudi, da niso stari manj kot 18 in veC kot 40 let (najvišja dopustna starost je 45 let). Prošnje morajo do 13. aprila letos poslati na naslov: Al Ministero di Grazia e Giustizia; Direzione generale delFOrga-nizzazione Giudiziaria e degli Affari Generali; Uf-ficio VI - Concorsi; Ul. Arenula 70; 00186 - RIM. Datum pismenih nalog bo objavljen v Uradnem listu, dne 11. junija letos.
Padričarji zahtevajo jamstva za svoje hiše
Drevi seja rajonskega sveta z odbornico De Comelli
Dolina: pošla buri duhove desnice
Melonarji izkoriščajo vsakršno priložnost za grobe napade na slovensko manjšino
PadriCarjem gre za nohte. Bolj kot se bliža konec aprila, bolj so zaskrbljeni za usodo svojih hiš in za kvaliteto življenja v vasi v prihodnjih mesecih. Zaskrbljenosti PadriCarjev je ime meta-novod.
Konec aprila bi morali delavci podjetja Mari Mazzaroli dokončati dela za postavitev metanovo-da in vodovoda na odseku od bazoviškega pokopališča do padriske cerkvice. Zatem bi se morala zaCeti dela na drugem odseku, to je kar v vasi. Po načrtih Občine in podjetja ACEGA bodo veliki vectonski kopalni stroji razkopali pokrajinsko cesto, ki pelje skozi vas. V neposredni bližini hiš (v razdalji enega do dveh metrov) bodo skopali tri metre širok in poldrugi meter globok jarek, v katerega bodo postavili cevi za metanovod in vodovod. Prav to napovedano kopanje pa vse bolj buri domačine.
PadriCarjem je jasno, da bi lahko dela in tresljaji, ki jih bodo povzročili težki stroji, tudi hudo poškodovala njihove hiše. Koordinacijsko združenje vzhodnok-raskih vasi je že pred Časom zahtevalo, naj opravijo tehniki pred začetkom izkopavanja ekspertizo o stanju poslopij, in naj hiše tudi zavarujejo proti škodi. 'Podjetje


Pogled na jarek za plinovod, ki se bliža Padričam (foto Križmančič/KROMA)
ACEGA je na to zahtevo odgovorilo z drugačno ponudbo: slikanjem zunanjih zidov posameznih poslopij.
Taka »rešitev« je za domačine zelo omejevalna. Kaj bi pa bilo s poškodbami notranjih delov poslopij, ko bi obveljal predlog ACEGA? Pa-driCarji se dobro spominjajo, kako so jo skupili nekateri njihovi treben-ski sosedi, ki so jim stroji pred poldrugim letom razmajali poslopja pri kopanju jarka za postavitev cevi za optična vlakna. Ko jim je začela ob deževju pronicati voda v stanovanje, so si morali pomagati, kot so sami vedeli in znali.
Da se kaj takega ne bi ponovilo, so prebivalci Padric ob cesti, ki pelje skozi vas pisali pismo rajonskemu svetu. V njem zahtevajo najprej cimvec informacij o poteku del, obenem pa tudi in predvsem jamstva za lastne hiše.
Drugo vprašanje, ki žuli Padricarje in tudi prebivalstvo drugih bližnjih vasi, so cestne povezave. Ze zaprtje odseka Bazovica-PadriCe je povzročilo velike preglavice domačinom. V prihodnosti se jim obetajo Se hujše žrtve. Koordinacijsko združenje je že predlagalo asfaltiranje in primerno ureditev obvoznic, obenem pa tudi uvedbo
semaforjev, ki naj bi urejevali promet.
Vsa ta vprašanja bodo prišla gotovo na dan med današnjim srečanjem Vzhodnokraškega rajonskega sveta s tržaško odbornico za urbanistiko, ki bo potekalo v sejni dvorani krajevnega občinskega urada na Opčinah (Proseška 28). Pred srečanjem sta svetovalki Stranke komunistične prenove v rajonskem svetu Tatjana Malalan in Luisa Lia izdali tiskovno sporočilo, v katerem opozarjata prav na zgoraj omenjene probleme vzhodnokrašh vasi, ter ob koncu vabita domačine, da se udeležijo javne seje.
Lista za Trst izkoristi vsako najmanjšo priložnost za napade na slovensko manjšino. Tokrat je na muhi dolinski župan Marino PeCenik, predmet ”spora“ pa je nova dolinska posta, ki je po mnenju melonarjev ne morejo odpreti, ker župan noCe izdati ustreznega dovoljenja. In to zato, ker poštna uprava noče, ob italijanskih, postaviti tudi slovenskih napisov.
Gre za grobo laž, je mnenja PeCenik, saj za izdajo ustreznih dovoljenj za odprtje poste manjkajo Se povoljna mnenja nekaterih ustanov, posebno Krajevne zdravstvene enote. »Naša uprava pa je ob tem v skladu z londonskim memorandumom in z občinskim statutom tudi ' zahtevala postavitev dvojezičnih napisov, kar sodi v njene pristojnosti«, nam je rekel PeCenik. Zupan nam je se povedal, da ima glede tega povsem mirno vest in da se ne boji nacionalističnih groženj, uprava pa bo najbrž danes izdala tudi uradno sporočilo o tej popolnoma nepotrebni aferi.
Deželni svetovalec LpT Gianfranco Gambas-sini je včeraj izdal daljše tiskovno sporočilo, ki nosi zgovorni naslov "dvojezično izsiljevanje". V njem poziva
predsednika deželne vlade Vinicia Turella, naj Cimprej poseže pri prefektu in naj glede dolinske pošte Cimprej vzpostaviti »zakonitost, ki jo je PeCenik s svojim izsiljevanjem tako grobo kršil«. Nacionalistični prvak postavlja tudi Časovne roke tega posega (Velika noc) in opozarja pristojna telesa, da morajo po tem datumu nemudoma prijaviti sodišču ne samo PeCenika in pristojnega odbornika, ampak celotno upravo in
odgovorne funkcionarje.
Listarski voditelj na koncu svari predsednika Turella, naj enkrat za vselej nastopi v obrambo italijanske zakonodaje, kar npr. po njegovem ni storil v zvezi z občinskima statutoma v Doberdobu in v Sovodnjah. Lista in nacionalisti so ob tej priložnosti (zaman) pozvali Deželo, naj s prizivom na Državni svet nastopi proti enakopravni rabi slovenskega jezika v teh dveh goriških občinskih upravah.
V petek posvet DSL o preustroju dežel
V petek, 2. aprila ho v bivSi Pomorski postaji vsedržavni posvet DSL na temo "Dežele v novem obdobju demokratičnega življenja italijanske republike”, na katerem bo posebno govor o 30-letnici ustanovitve avtonomne Furlanije-Julij-ske krajine. Na konferenci, ki jo bo uvedel deželni tajnik DSL Elvio Ruffi-no, bosta med drugim sodelovala senatorja Cesare Salvi in Luciano Guerzo-ni. Prvi bo govoril o volilni reformi, drugi pa o pravni in o finančni avtonomiji deželnih uprav.
Deželna svetovalca Ivan Bratina in Perla Luša bosta
govorila o specifičnih vprašanjih naše deželne stvarnosti, o odnosih med Deželo in javnimi upravami pa bo predaval oglejski župan Nevio Puntin. To bo jutranji del posveta (začetek ob 10. uri), popoldne pa se bosta v razpravi oglasila tudi pravnika Seigio Bartole in Marco Marpillero.
Konferenco bo približno ob 16.30 zaključil poslanec Giulio Quercini, ki je elan vsedržavnega vodstva DSL. Petkovo pobudo so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili Ruffino, Puntin in Perla Luša, srečanje z novinarji je vodil bivši furlanski poslanec Arrigo Pascolat.
PODKUPNINE / PREISKAVA
AKTUALNO VPRAŠANJE /
Seghene, inž. Del Monaco in Cividin še v hišnem priporu
O prošnjah za preklic pripora naj bi se izrekli v kratkem
Tržaška preiskava v zvezi s podkupninami napreduje zelo počasi. Po nedavnih aretacijah inženirja iz Ferrare Do-riana Del Monaca, socialističnega občinskega odbornika Augusta Seghe-neja ter gradbenika Maria,Cividina (trenutno so vsi trije v hišnem priporu), dejansko ni prišlo do novih pretresov. Preiskovalci verjetno prou-Cjejo material, ki ga imajo na razpolago, obenem pa se sodnik za predhodne preiskave Vincenzo D’Amato ukvarja z zahtevami, ki so jih vložili branilci osumljencev, in sicer, da vse tri izpustijo na svobodo. O tem se bo v prihodnjih dneh izreklo tudi sodišče svobode.
Ze pred dnevi se je go-
vorilo o znesku 100 milijonov lir, ki naj bi jih izplačala družba »Ecolo-gia SpA« (slednja skupaj s Cividinom gradi čistilno napravo v Zavljah, inž. Del Monaco pa je bil načrtovalec in nadzornik del). Sprva so menili, da je denar šel v Seghenejev žep, kar pa je slednji vseskozi odločno zanikal. Priznal je le, da je prejel 20 milijonov za svojo volilno kampanjo. Prav zato njegova odvetnika zahtevata, da obtožbo korupcije spremenijo v kršenje zakona o finansiranju strank. Včeraj naj bi prišla nova potrditev, da je predsednik upravnega sveta družbe »Eco-logia«, Zaccheria, res izplačal 90 milijonov lir v »zahvalo« za zakup Čistilne naprave: 20 milijo-
nov naj bi »na Črno« prejel inž. Del Monaco, 20 milijonov tedanji podžupan Seghene in 50 milijonov Cividin (sledji naj bi s tem denarjem plaCal »naklonjenost« drugih tržaških političnih predstavnikov). Preiskovalci skušajo ugotoviti, kaj je bilo pravzaprav s tem denarjem (Cividi-nov položaj se je namreč še poslabšal, saj je prejel že drugo jamstveno obvestilo, njegov odvetnik pa proučuje možnost, da bi tožil Zaccherio zaradi obrekovanja).
Namestnik državnega pravdnika Frezza, ki vodi preiskavo v zvezi z novim upepeljevalni-kom, naj bi medtem zaslišal videmskega župana Piera Zanfagninija, bivšega socialističnega
deželnega tajnika. Napravo gradi podjetje EMIT (Ercole Marelli Im-pianti Tecnologici) skupaj s Careno in Ricce-sijem. Direktor del je tudi v tem primeru Del Monaco (ki ga je občinski svetovalec »zelenih« Paolo Ghersina svojCas imenoval kar »Čudežni izvedenec«, saj se je istočasno ukvarjal še z izgradnjo nogometnega stadiona ter postavitvijo podmorskih cevi), a Seghene je postavil svoj žig in podpis.
Znova pa srečamo tudi znano ime, družbo »Ecologia«: omenjeni Zaccheria je bil namreč za krajše obdobje tudi predsednik EMIT-a, ki naj bi podkupnine izplačeval preko nekega Švicarskega podjetja.
Kdaj bomo imeli televizijo? Soočanje v SK
Slovenska televizija: kdaj in kako? To je tema nocojšnega večera v Slovenskem klubu, ki odpira oziroma nadaljuje obravnavo aktualnih vprašanjih naše narodnostne skupnosti, za katera je nujno potrebno tudi javno in odkrito soočanje. Take in podobne razprave namreč večkrat potekajo za zaprtimi vrati oziroma le v političnih krogih, obravnavana vprašanja pa seveda zanimajo širšo javnost, ki je o njih večkrat premalo obveščena.
Slovenska televizija bi morala biti - vsaj v teoriji - tik pred startom, očitno pa se zadeve zapletajo. Nocojšnjo javno tribuno bosta
uvedla Filibert Benede-tie, ravnatelj slovenskih oddaj deželnega sedeža RAI in Saša Rudolf, načelnik novinarskega oddelka Radia Trst A. Razprava bo v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30.
Slovenski klub bo prihodnji torek priredil javno soočanje o ljudskih glasovanjih, s posebno pozornostjo na (sporna) volilna referenduma, ki razdvajata tudi našo manjšino. Na srečanje bodo povabila zagovornike raznih stališč, tako da bodo lahko poslušalci slišali široko paleto mnenj o teh vprašanjih ter si potem ustvarili kolikor toliko objektivno sliko o referendumih. (dam)
COL / PRIREDITEV
Predstavitev knjige doživeta lep uspeh
Pobuda domačega društva Kraški dom
CIVILNA ZAŠČITA / PRAKTIČNE IN TEORETSKE OSNOVE
V Glinščici zanimiv tečaj za prostovoljne gasilce
Kot gost se ga je udeležilo Združenje prostovoljnih gasilcev Brega - Tečaj se bo nadaljeval konec tedna
Tržaški občinski urad za civilno zaščito je konec tedna v dolini Glinščice organiziral prvi del zanimivega teCaja, ki se ga je udeležilo okrog 30 novincev prostovoljcev, med katerimi je bilo tudi nekaj deklet (na sliki Davorina KrižmanCiCa). Tečajnikom so posredovali teoretske in praktične osnove pri posegih ob požarih v'naravi, imeli pa so tudi vajo o uporabi sredstev, ki so na voljo posameznikom. Posebno pozornost so posvetili osebni varnosti prostovoljcev ob takih posegih ter nudenju prve po-
moči, o Čemer jih je seznanilo kvalificirano osebje.
Tečaj, na katerega so povabili Združenje prostovoljnih gasilcev Brega, ker poteka v dolinski občini, se bo nadaljeval v soboto in nedeljo. Prvi dan bodo gozdni čuvaji orisali tipologijo gozdov, vzroke požarov in posege ekip prostovoljcev. Govor bo tudi o zakonski plati statusa prostovoljcev, nakar bodo vadili s protipožarnimi sredstvi. Tečaj se bo zaključil v nedeljo, ko bodo uprizorili poseg ob primeru gozdnega požara.
PO IZSTRELITVI PADEL V S. MAURO PASCOLI
Boljunčani bodo šli prihodnjo nedeljo po svojega kralja Pusta v Romagno
Kljub postnemu Času se v Boljuncu pust nadaljuje: v podobnem razpoloženju, ki je pred nekaj veC kot mesecem dni spremljalo praznovanje pusta, se vas pripravlja na nedeljski izlet v kraj S. Mauro Pascoli, kamor je kmalu po izpustu pristal boljunski Lovre. Po dolgih letih so namreč letos v Boljuncu spet obnovili staro vaško navado, da se od pustnega kralja poslovijo z izstrelitvijo rakete. Tako je bilo na pepelicno sredo na boljunski Gorici dolgo in pestro obredje, ki ga je pripravil priložnostni pu-
stni odbor za »slovesnejše« slovo od pustnih norčij.
Lutka, ki je poosebljala letošnjega kralja pusta in so ji Boljunčani dali ime Lovre, je le nekaj ur po dogodku pristala na kopnem, našli pa so jo v manjšem kraju med Ri-minijem in Forlijem. Morda gre zgolj za prijetno naključje, da so Lovre-ta odkrili prav v hiši družine, v kateri je pust nadvse Čislan vsakoletni praznik. Dejstvo pa je, da je Lovre uspel letos razveseliti ne le BoljunCa-nov, ki so z navdušenjem spet obudili nekdanjo na-
vado, temveč tudi prebivalce kraja S. Mauro Pascoli. Slovesni prevzem in nato povratek Lovreta v domači kraj je napovedan za prihodnjo nedeljo, 4. aprila, ko bo avtobus BoljunCanov ob spremstvu glasbene skupine Burja že navsezgodaj krenil na celodnevni izlet. Dogodek bodo zabeležili tudi s posnetki (poleg seveda fotografij), kdor se še ni prijavil in bi se rad pridružil veseli druSCini, pa bo lahko še storil. Prijave sprejama Tatjana Turko po telefonu (228090), vsak popoldan od 16. do 16. ure. (dam)
v nedelj0 tavili knji” ji - Repen-
tpiacLiu -
ito. Knjig3’ "Življenje ravzaprav
državne z Repna.
L
leležilo
ruštvo
Štolfa.
vtorica
srčnem
unu so Repen-
_____ŠOLE / PEDAGOŠKI LICEJ A.M. SLOMŠEK_
Nastop z otroško igrico v Barkovljah
Dramsko dejavnost šole sodi v Projekt »Mladi V3«
»Kraljevi smetanovi kolački«, je naslov pravljični igri, s katero so se dijaki - elani dramske skupine pedagoškega liceja A.M. Slomšek predstavili v nedeljo občinstvu v prostorih SKD Barkovlje v Ul. Ceretto 12.
Včeraj smo se zglasili na učiteljišču, se tu pogovorili z ravnateljico El-vi Slokar, po telefonu s prof. Gabrielo Korošec, nato pa se srečali še z dijaki, ki nastopajo v igri in so: Suzi Bandi, Erika Kraljic, Tanja Sturman, Ivana Santi, Mateja Metlika, Karin Kalc, Devan Tavčar, Emil Oblak in Igor Danev.
In ker smo Članek začeli z naštevanjem imen, naj zapišemo, da je bila režija predstave v rokah Draga Gorupa, da je predstavo vodila prof. Lili Cebulec, da so za sceno, kostume, šepetal-ca in za organizacijo predstav izven matičnega šolskega poslopja poskrbeli kar sami - dijaki in profesorice.
In še podatek: premiera igre je bila pred božičnimi prazniki na šoli. Potem so z njo z uspehom gostovali na osnovni in nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, na nižji srednji šoli v Nabrežini, na Proseku za
SKAVTIZEM / PREGLED DELA
Z nastopa učiteljiščnikov v Barkovljah (f. Ferrari/KROMA)
tamkajšnji vrtec in osnovno šolo, dvakrat v Dolini, v nedeljo v Barkovljah; Čaka jih 23. aprila še nastop v Boljuncu.
Delo so, kot so nam v razgovoru povedali, izbrali kar sami. VšeC jim je bilo, ker je primerno za najmlajše, pa tudi za odrasle.
»Zaceli smo s študijem nekje proti koncu oktobra. Na začetku smo imeli vaje dvakrat tedensko. Pred premiero pa smo imeli vaje tudi vsak dan. Te so vedno potekale v našem prostem Času. Radi smo hodili na vaje, se učili teksta in smo seveda veseli uspeha, ki ga je igra doživela. In ker nam igranje leži, smo že sklenili, da bomo s to dejavnostjo, ki se vključuje v »Projekt Mladi 93« tudi nadaljevali.«
V igri nastopajo, kot se za pravljico«spodobi« kralj, kraljica, kraljična, paž, dve čarovnci, glasnik in še pek. Vse se vrti okrog recepta o smetanovih kolačkih, ki gre enkrat vroke«hudob-nih«, drugič v druge roke - pomaga pa le kraljični, da lahko poroči paža, ki je v resnici princ.
Dramska skupina je nastala v sklopu »Projekta Mladi 93«, ki nam ga
je podrobneje obrazložila ravnateljica Slokarje-va. Gre namreč za projekt, ki ga je izdelalo ministrstvo za šolo, na šole pa so ga uvedla posamezna šolska skrbništva. Projekt Mladi želi v prvi vrsti Čimbolj približati šolo dijakom, da bi se v njej dobro počutili, da bi našli v njej oporo tudi v trenutkih utesnjenosti, kot pomoč in oporo pri učenju, pri lastnem duševnem in fizičnem dozorevanju - v primeru naših šol pa tudi kot sredstvo, s pomočjo katerega bi jih spoznale večinske šole in bi se tako ustvarili pogoji za medsebjno sodelovanje in spoznavanje z dijaki
italijanske narodnosti itd.
»Projekt predstavlja celoto, ki smo jo na naši šoli skušali uresničiti na razne naCine: s predavanji, hospitacijami, z ustanovitvijo informativ-no-posvetovalnega centra, ob pomoči psihologinje in z informativnimi predavanji za starše in dijake o odnosu mladostnikov do.spolnosti in o njihovem odnosu z družino«, nam je še povedala ravnateljica Slo-karjeva.
Se to so nam dijaki povedali, da izdajajo svoj Časopis, ki nosi naslov »Tajno društvo AMS«. Toda o tem bomo pisali kdaj drugič.
Bogota in razvejana dejavnost skavtske organizacije
Zamejski skavti (SZSO) razdeljeni na tri starostne veje
Minilo je 86 let od t: ®tega poletja, ko je Rc hert Baden Povvell p el j e skupino mladih iz razlit njh socialnih slojev n tritedensko pustolovše n° na divji otok Browr sea v Rokavskem preb Vu' O prvem skavtsker taboru so z velikim na\ dušenjem poročali ve Časopisi v Angliji. Začel sc je tako epopeja s kav tizrna, organizacije, k danes šteje skoraj 30 mi lijonov elanov in elani P° vsem svetu.
Kaj pa je pravzapra skavtizem? Skavtizem j Vzgoja, ki sloni predv Sem na življenju v'sku Pnosti in osebni rasti Skavtska načela predvi devajo pomoč bližnjemi 2vestobo Bogu in domc ^mi, vsakdanje dobr delo, ljubezen do narave življenje na prostem i: predvsem osebno napre dovanje.
Slovenska zamejsk skavtaka organizacij l ZSO) je razdeljena n ri starostne veje, to j Dolčiče in veverice (od 0 M let), izvidnike ii vodnice (od 12 do 16 lel Jn,roverje in popotnic [od 17 let dalje). Popoln S	vzgoja se ure
y11]c\ preko vseh treh ve oleici in veverice se na ajajo na življenje v sku Pnosti in začenjajo spoz ,.av.ati skavtski naci: življenja. Izvidniki ii odnice hodijo na teden e sestanke, si razdelij' govornosti v vodu, pc eCajo se predvsem pu tolovskemu življenju aravi, veja roverjev h °J?otnic pa je za skavt ^dnja postojanka, ki mi uclPira pot v življenje. Med letom se elan ®n vej zbirajo na te
denskih sestankih. Najmlajši hodijo na izlete v naravo in se učijo raznih skavtskih iger, roverji in popotnice pa si izmenjujejo mnenja o raznih temah, sledijo predavanjem in se konkretno posvečajo pomoči bližnjemu.
Delovanje srednje veje sloni na podvigih. Vodi izvedejo letno 3 ali 4 podvige. Podvig je akcija, ki traja približno tri mesece in ki daje vsakemu skavtu možnost, da se izuri v neki skavtski spretnosti. Sedaj smo v obdobju, ko so vse Čete zaključile svoje podvige. Geta je ozemeljsko določena enota, ki povezuje vse tam delujoče vode. Vodi 1. čete (Devin, Nabrežina, Križ) so raziskali jame v okolici Sv. Križa, izdelali so mapo domačega kraja, razen tega so utrdili znanje v raz-
nih ročnih spretnostih kot so postavljanje šotorov, bivakov, kurjenje ognja in opazovanje narave. Postavili bodo tudi nekaj košev za smeti v okolici Sv. Primoža. Pred dvema tednoma so se srečali s skupino mladih iz Sežane, ki se nameravajo posvečati skav-tizmu, in jih seznaniti s taksnim načinom življenja.
2.	Ceta (Prosek-Konto-vel, Opčine, Repentabor) je izvedla podvig o naravi na Krasu. Vodi so izdelali herbarij, plakate o živalih, o okolju v katerem živijo, o značilnih rastlinah in so poleg tega pripravili se dia program o Krasu.
3.	Ceta (Mackolje, Boljunec) so se posvetili predvsem orientaciji, 4. Ceta pa je imela srečanje z 2. Četo italijanske skavtske organizacije
AGESCI. Vodi so pripravili plakate o skavtizmu v svetu, pokazali so film o taboru, imeli so skupno mašo. Razen tega so izvedli še podvig o kuhanju in na skupnem kosilu so italijanskim sovrstnikom servirali slovenske specialitete.
5. Ceta (Sv. Jakob in Katinara) je pripravila izlet in pregledala in uredila stare skavtske arhive.
Tako lahko rečemo, da je naše delovanje že kar pestro in zanimivo.
Izvidniki in vodnice se pripravljajo na srečanje z italijanskimi skavtskimi organizacijami, ki delujejo v Trstu, bliža se Jurjevanje, ko skavti polagajo obljube, v Kulturnem domu pa je odprta na ogled razstava o Skavtih in gozdovnikih na Slovenskem.
Navihfma antilopa
SLOVENSKI V TRSTU
*»• Fr.nmke 20
n vabi na javno razpravo na temo
SLOVENSKA TELEVIZIJA: KDAJ IN KAKO
Soočanje bosta uvedla FILIBERT BENEDETIC, ravnatelj slovenskih oddaj deželnega sedeža RAI, in SASA RUDOLF, glavni urednik slovenskega novinarskega oddelka
danes, 30. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20)
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK, 30. marca 1993
AMADEJ
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 -Dolžina dneva 12.41 -Luna vzide ob 9.56 in zatone ob 0.52.
Jutri, SREDA, 31. marca 1993
MODEST
VREME VČERAJ:
temperatura zraka 9,5 stopinje, zraCni tlak 1016,3 mb raste, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 31-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Paolo Bon, Hari Bertoja, Elena Orlini, Gabriele Borghetti, Alessio Cole-santi, Mattia Vitale, Pie-tro Cerkvenic, France-sca Annicchiarico, Gia-como Orrano in Gianlu-ca Potenza.
UMRLI SO: 73-letna Amelia Gechet, 81-letni Salvatore Carobella, 67-letna Albina Debeljak, 84-letna Anna Vascotto, 93-letna Emilia Bisacco, 93-letna Maria Privileg-gi, 85-letni Alessandro Subani, 46-letna Maria Cipriani, 69-letni Gior-gio Tedeschini, 61-letna Bruna Bandelli, 78-letni Francesco Marchesan, 81-letna Nada Gruden, 11-letna Erika Moret, 58-letni Giulio Varda-basso, 72-letni Stellio Basso.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 29. marca, do nedelje, 4. aprila 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored - Barkovlje (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05,	20.10,	22.15
»Sommersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Gere.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Francesca Archibugi, i. Sergio Castellito.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Patino in Chris 0’Donnell.
N AZIONALE 1	-
16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arriva la bufe-ra«, i. Diego Abatantuo-no.
NAZIONALE 2	-
16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trauma«, r. Da-rio Argento, i. C. Rydell, A. Argento.
NAZIONALE 3	-
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kirn Ba-singer.
NAZIONALE 4	-
15.30,	17.45, 20.00, 22.15 »Gli spietati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Free-man, Richard Harris.
GRATTACIELO
17.45,	19.50,	22.00
»Eroe per caso«, i. Du-stin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia.
MIGNON - 17.00,
18.45,	20.30,	22.15
»2013 - La fortezza«, i. Christopher Lambert in Loryn Locklin.
EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata»-Moana Pozzi, Jessica in Marco, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Si-ster Act, una svitata in abito da suora«, i. VVhoopi Goldberg.
LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Mario, Maria e Mario«, r. Ettore Scola.
ALCIONE - 20.00, 22.00 - Alpe Adria Cine-ma in Club Antares predstavljata - »Nuovo cinema liberta» - Poljski filmi.
RADIO - 15.30, 21.30 »Bestiali eccitazioni oscene»«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
BI PRIREDITVE
SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. St. 215086 za SZSO in 632663 za RMV).
GM TRST - SOLA M. KOGOJ IN DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE vabita na ZAKLJUČNI VEČER MLADIH KONCERTANTOV v petek, 2. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Car-so v Mavhinjah KULTURNI VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Repentabor z dramskim delom Stane Milic-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE,
Ul. Cerreto 12 prireja v soboto, 3. aprila KONCERT. Nasopili bodo Raphael Kiefer-violina, Annalisa Clemente-vio-lina, Luisa Scattarregia-cembalo. Na pogramu Mazas, Viotti, Quantz in Haendel. Začetek ob 20. uri.
ANPI-VZPI, ANPPIA IN ANED vabijo na KOMEMORACIJO 71 talcev v nedeljo, 4. aprila, ob 15. uri na Strelišču na Opčinah. Na slovesnosti bosta govorila Federico Vincenti, predsednik ANPI F-JK in Milan Pahor, ravnatelj Narodne in studijske knjižnice. Sodeloval bo openski MPZ Tabor.
Z! OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno sredisce bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141).
V KROŽKU GRAM-
SCI (Ul. S. Lorenzo in Selva 4) bo danes, ob 18. uri javna seja na temo Branimo zaposlitev socialne države in demokracijo na delovnem mestu in v družbi. Spregovoril bo tov. Marino Calcinari, elan komisije za gospodarstvo in delo pri Stranki komunistične prenove.
H	IZLETI
KRIŠKA SEKCIJA
upokojencev SPI CGIL
priredi v nedeljo, 18. aprila izlet v Sacile ob priliki razstave rastlin in ptic. Cena 46.000 lir. Vpisuje Mario Turel -tel. St. 220266.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 4.4. avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva in društvene tekme. Vpisovanje: tel. 212859 in 299573.
HIšolske VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa profesorje nižjih in višjih srednjih Sol, da so od 25. t.m. na Šolskem skrbništvu objavljene lestvice Solnikov, ki so v dopolnilnem organiku (DOA).Interesenti lahko vložijo morebitne pisne pritožbe v roku petih dni po objavi lestvice.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Diko v Borštu .
OSMICO je odprl Ivan Budin v Zgoniku st. 50.
OSMICO je odprl Alojz Milic v Repnu st. 49. ToCi belo in teran.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju.
OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini st. 147.
OSMICO je odprl Milic v Zagradcu.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici St. 25, odprl osmi-co. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
DOBRO BELO VINO
iz kontovelskega brega prodajam po ugodni ceni. Tel. St. 225304.
NISSAN PATROL td v odličnem stanju prodam. Tel. St. (040) 220722.
PRODAM vespo 125 px, letnik '85 z dodatno opremo, zelo malo km za 1.300.000 lir. Tel. St. 212635 ob uri kosila.
PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. St. 229234 ali 383713 v veCemih urah.
KUPIM prostore primerne za ambulanto v srediscu Trsta v bližini železniške postaje v višjem nadstropju z dvigalom, tudi zasedeno. Najem ne pride v poštev. Tel. na St 225530.
ISCEM baby sitter. Tel. St. (040)220688.
SUKANEC	za
kvačkanje in Se kaj nudim pridnim ženskim rokam. Tel. St. (0481) 533960.
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mama in nona
Evgenija Zidarič por. Šušteršič
Pogreb bo jutri, 31. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Gorici v šempolajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Aldo, sinova VValter in Livio, snahi Neva in Vesna, vnuki David, Danijel in Andrej, sestra, brat ter drugo sorodstvo. Praprot, Trst, 30. marca 1993
30 3. 1989	30. 3. 1993
Ob 4. obletnici smrti
Ivanke Štoka vd. Danev
(MARKCEVE)
se je z ljubeznijo spominjajo hčerki Ada in Boži, sestra Marija, vnukinje, pravnukinje in vsi sorodniki
Kontovel, 30. 3. 1993
Draga Alenka, ob boleti izgubi drage mame ti stojimo ob strani prijateljice Manica, Breda, Kristina, Vida, Valentina, Martina in Elizabeta
t
Dne 28. t. m. nas je zapustila naša draga žena, mama nona in teta
Nada Gruden por. Pertot
(SKONCEVA)
Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Herman, sinova Vojko z ženo Darinko in Ivan z ženo' Nedo, ljubljeni vnuki Nevenko, Nataša. Milivoj in Nadja ter drugi sorodniki
Nabrežina, Sesljan, Bern, 30. 3. 1993
Žalovanju družine Pertot se pridružuje
Sonja z družino Bezin
t
Preminil je naš dragi
inž. Velimir Stegu
Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče v Barkovlje.
Žalostno vest sporočajo žena Sonja, hčerka Ana, brat Radovan in ostalo sorodstvo.
Trst, 30. 3. 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Zapustil nas je naš predragi in nepozabni prijatelj
inž. VELIMIR STEGU Toplo in iskreno sočustvujemo z ženo Sonjo in hčerko Ano.
Ada in družina
Globoko pretreseni zaradi vesti, da je preminila
MIRKA STOKA
izražamo globoko občuteno sožalje možu, našemu dolgoletnemu deželnemu svetovalcu in deželnemu tajniku Dragu, hčerki Alenki in ostalim svojcem.
Prijatelji in sodelavci iz Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
Draga Alenka, sočustvujemo s tabo.
Bivši III. Klasični licej
Sožalju se pridružujeta
Nadja in Ivo Jevnikar z družino
Bridko prizadetim svojcem prijateljice Mirke izražajo globoko sožalje
vsi Speticevi.
t
Za vedno je zaspala in nas pustila v globoki žalosti naša draga
Mira Štoka roj. Lavrenčič
Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči mož Drago, hčerka Alenka, oCe Just, sestri Vera in Vojka ter brat Milan z družinami in ostali sorodniki
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, Katinara, 30. 3.
1993
Ob prerani in boleči izgubi drage
MIRE
žalujejo s svojci teta Lojzka, Milojka, Toni in Tamara
Drago,
ob hudi in kruti preizkušnji žalujemo s teboj
Aleksij, Irena in Masa Pregare
Ob smrti sosede Mire Stoka izrekata svojcem iskreno sožalje
Roza in Franc Stopar
Dragu, Alenki, Justu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage Mirke
Ondina in Miro Oppelt
Ob nenadomestljivi izgubi drage Mirke sočustvujejo z Dragom in Alenko
Matejka, Mario, Lučka, Midjo in Anka z družinami
Ob težki izgubi drage mame in žene gospe Mire Lavrenčič por. Stoka izrekata najgloblje sožalje možu in hčerki Alenki
župnijska skupnost na Opčinah in cerkveni pevski zbor sv Jernej
Ob boleti izgubi drage Mirke stojijo ob strani prijatelju Dragu, Alenki in svojcem
Rafko, Nadja, Katja in Erik
Kolegice in kolegi z Radia Trst A se ljubeče spominjajo drage Mirke in sočustvujejo z družino ob bridki izgubi.
Alenki, Dragu in vsem prizadetim svojcem izrekamo globoko občuteno sožalje ob tako hudi bolečini
Maja, Sasa, Kristina in Tomaž

LIRA / PO RAZBURKANEM POLITIČNEM VVEEKENDU
PRIVATIZACIJE / NEZADOVOLJSTVO KMETOV
SEJMI / VINO IN ZGANE PIJAČE
Lira popušča negotovosti
Dolar in marka dražja za 15 in 14 lir
Kaj bo s prodajo dražbe SME?
Državni holding medtem širi dejavnost
Čez dva tisoč domačih in tujih razstavljalcev na 27. sejmu Vinitaly
Vidna udeležba goriških vinogradnikov
Italijanska deviza ima za sabo Se en temen ponedeljek - za razliko sorazmerno stabilnega dne na borzi - ki ga je bilo glede na zadnja notranjepolitična dogajanja, Se zlasti ob jamstvenem obvestilu za sen. Giulia Andreottija, sicer pričakovati. Po vzponu, ki sta ga dolar in še posebno marka, ki je zabeležila nov zgodovinski rekord, doživela na italijanskih valutnih tržiščih sredi dopoldneva (ob 11.45 sta kotirala 1.611,70 in 991 lir), se njuna vrednost do zaprtja tržišč ni bistveno spremenila; lira je bila vseskozi pod močnim pritiskom, tako da je bilo slišati celo glasove o zaprtju valutnih tržiSC. Nervozo je vsekakor povzročila negotovost v zvezi z razvojem polic-ne situacije, Se zlasti glede na referendume 18. aprila, neuradno pa se je izvedelo, da je v kritičnih trenutkih liri -s prodajo mark - pomagala Banca d’Italia, sicer bi bil rezultat včerajšnjega menjalnega dne Se slabši. Ob zaprtju valutnih tržiSC je dolar vsekakor veljal 14,80, marka pa 13,89 lire veC kot pretekli petek.
V zvezi s posegi Ban-ce d’Italia so se pred-
Vlasta Bernard
stavniki emisijskega zavoda (ki posegov sicer niso zanikali) včeraj omejili na ugotovitev, da osnovni podatki o gibanju italijanskega gospodarstva, zaCenSi z inflacijo, nikakor ne opravičujejo napetosti na valutnem trgu. Tem pomirjevalnim poskusom pa se očitno ni pridružil predsednik ministrskega sveta Giuliano Amato, ki je včeraj govoril o težavah, ki jih preživlja Italija in zaradi katerih tvega, da doživi Se en »8. september«. Negotovost, ki sili operaterje, da zapuščajo liro, je vsekakor tudi emotivenga značaja, vse to pa se seveda nujno prenaša na menjalne ravni in na gibanje kapitelov, kot dokazuje tudi skrajno negativna slika februarske plačilne bilance.
Prekomerna rast državne zadolžitve pa kot vemo ni muha enodnevnica, paC pa neke vrste zgodovinska razvada, saj je Italijo podobno porazno razmerje med javno zadolžitvijo in nacionalnim dohodkom bremenilo že med obema vojnama. Banca d’Italia je o tem bolečem poglavju objavila posebno Studijo, iz katere izhajajo
tudi do neke mere nepričakovani zaključki: da je npr. za izhod iz nesprejemljive rasti zadolžitve pomembnejše prizadevanje vseh proizvodnih sil, kot pa močna vlada, da je mednarodna kooperacija eden od temeljev stabilne javne finance, da problemov javnega dolga ni mogoče reševati s tim. finančnim inženirstvom itd. Kakorkoli že, zadolžitev italijanske države je za letošnje leto ocenjena na 113,8 odstotka kosmatega notranjega proizvoda, kar Italijo po kriterijih Maastrichta izriva iz prve vrste evropskih držav.
Sicer pa se niti ostali Evropi dvanajsterice ne godi najbolje. Gospodarska rast v državah EGS bi bila Se nikoli tako skromna kot lani: med majem in septembrom 92 je npr. notranji kosmati proizvod EGS dosegel komaj 0,1-od-sotni porast, kar na letni osnovi predstavlja zgodovinski negativni rekord komaj 4 odstotkov, medtem ko za letos analize Evropske komisije predvidevajo, da rast notranjega proizvoda nikakor ne bo mogla preseči 0,7 odsotka, kar bo najslabši rezultat od leta 1981 naprej.
Marko Waltritsch
Ob zaključku vsake italijanske državne loterije (ki so sedaj vsak mesec) lahko v Časopisih beremo, da so dober del izžrebanih srečk prodali v okrepčevalnicah na avtocestah, v tim. »autogrillih«. V teh - nekaj sto jih je - se vsak dan in ob vseh urah kar tre gostov. Enolična in torej nevarna vožnja po avtocesti utruja, zato se popotniki radi ustavijo, da popijejo kavico, použijejo kakšno jed ali se okrepčajo s hitrim kosilom, povrhu pa si nemalokrat omislijo loterijsko srečko. Upravljanje teh okrepčevalnic je torej zelo donosno.
Monopol nad avtogrilli ima država in ni dano vedeti, koliko Časa bo to Se trajalo, saj so tudi te okrepčevalnice na spisku državnih podjetij, namenjenih v privatizacijo. Ob odprtju avtocest so avtogrille zgradile velike zasebne družbe, kot Mot-ta, Alemagna in Pavesi, ki so kasneje prešle v državne roke. Ponudba v teh okrepčevalnicah je skozi vsa leta ostala enaka, zelo enolična, v prodajalnah pa so v glavnem na voljo izdelki državnih tovarn. Medtem pa družba SME, ki autogrille upravlja, svojo dejavnost Siri kljub načrtovani privatizaciji. Tako so pred kratkim v
furlanskem Gonarsu odprli povečano parkirišče na avtocesti Benetke-Trst. Poleg velikega parkirišča za tovornjake, za kar je poskrbela družba Autovie Venete, so odprli tudi veliko okrepčevalnico. V zadnjem Času je namreč na tej avtocesti veliko več prometa kot prej, med tovornjaki pa je vse veC poljskih, madžarskih, Čeških in slovaških registracij. Poleti bo tod vozilo spet veliko avtobusov s turisti iz vzhodnih držav in ker ti prespijo kar v avtobusu, so veliki parkirni prostori neobhodni.
Tik pred privatizacijo je družba SME kupila Se francosko mrežo avtogril-lov »4 pentes«, ki je na tretjem mestu po številu okrepčevalnic na tamkajšnjih avtocestah. Na tak naCin hoCe holding SME ponuditi morebitnim kupcem kaj veC od tistega, s Čemer razpolaga sedaj. Lani je SME fakturirala 5.800 milijard lir, v Številkah enako kot leto prej, vendar je dejansko uresničila večji promet, saj so že odpisali dejavnosti, ki so jim leto prej prinesle 500 fakturiranih milijard.
Sedaj so na vrsti privatizacije: najprej naj bi se znebili tovarn Cirio, Ber-tolli, De Rica in Italgel, potem še tistih z oznaka-
mi Motta, Alemagna in Pavesi. Na koncu naj bi v zasebne roke prešle še okrepčevalnice na avtocestah in v večjih mestih. Družba SME je namreč lastnik mreže slaščičarn nekaterih znanih proizvajalcev slaSCic, udeležena pa je tudi v sistemu prehrane v tovarnah.
Finančno uspešnega državnega sektorja sicer ne nameravajo razprodati, saj naj bi SME svoja podjetja prepustila le najboljšim ponudnikom, del delnic pa bo prodala uslužbencem. Nekateri finančniki, industrij ci in trgovci, predvsem domači, so sicer upali, da bo država svojo lastnino razprodala in da bodo lahko lepo zaslužili. V tem primeru najbrž ne bo tako. Kljub temu pa je Se veliko nasprotnikov privatizacije, kot npr. kmetje, včlanjeni v združenje Coldi-retti, ki so svojo bojazen izrazili na nedavnem posvetu: Ce bodo tuje multi-nacionalne družbe - svarijo - odkupile tovarne in okrepčevalnice, potem bomo sicer še naprej kupovali življenjske potrebščine z istimi oznakami kot doslej, surovine pa ne bodo VeC prihajale z italijanskih kmetijskih površin, ampak iz cenejših tržiSC v državah tretjega sveta.
VERONA - Od petka, 2., do srede, 7. aprila, bo v Veroni 27. sejem Vinitaly, hkrati pa bodo na velikem sejmišču odprli Se 6. sejem žganih pijač »Distil-la« in - letos prvič - tudi sejem prehrambenih proizvodov »Gran Menu«. V sejemskih dnevih bo na sporedu več kot 50 strokovnih posvetov in predstavitev vin, na ogled pa bodo tudi naprave za kletarjenje.
Na vinskem sejmu bo svojo kapljico predstavilo okrog 2.000 razstavljalcev, med njimi nekaj veC kot sto iz tujine. Tudi letos se bo v Veroni predstavila Furlani j a-Juli j ska krajina, ih sicer v. skupnem paviljonu, ki ga je uredil
Center za vingradnistvo iz Vidma. Slovenski kmetje iz Goriških Brd v tem paviljonu razstavljajo vsak zase, kraški vinogradniki s Tržaškega pa v skupnem paviljonu, ki ga je pripravila Trgovinska zbornica. To je tudi razumljivo, saj je tržaška udeležba na tem sejmu le simbolična, medtem ko Goričani pridelajo toliko kakovostnega vina, da si morajo iskati kupce vsak zase.
V Verono bodo za to priložnot prišli vsi, ki imajo v Italiji opravka z vinom: vinogradniki, trgovci, gostinci, porabniki, med njimi pa tudi kmetje iz Gorice in Trsta. Ce nisi prisoten na Vinitaly, težko prodreš s svojim vi-
nom.	Izjeme so le tisti vinogradniki, ki so že zasloveli in ki svoje vino prodajo brez težav. Sedanji trenutek pa je kočljiv tako zaradi gospodarske krize, ki pesti Italijo, kot zaradi stalne propagande o hujšanju, ki prizadeva tudi porabo vina. O tem so si vinogradniki in gostinci edini.
Verona je med sedmimi sejmišči na severovzhodu Italije (Verona, Vicenza, Padova, Porde-
non,	Videm, Gorica, Trst) na prvem mestu po številu sejmov, obiskovalcev in tudi razpoložljivih površin. Na voljo ima 60 tisoč kv. m pokrite in 40 tisoč kv.m odprte površine.
(M.W.)
•FARCO,
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fdx (040)363918
Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 2003.
■	Obveznice dajejo letno 11,50% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,32%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 31. marca.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. marcem; ob vplačilu (5. aprila) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
SDGZ / VČERAJ PREDZADNJI SEKCIJSKI OBČNI ZBOR
Obračun dveletnega dela zunanjetrgovinske sekcije
Na tapeti pereči specifični in splošni problemi sektorja
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu je bil sinoči občni zbor zunanjetrgovinske sekcije, ki je imel na dnevnem redu obračun dveletnega dela in razpravo o izredno težkih razmerah, v katerih se je po razpadu jugoslovanske federacije in izbruhu krvavega konflikta na njenem ozemlju znašla slovenska zunanjetrgovinska dejavnost. S skupščine pa niso prišli samo temni toni, ampak tudi številni konkretni predlogi in smernice za reševanje problemov in sploh spodbuda za bodoče delo.	(Foto Križmančič/KROMA)
SDGZ / OBVESTILA ZA ČLANE
Odložitve in zapadlosti
Davek IVA
Obveznosti, ki so vezane na poravnavo davka IVA, si sledijo kot po tekočem traku. Se jutri, 31. marca, je Cas za plačilo tretjega obroka za tiste zavezance, ki so vložili prošnjo za odpust. Do 15. aprila so podjetja dolžna prijaviti posle z državami Evropske gospodarske skupnosti, do 20. aprila pa morajo plačati na banki davek IVA tisti podjetniki, ki so po novem optirali za mesečni obračun. 5. maja zapade že ustaljeni rok za plačilo davka IVA na fakture, izdane v prvem
trimesečju 1993. V primeru preplačila davka IVATahko operaterji do 20. aprila vložijo prošnjo za povrnitev davka po hitrem postopku.
Ukinili posebni
seznam za kroSnarje
Na Trgovski zbornici so ukinili poseben seznam REG, v katerega so bili doslej vpisani krošnjarji. Do 23. aprila se morajo ti prodajalci vpisati v enega izmed obstoječih področnih seznamov: za cvetličarje, sadje-zelenjavo, konfekcijo in podobno je predviden vpis v trgovski re-
gister REG za trgovino na drobno. Krošnjarji z do-voljenjen za prodajo živil pa bodo vključeni v register REG za postrežbo pijaC in jedil.
Razne odložitve
zapadlosti
Rok za prijavo škodljivih in strupenih odpadkov, ki so jih v minulem letu proizvedli obrtniki, gostinci, zobozdravniki in druge kategorije, je bil posticipiran na 30. junij.
Do 30. septembra pa imajo Cas tisti, ki nameravajo sprožiti postopek za privatizacijo podjetniških nepremičnin in za
prekvalifikacijo družit1' skih podjetij v družbe.
Obvezna prilagoditev vseh električnih napeljav novemu varnostnemu normativu je bila pre ložena do 31. decembra 1994. Tako bodo imen električni inštalaterji cas za zadovoljitev velikega povpraševanja podjet nikov in zasebnikov.
Davkoplačevalci, D so prejeli dohodkovnik za leti 1989 in 1990 morajo, vprašalnik vrniti daven1 upravi v roku 75 dni- prvotni časovni razpon dni od prejema so narn reC raztegnili za nada J njih 30 dni.
PODKUPNINE / KMALU POMEMBNE NOVOSTI?
ŠTE VER J AN/OBČNI ZBOR SPD GORICA
NOVICE
Graziato se še skriva da bi se izognil zaporu
Radovednost in pričakovanje za nove ukrepe sodstvo
Inž. Graziata te dni ni v luksuzni vili v drevoredu Virgilio (foto Studio Reportage)
Leto bo v znamenju stoletnice planinstva
Obeležili ga bodo s pohodom na Triglav in izdajo publikacije - Uspešen obračun dela
Del članov SPD na občnem zboru (foto S. Reportage)
Marko Marinčič
Dvoje je vprašanj, ki v teh dneh osredotočajo pozornost goriske javnosti: kje in do kdaj se bo Se skrival inženir Gelse-rino Graziato in kdo so morebitni novi prejemniki sodnih obvestil ali zapornih nalogov. Govoric in ugibanj je na pretek, zanesljivih odgovorov pa vsaj iz uradnih virov ni. Ze običajno zelo redkobesedni goriski sodniki sploh ne komentirajo preiskave.
V pomanjkanju uradnih informacij kraljujejo neuradne, po katerih naj bi Graziato, brž ko je “zavohal”, da se mu obeta zapor, pobegnil v tujino. Domnevajo, da se je umaknil kam v bližino, morda na slovensko obalo- Po nekaterih vesteh, ki pa jih nismo mogli uradno preveriti, naj bi se skrival v turističnem kraju tik cez mejo. Načrtovalec avtoporta in drugih pomembnih javnih del, proti kateremu je sodnik dr. Gorian na Zahtevo namestnika državnega pravdnika dr. Trotte podpisal zaporni nalog zaradi suma goljufije z obtežilnimi okončinami, naj bi si iz var-Uega zatočišča skušal zagotoviti vsaj hišni pripor.
Graziatovega tržaškega Zagovornika odv. Enzia vollija smo včeraj
vprašali, ali je te dni kaj slišal svojega varovanca. Odvetnik nam je vljudno odvrnil, da ga ni in da nima pojma, ali je Graziato v tujini ali pa morda kje v Italiji. Drugega nam ni hotel zaupati, Četudi se je iz pogovora dalo razumeti, da utegne priti do novosti že v prihodnjih dneh.
Možnost Graziatovega bližnjega povratka potrjuje tudi neuradna vendar dokaj zanesljiva vest, da naj bi načrtovalec vCeraj imel telefonski pogovor z nekom, od katerega naj bi si skušal zagotoviti, da ga ob povratku ne bodo zaprli v Ul. Bar-zellini kot vsakega navadnega kriminalca. Sk-
rivnostni sogovornik naj bi ne bil sodnik temveč policijski funkcionar.
Ce se bodo napovedi o Graziatovem povratku res uresničile v kratkem in ce bo človek, ki gotovo marsikaj ve o zvezah med posli in politiko v Gorici v zadnjih desetletjih, zaCel sodelovati s preiskovalci, potem utegne preiskava ponuditi še marsikatero senzacionalno novost. Ce je namreč Graziato kot vodja del pri avtoportu res zagrešil take prekrške, da narekujejo celo pripor, potem najbrž tvega podobne posledice tudi kdo med upravitelji (začenši s takratnim županom Scaranom, ki kot
Graziato pripada Andreottijev! struji, pa do odbornika za javna dela Del Bena in morda do občinskih tehnikov). Kaka novost pa lahko pride tudi iz Pordenona, kjer sodniki raziskujejo odgovornosti sen. Di Be-nedetta. Le ta se je med drugim zavzemal, da bi Graziatu zaupali izdelavo načrta za financarsko Solo na goriskem letališču, za katero se je kot znano močno zavzemal bivši župan Scarano.
Novosti je pričakovati Se ta teden, tudi zato, ker bo naslednji teden dr. Trotta (skuhaj z drž. pravdnikom Mancusom) odpotoval na 8-dnevi strokovno srečanje na Floridi.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo obeležilo 100-letnico organiziranega planinstva na Slovenskem. Od 14. do 18. julija bo v sodelovanju s PD Nova Gorica priredilo petdnevni pohod s Travnika na Triglav, jeseni pa bo izšla publikacija o ledinskih imenih na območju Ste-verjanske občine. Okrogli jubilej pa pri društvu razumejo predvsem kot spodbudo za vsebinsko in organizacijsko poživitev dejavnosti, smo slišali na petkovem obenem zboru društva v prostorih KD Briški grič na Bukovju. Selitev v Ste-verjan je bila po eni strani obvezna, saj trenutno v mestu ni primernega prostora, po drugi strani pa ustreza novi usmeritvi krepitve stikov s članstvom v posameznih krajih in ne samo v mestu.
Oceno delovanja društva v letu 1992 je podal predsednik Vlado Klemše, ki je v uvodnem delu poročila opozoril na potrebo, da se odločneje in zavestneje kakor doslej lotimo razprave, kako iz krize, ki je prisotna v društvih, pri Čemer bo treba odkrito spregovoriti prav o vseh vprašanjih in tudi o vlogi gospodarskih struktur manjšine. Izrekel je priznanje jamarskemu odseku, opozoril na dejavnost rekreacijskega od-
seka, glede izletnistva pa ugotovil, da je bila udeležba na organiziranih izletih lani nekoliko manj številna kakor sicer. Vendar to Se ne pomeni, da elani ne zahajajo v gore.
Lansko dejavnost so zatem v svojih poročilih podrobno razčlenili Biserka Cijak (tajniško poročilo), Aleš Nanut (smučanje), Albano Marušič (jamarstvo), Mirjam Radinja (blagajna), medtem ko je Zdenko Vogrič zadostil statutarnim obveznostim preglednika računov.
Predsednik društva je na skupščini poročal o zamisli, ki se je izoblikovala v upravnem odboru, o pripravi nove izkaznice
v treh jezikih, poleg slovenščine še v italijanščini in nemščini. Z zadovoljstvom je pozdravil ustanovitev Beneške planinske družine in ji zaželel uspešno delo in ob koncu izrekel zahvalo slovenskim bančnim zavodom na Goriškem za pozornost in pomoč.
Skupščine goriških planincev so se udeležili tudi Jože Stanovnik v imenu PZS, delegacija SPD Trst, predstavniki PD Nova Gorica s predsednikom Antonom GlešCiCem ter Marko Lutman, predsednik ZSSDI na Goriskem. V zaključnem delu so Kraški krti predvajali diapozitive iz njihovega delovanja.
V	občinskem svetu v Krminu nocoj razprava o polemikah
o mejnem prehodu in Slovencih
V	krminskem občinskem svetu bodo danes razpravljali o odprtju mednarodnega mejnega prehoda pri Jenkovem oziroma Neblem. Upravitelji se Čutijo užaljene, ker sta se Italija in Slovenija domenili za Neblo in ne za Plešivo-Medano. Na seji, ki bo ob 20.30 pa bo predvidoma govor tudi o stru-mentalizaciji tega vprašanja za začetek gonje proti Slovencem na Krminskem. To je pred dnevi z objavo pisma v italijanskem dnevniku začel podžupan Biagi, vendar pa je, kot se zdi, to maslo dozorelo na kakšnem drugem zelniku. Biagi je Slovence obtožil, da so vplivali na vlado v Ljubljani in dosegli, da je namesto Plesivega izbrala Neblo kot mednarodni mejni prehod. Vse to zaradi občinskega statuta. Pomislite, kakšno moč imamo Slovenci!
Pokrajina: nov korak v izvajanju načrta za uničevanje odpadkov
Danes ob 15.30 (in nato spet v Četrtek ob isti uri) se ponovno sestane goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je med drugim odobritev osnutka statuta nove delniške družbe, ki naj bi jo ustanovili za uresničevanje in upravljanje novega pokrajinskega sistema za uničevanje odpadkov. Kot zadnja točka na seji je poleg tega prdvidena tudi razprava o dnevnem redu svetovalca zelenih de Gironcolija o»ustavni pravici državljanov, da izražajo svojo etnično, kulturno, družbeno in jezikovno različnost«.
Komorni orkester iz Caserte nocoj v Verdijevem gledališču
Nocoj ob 20.30 bo v okviru koncertne sezone društva Lipizer gostoval v Verdijevem gledališču v Gorici Komorni orkester iz Caserte, ki ga vodi dirigent Antonino Cascio. Kot solist nastopa pianist Umberto Battel. Spored nocojšnjega koncerta bo ponudil predvsem skladbe italianskih avtorjev 18. stoletja, ki jim orkester iz Caserte posveča najveejo pozornost. Zaceli bodo s simfonijo Cimarose, sledile pa bodo Se skladbe Paisiella, Sacchinija in Boc-cherinija.
Parkiranje v centru Tržiča bos 1. aprilom brezplačno
Tržiski avtomobilisti bodo s prvim aprilom lahko parkirali avtomobile brezplačno tudi v mestnem srediscu. Ne gre za aprilsko salo občinske uprave, temveč za tehnični zaplet, saj bo jutri zapadla pogodba s podjetjem Savino Gallo z Repentabra, ki upravlja parkirišča na plačilo v TrrZiCu, nove pogodbe pa še niso sklenili. Avtomobilisti seveda upajo, da bodo težave trajale Cim dlje, vprašanje pa je, kakšne posledice bo ta zaplet imel na promet in sploh možnost parkiranja v centru Tržiča.
PODKUPNINE / TE DNI JE PREJEL SODNO OBVESTILO
OBČINA/REŠEN ZAPLET V UPRAVI
FOLJAN / LETNO SREČANJE
V videmski bolnišnici je umri Delto Lupieri
Že dolgo časa je bil neozdravljivo bolan
. M videmski bolnišnici Je včeraj v prvih popoldanskih urah po dolgi neozdravljivi bolezni nmrl komendnik Delio Lupieri. Star je bil 72 let, Za sabo pa je imel dolgo Politično kariero kot občinski svetovalec, ce-nh Štirinajst let je bil odbornik na goriški občini, kar 17 let pa je bil na Čelu tukajšnje Trgovinske zbornice. V zadnjih letih jo bil s političnega prizore3 nekoliko potisnjen v ozadje, bil pa je Se v®dno pooblaščeni upravitelj konzorcija podjetij ^tig, ki je gradil avto-Porto. Prav v tem svojst-Vu se je Lupieri konec Prejšnjega tedna znašel v vrtincu sodne preiskave v zvezi s podkupninami oz- drugimi nepravilnostmi pri gradnji avtopor-
Delio Lupieri
ta. Policijski agenti so prejšnji petek preiskali poleg sedeža Atiga tudi Lupierijev dom, sodnik za preliminarne preiskave pa je tudi njemu na-
slovil sodno obvestilo v zvezi s prekrški, zaradi katerih je isti dan izdal zaporni nalog za inženirja Gelserina Graziata.
Na smrt bolni Lupieri pa že ni imel dovolj moči, da bi ubral sodno bitko, saj je bil hujšo brezupno bitko s smrtjo, ki se je zanj zaključila vCeraj.
SinoCi je župan Tuzzi na kratko komemoriral pokojnika na seji gori škega občinskega sveta. Spomnil je na njegovo dolgoletno delo»sposob-nega, uspešnega in za dobrobit Goriške izredno zavzetega upravitelja«in dejal, da vest o njegovi smrti dodaja žalost k žalosti spričo okoliščin in drugih vesti v teh dneh.
Drufuca ostane na svojem mestu
Resorju za osebje se je hotel odpovedati zaradi spora s Cisnal
Goriški občinski odbor po vsej verjetnosti ne bo ostal se brez tretjega odbornika, potem ko sta zaradi afere Coop že Del Ben in Breščak v upravi brez pooblastil. Kot smo poročali, je v soboto odbornik Dario Drufuca obvestil Zupana, da se odpoveduje resorju za osebje. Drufuca je izrazil namen, da ostane v upravi, vendar se je odpovedal skrbi za občinsko osebje.
Na sinočnji seji občinskega sveta se je zadeva delno razjasnila in ugla-dila, povsem pa naj bi se danes, ko se bo sestal občinski odbor. Zupan Tuzzi je namreč napovedal, da bo na seji odbora predlagal, naj se zavrne odbornikova odpoved resorju, tako da bo Drufuca
ostal Se naprej polnopravni elan uprave.
Kaj se je pravzaprav zgodilo je pojasnil sam Drufuca, ki je povedal, da je njegovo polemično dejanje bilo posledica razburljivega soočanja s sindikalisti desničarske zveze Cisnal. Med sestankom o vprašanjih osebja je prišlo do spora glede kritja mesta (ki ga na noben drug naCin ni bilo mogoCe kriti, trdi Drufuca) z vpoklicem osebe, ki je zaposlena pri drugi upravi. Na ta predlog so predstavniki Cisnal zagrozili, da bodo blokirali občinske otroške vrtce, spričo takih groženj pa je Drufuca zagrozil z odstopom, ki ga ho jutri po Zupanovih zagotovilih umaknil.
GORIŠKA ROCK NOC / OSEM SKUPIN IN MNOŽICA LJUDI NA KONCERTU
Ob “legendarnih” rockerjih so se izkazali tudi mlajši
Gorica nadaljuje s tradicijo, ki ji je v 60. letih zaradi živahne glasbene scene veljala naziv "mali Liverpool"
°ck noč je privabila dosti mladih (foto S. Reportage)
Tudi četrta izvedba “go-riške rock noCi” je naletela na izjemen odziv. V soboto je bila dvorana UGG popolnoma zasedena. Tolikšne množice pa ni priklicala kaka znana rock zvezda, temveč domad ansambli. V tem je Gorica svojevrsten fenomen, saj je vedno znala proizvesti nadpovprečno število glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Morda pretirano, toda ne preveč, so v šestdesetih letih Gorico imenovali “mali Liverpool”.
V prejšnjih treh izvedbah dobrodelnega koncerta so prevladovali “legendarni” goriški ansambli, ki so
delovali v 60. in 70. letih. “Stari” so se verjetno že nekoliko utrudili in jih je bilo letos manj. Pristopile pa so nekatere mlade skupine, ki so prinesle nekaj svežine in pritegnile mlajše gledalce.
V triurnem programu je sodelovalo osem skupin s skupno kakimi 50 glasbeniki. Koncert so uvedli I Menestrelli s sklopom znanih melodij, nato Mosaik 5 s tipično glasbo britanskega beat-a, pevsko izredno dobro uglašena skupina II Pun-to, ki so ji sledili tri mladi ansambli: Evil Esquire, Sygma 5 in Booster.
VeCer pa sta zaključili dekliški duo Sonorita jazz s soul glasbo in z odlično pevsko interpretacijo Ondine Altran ob spremljavi pianistke So-nie Vidali, ter Donald Duck Band s tipično rock glasbo šestdesetih let.
Večer so popestrili še z izvolitvijo “Miss Gorica rock”: gledalci so za kraljico večera izbrali simpatično Antonello Cerminara. VeCer sta odlično vodila Giuliano Al-merigogna in Francesca Marcozzi. Bo leto 1994 prineslo tudi 5. rock večer? Verjamemo da bo!
(VP)
Krvodajalstvo je na Tržiškem močno zasidrano
Poseg dr, Catapana na srečanju (foto S. Reportage)
V	Foljanu so v nedeljo praznovali elani Združenja prostovoljnih krvodajalcev tržiskega obmoCja.Prireditve so se tudi letos udeležile delegacije RdeCega križa in združenj krvodajalcev iz številnih krajev v Sloveniji in na Hrvaškem. Združenje je imelo ob' koncu lanskega leta 2888 elanov, v prvih treh mesecih letos pa so pridobili 72 novih. Lani so zbrali 629 litrov krvi.
Na slovesnosti so izročili tudi priznanja. Diplomo je prejelo 23 elanov, bronasto značko 44 elanov, srebrno 35, zlato pa 16. Posebno priznanje je prejel Tržičan Paolo Candotti, ki je daroval kri 70 krat.
V	okviru Združenja deluje tudi sekcija krvodajalcev iz Doberdoba, ki bo prihodnje leto organizirala tradicionalno
srečanje. Tudi med njenimi elani je kar precej nagrajencev. Tako so diplomo za deset darovanj prejeli Martina Gergolet, Jožef Peric, in Ivanka Semolič. Bronasto značko (20 darovanj) so prejeli Boris Gergolet, Renzo Gergolet, Aldo Jarc, Mau-rizio Kosič, Vojteh Moko-le. Srebrno (35 darovanj), Robert Ferfoglia, Silvano FrandoliC, Marino Lakovič. Tudi med "zlatimi” imajo Doberdobci svojega elana, Karla Lavrenčiča.
Na slovesnosti so govorili predsednik krvodajalcev na tržiškem Braulin, vodja transfuzijskega centra KZE dr. Ca-tapano, dr. Franchi iz krvodajalskega centra v Tržiču in dež. odbornik Brancati, ki je v kratkem pozdravu skušal ublažiti polemike glede konkurence v zdravstvu med Gorico in Tržičem.
Kulturni dom Gorica v sodelovanju z Goriško pokrajinsko upravo prireja v petek, 2. aprila 1993 ob 18.30 v dvorani pokrajinskega muzeja na goriskem gradu predstavitev zadnje knjige poezij pesnika
CIRILA ZLOBCA
»LJUBEZEN__________
______DVOEDINA«
Uvodne misli bo podal
dr. MATJAŽ KMECL
Vabljeni
KINO
GORICA
VITTORIA 21.00 »Malcolm X«. R. Špike Lee. I. D. VVashington.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »2013 - La fortezza«.
VERDI 20.30 koncert orkestra iz Caserte.
TR2IC
COMUNALE 20.30 Baletni festival.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Transanale week-end«. Prep. ml. pod 18.1.
[3 OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila, z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi (Fae-dis). Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu do 7. aprila.
PATRONAT INCA-CGIL je v sodelovanju z občino Sovodnje na razpolago strankam za informacije in pomoč (pokojnine, ticketi itd.) vsak torek od 15.30 do 17.30 na županstvu v Sovodnjah.
RAZSTAVE
V KATOLIŠKI KNJIGARNI je do 3. aprila odprta razstava desetih goriških likovnikov.
M PRIREDITVE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v petek, 2. aprila, ob 20.30 na predavanje inž. Jožeta Serbeca o vzponu na Cerro Torre v Patagoniji. Predavanje z diapozitivi bo v Čitalnici knjižnice v Križni ulici (ul. della Croce).
, ' LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4 - tel. 530124
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26 - tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA
V	DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU,
Vrtna ulica, tel. 78300.
POGREBI
Danes ob 9.10 Romeo Sbroglio iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 10.45 Giuseppe Rigonat iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 11.15 Ada Ri-stits, vd. Marvin iz Ronk na glavno pokopališče, ob 12.45 Elisabetta Grion iz bolnišnice Janeza od Boga v Koprivno, ob 13.15 Maria Špacapan, vd. Blasizza iz splošne bolnišnice v Faro.
SVET
Torek, 30. marca 1993
NATO / NEGOTOVO POSREDOVANJE
FRANCIJA / PO VOLITVAH
Sporazum bo težko uresničiti
Evropa čaka na odločitev Washingtona
BRUSELJ - Srečanje predstavnikov severnoatlantske vojaške zveze (Nato), vzhodnoevropskih držav in Rusije, na katerem naj bi se dogovorili o morebitni skupni mirovni akciji v Bosni in Hercegovini, je razkrilo vso težavnost uresničitve Vance-Ovvnovega mirovnega načrta. Za zagotovitev naCrta, po katerem bi Bosno razdelili v deset polavtono-mnih območij, bi po predvidevanjih vojaških strokovnjakov Nata morali v gorati državi namestiti blizu 75.000 vojakov, od katerih naj bi jih tretjino dale ZDA, še večji delež bi prispevale evropske države Članice zveze, kolikor pa bi jih še potrebovali do polnega števila, bi jih prispevale Rusija in druge nečlanice. Toda Rusi so že
dali vedeti, da v primeru uresničitve omenjenih načrtov ne bi mogti prispevati večjega števila vojakov., CeS da so že dovolj obremenjeni z mirovnimi posegi v mejah nekdanje SZ. Vse bolj postaja dvomljivo, ali bo zveza sposobna zbrati tolikšno Število vojakov, saj se pozivom poveljstva zveze za udeležbo v omenjenem podvigu ni odzvala še nobena Članica. Se preden je Nato sploh zbral vojsko, so se že vneli spori med Američani in Francozi, kdo naj bi združenim enotam v Bosni poveljeval. Američani Se nočejo povedati, koliko vojakov bi biti pripravljeni poslati v Bosno, saj so trenutno bolj kot s tem zaposleni z vprašanjem prihodnjega vodenja enot. Francozi se zavzemajo za večjo
vlogo ZN pri poveljevanju, Američani pa vztrajajo, da mora večji del odgovornosti za uspeh akcije prevzeti Nato.
Manfred VVoerner, generalni sekretar Nata, je na tiskovni konferenci po sestanku povedal, da je še vedno nejasno, kako naj bi bilo organizirano poveljstvo taldh enot in kakšna naj bi bila vojaška pravila njihovega delovanja.
»Ce obstaja možnost, da omenjeno akcijo izvedemo uspešno,« je dejal novinarjem, »bom vztrajal, da poveljstvo prevzame le Nato.« Norveški obrambni minister Johan J. Holst pa je menil, da bi se Nato, Ce bi se pokazalo, da ni sposoben zbrati in organizirati vojakov za tak podvig, lahko znašel v hudih težavah, izgubil pa bi tudi velik del javne podpore in zaupanja. Kot je Holst kasneje dejal novinarjem, se vojaško in politično vodstvo Nata ne strinjata o vseh podrobnostih načrta, vendar pa je Časa za usklajevanje vse manj. Odločitev bo treba sprejeti kmalu, in to bo politična odločitev, je menil norveški obrambni minister. Po mnenju Natovih strokovnjakov bi samo za namestitev predhodnice v BiH potrebovati teden dni, vojaki pa bi tam lahko ostati tudi vec let.
Vendar pa je najvecji problem zbiranje potrebnega denarja za tako posredovanje. (Reuter)
Manfred VVoerner (Telefoto: AP)
Nova vlada bo igrala gospodarski poker z zelo slabimi kartami
Velik primanjkljaj v državni blagajni, ogromna brezposelnost in pričakovana ničelna gospodarska rast so dediščina, ki so jo desničarjem zapustili poraženi socialisti
Mitterranda poraz njegove stranke očitno zelo jezi (Telefoto: AP)
PARIZ - V drugem krogu parlamentarnih volitev je zmagala francoska desnica, ki je, kakor so pokazali uradni rezultati, od možnih 577 sedežev v parlamentu, dobila kar 480 sedežev. Rezultati, ki jih je ponoči objavilo francosko ministrstvo za notranje zadeve, še niso dokončni, vendar pa se izid zagotovo ne bo bistveno spremenil, saj
manjkajoči rezultati odločajo le še o 8 sedežih.
Na desni je najmočnejša stranka Združenje za republiko (RPR) z 245 poslanci, sledi pa ji njena zaveznica, liberalna desnica, Unija za francosko demokracijo (UDF) z 213 poslanci. Druge stranke politične desnice so v parlamentu skupaj dobile 22 sedežev.
Francoski komunistični stranki se je posrečilo ohraniti neodvisno parlamentarno skupino, za katero je potrebnih 20 poslancev, saj so dobili 23 poslanskih mest.
Socialistični stranki je kot drugemu najvecje-mu poražencu nedeljskih volitev pripadlo 53 poslanskih mest, medtem ko je najvecji in obenem popoln poraz in politično osamitev doživela stranka Nacionalne fronte, ki jo vodi Jean Marc Le Pen. Stranki je po prvem krogu volitev sicer kazalo zelo dobro, saj so dobili kar slabih 13 odstotkov glasov in s tem postali tretja najmočnejša francoska politična stranka, v drugem krogu volitev pa jim vo-lilci očitno niso bili vec naklonjeni in so zato izgubili še edino mesto v parlamentu, ki so ga imeti doslej.
Pričakujejo, da bo francoski predsednik Mitterrand, ki se mu mandat izteče leta 1995, na mesto predsednika vlade postavil nekdanjega finančnega ministra Eduarda Balladurja. Na tiskovni konferenci je povedal, da se ne bo odrekel svojemu položaju, Četudi je na volitvah prepričljivo zmagala de-sno-sredinska koalicija.
Novega premieri Balladurja Čaka zelo težko delo, saj bo moral blažiti
nasprotja med predsednikom Mitterrandom, ki je prišel na svoje mesto iz socialističnih vrst, in svojimi strankarskimi kolegi, ki zahtevajo odločno spremembo dosedanje socialistične politike in večji poudarek na kmetijstvu in dogovorih na svetovnem trgu.
Desno-sredinska koalicija je v svoj program vključila številne načrte, ki jih je imela že dosedanja vlada. Prizadevali si bodo za večjo trdnost franka, brezposelnost pa bodo poskusili zmanjšati z večanjem gospodarske rasti, ne pa s povečano državno porabo. Zaupanje svojih volil-cev bodo poskušali upravičiti tudi s takojšnjimi ukrepi, povezanimi s priseljenci, in povečanjem nadzora nad naraščajočim kriminalom.
Poznavalci trdijo, da se bo nova vlada znašla v zelo neprijetnem položaju, ko bo morala »igrati poker z neobeta-vnimi kartami, ki jih je razdelila prejšnja vlada«, saj bodo poskusi za povečanje gospodarske rasti in zmanjšanje kritične brezposelnosti podobni hazardiranju.
»Primanjkljaj v državni blagajni je velik. Znaša kar 300 bilijonov frankov in letošnja pričakovana nična gospo-
darska rast omogočata novi vladi zelo majhen manevrski prostor za odpravljanje posledic, ki jih je povzročilo slabo vodstvo v preteklih
obdobjih,« je izjavil Patrick Chaussepied, eden glavnih analitikov na Francoskem ekonomskem inštitutu. (STA, Reuter)
Pierre Beregovoy (Telefoto: AP)
NOVICE
FINSKA / ALANDSKI OTOKI
KITAJKA / REFORME
Unprofor v nekdanji Jugoslaviji vsaj še tri mesece
ZDRUŽENI NARODI - Generalni sekretar Butros Gali je včeraj predlagal, da bi enotam Unproforja v nekdanji Jugoslaviji podaljšali mandat za tri mesece.
Unprofor ima na Hrvaškem približno 13.000 pripadnikov, skoraj 9.000 v BiH in nekaj sto v Makedoniji. (Reuter)
Bombni napadi v Egiptu
KAIRO - V Assuanu na jugu Egipta so muslimanski skrajneži podtakniti tri bombe. Dve eksploziji sta povzročili precejšnjo gmotno škodo, bomba, ki je bila podtaknjena pod policijski avto, pa je zahtevala življenje ene osebe in jih šest ranila. (Reuter)
Ribiči napadli vojaški čoln
LONDON - Francoski ribici so napadli britanski patrolni Čoln, zajeli pet elanov posadke in zažgali britansko zastavo. Pirati, ki so se razšli šele po posredovanju oblasti, niso ranili nobenega od elanov posadke.
Francoski ribici protestirajo zaradi uvoza rib in školjk iz Velike Britanije, zaradi katerega se znižujejo domače cene morskih sadežev. (Reuter, STA)
Japonsko pravosodje za smrtno kazen
TOKIO - Japonski pravosodni minister Masaha-ru Gotoda zagovarja smrtno kazen, ker meni, da lahko kazenska represija le tako zagotovi splošno varstvo.
Ministrovo mnenje potrjujejo tudi dejanja, saj so v petek po treh letih ponovno obesiti štiri morilce. Japonska je poleg ZDA ena redkih razvitih držav, ki so še ohranile smrtno kazen. (STA)
Rusija in Iran bosta sodelovala
TEHERAN - Ruski zunanji minister Kozirjev je včeraj prispel na dvodnevni uradni obisk v Iran, kjer bo podpisal pomemben dokument o dolgoročnejšem sodelovanju med Rusijo in Iranom. Sodelovanje naj bi poleg gospodarstva obsegalo tudi boj proti terorizmu in sabotažam. (Reuter, STA)
Somalski psihopati oboroženi na ulicah
MOGADIS - Upravnica edine mogadiške psihiatrične bolnišnice je povedala, da je na ulicah videla nekatere od svojih nekdanjih pacientov, ki se jim je kljub ostrim varnostnim ukrepom posrečilo pobegniti. Baje so biti oboroženi. Somalske oblasti se bojijo, da bo prišlo do »vietnamskega sindroma«, ki so ga doživele ZDA po vrnitvi vietnamskih veteranov, saj gre za ljudi, ki so svoje duševno zdravje izgubiti v večletni vojni. (Reuter)
Članstvo v ES povzroča »raju v Evropi« veliko glavobola
Otočje, del Finske, s švedskim prebivastvom, demitalizirano in s posebnim statusom bo v Evropo vstopilo le pod pogoji da...
FINSKA
ALANDSKI
OTOKI
SVEDSKA
LOKALNA MEJA
DRŽAVNA MEJA
MARIEHAMN, Alandski otoki - Prebivalci Alandskih otokov, nanizanih čez Baltik med Finsko in Švedsko, se pripravljajo na članstvo v Evropski skupnosti z odločnostjo, da si ohranijo težko priborjeno avtonomijo in nevtralnost. Slikoviti arhipelag je sicer del Finske, vendar ima lastno zakonodajno oblast pri ohranjanju svoje švedske kulture.
Otoki so s trajekti povezani s Finsko in s Švedsko in jih vsako leto obišče na tisoče turistov. OtoCani so znani kot dobri mornarji in tudi uspešni ladjarji. Številni otoCani se bojijo, da bi Članstvo v ES utegnilo oslabiti status delne avtonomije province Aland, otočja, ki ga se-
stavlja 6500 otokov in skalnatih Ceri.
Otoki so zaprosili za poseben status, da bi se lahko pridružili ES skupaj s Finsko, ki je zaCela pogajanja o članstvu februarja letos. To pomeni, da bi obdržali prepoved kakršnekoli vojaške navzočnosti na otokih, ohranitev njihovih lastnih davčnih pravil in lastniške omejitve pri imetju in zemlji. Teoretično bi lahko Alandski otoki ostali zunaj ES, Četudi Finska postane članica leta 1995, kot upa.
»Trenutno je naša strategija taka, da se bomo pridružili in bomo imeli pri tem - podobno kot Švedska in Finska -določene zahteve za posebna pravila,« pravi Ragnar Erlandsson, predsednik alandske
vlade.
Avtonomijo imajo otoki že od leta 1921, ko je nekdanja Liga narodov v sporu med Finsko in Švedsko odločila, da bodo otoki del Finske, ki je tedaj dobila neodvisnost, vendar bodo imeli poseben status. Lahko sprejemajo lastne zakone na področjih, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje in transport, imajo lastno zastavo in svoje znamke.
Da bi zavarovali svojo kulturo, so uvedli omejitve pri lastništvu nad imetjem in zemljo. Na primer, za nakup zemlje ali za ustanovitev kakršnega koli podjetja je poleg finskega državljanstva navadno potrebno tudi posebno regionalno državljanstvo. Pridobiti ga je mogoče, Ce
kandidat živi na otočju najmanj pet let in je njegovo znanje švedščine sprejemljivo. Otoki so demilitarizirani in nevtralni, zato moškim ni treba služiti vojaškega roka, Finska na otokih tudi ne sme imeti oporišč. Te pravice ljubosumno Čuvajo in glasno protestirajo ob kakršnihkoli predlogih, da bi jih spremenili.
V regionalnem parlamentu »laktingu« se soglasno zavzemajo za članstvo v ES, vendar želijo zagotovila, da bo njihova ustava ostala nespremenjena. To zajema demilitarizacijo, ki je bila dosežena z mednarodnim sporazumom leta 1856, ko so otoki še pripadali Rusiji. »Alandi ne bodo vstopili v nikakršno obrambno povezavo, zaradi katere bi pri nas morali razkopavati zemljo ali pa graditi utrdbe,« pravi Erlandsson.
Obržati želijo tudi lastniške omejitve, ker bi sicer po njihovem mnenju tujci preplavili otoke in za vedno spremenili naravo njihove skupnosti. Lastne davčne zakone potrebujejo zato, da zavarujejo alandsko gospodarstvo, ki temelji na turizmu in potniških trajektih; ti nudijo Švedom in Fincem blago brez carine, ki je sicer visoko ocarinjeno pri njih doma.
Ce bodo spoštovali njihove zahteve, bodo z veseljem pristopili k ES, sicer pa razmišljajo tudi o možnosti, da bi ostali zunaj ES, a sklenili z njo poseben sporazum, da otoki ne bi postali izolirani. (Reuter)
Nova vlada v Pekingu ima tudi tri ministrice
Ljudska skupščina potrdila prenovljeno ustavo
PEKING - V ponedeljek so tri tisoč delegatom Narodne ljudske skupščine predstaviti novo, pomlajeno vlado, ki je nastala po zapletenem političnem kompromisu, katerega namen je predvsem uveljavitev gospodarskih reform Deng Xiaopinga. V novem državnem svetu, ki je sestavljen iz 41 ministrov, so tudi tri ženske. V nedeljo so zaupali tudi drugi mandat premieru Li Pen-gu-
Pravzaprav je skupščina v ponedeljek odobrila obsežno preoblikovanje kitajske vlade. Prav tako so delegati Narodne ljudske skupščine potrdili spremenjeno ustavo, ki naj bi jih »popeljala v boljšo prihodnost« in vzpodbudila reforme.
Pri zboru ministrskega podpredsednika Zhu Ronga je jasno zaznati voljo, da bi ustregli različnim frakcijam znotraj komunistične partije ter pospešiti prehod na tržno gospodarstvo. 64-letni Zhu, politični nasprotnik Lija, je zagovornik korenitih gospodarskih reform, njegova naloga pa bo predvsem sprostitev gospodarstva v skladu z navodili Deng Xiaopinga ter smernicami 14. kongresa Komunistične partije Kitajske oktobra lani. Nekdanji šanghajski župan si bo moral predvsem prizadevati za naglo rast in ob tem preprečiti kratke stike.
Pri svojem delu se bo lahko naslonil na svojega varovanca Vang Chong-yja, ki je stopil na Celo
nove Komisije za gospodarstvo in trgovino. Prav tako lahko računa tudi na pomoč Li Lanqinga, nekdanjega ministra za zunanjo trgovino, ki je postal zdaj eden od štirih podpredsednikov vlade.
Njegova naloga bo Kitajsko znova priključiti Splošnemu sporazumu o trgovini in carinskih dajatvah (Gatt). Li Peng se namreč zavzema predvsem za aktivnejšo vlogo države pri postopnih reformah. Qian Qichen, ki ima prav tako 64 let, četrti podpredsednik, bo ohranil svoje mesto zunanjega ministra.
V njegovem ponovnem imenovanju nekateri vidijo znamenje, da je Kitajska znova pripravljena odigrati svojo vlogo velesile. (AFP)
VZHODNA EVROPA / TRGOVINA __
Madžarska in Bolgarija z EFTO podpisali sporazum o svobodni trgovinski menjavi
ŽENEVA - Madžarska in Bolgarija sta v ponedeljek z evropskim združenjem za svobodno trgovino (-Efta) podpisali sporazum o svobodni trgovini, ki bo urejal trgovinsko menjavo z industrijskimi izdelki.
Podpisa so se na sedežu organizacije v Ženevi udeležili švicarski minister za gospodarstvo Jean-Pascal Delamuraz, ki je predstavljal Efto, madžarski minister za mednarodne gospodarske odnose Bela Kadar in podpredsednik bolgar-
ske vlade Valentin Ka-rabačev.
Madžarska je z državami Članicami Efte že prej podpisala posamezne dvostranske sporazume na področju kmetijskih pridelkov in prehrambenih izdelkov. Izjavo o sodelovanju sta Efta in Madžarska podpisali že leta 1990 v Gote-borgu.
To je omogočilo izmenjavo na področju trgovine, gospodarstva, industrije in znanosti. Tako se je leta 1991 madžarski izvoz v države Članice
Efte povečal za 2b, odstotkaa in je znaša 1, 798 milijarde ameriških dolarjev. Madžar ska je največ izvozi a v Avstrijo, in sicer za 1, 246 milijarde dolarjev, in v Švico (za 289 milijonov dolarjev).
Prav tako je Madžarska v istem letu najve blaga uvozila iz A v strije in Švice.
Njen uvoz se je P° večal za 14 odstotkov, kar je znašalo 1, 3 milijarde dolarjev, ° tega za 983 mili)on,?._ iz Avstrije in 150 mi ^ jonov dolarjev iz Svi ce. (STA)
SVET
Torek, 30. marca 1993
_______HRVAŠKA/ NOVA VLADA_____
Bivši direktor Ine postal mandatar
Hrvoje Šarenič ponudil odstop
Ramiz Mehulič / Zagreb
ZAGREB - V ponedeljek ob 12. uri je hrvaški premier Hrvoje Sarinič podal ostavko na mesto predsednika vlade.
S Sarinidem po vsej verjetnosti odhaja tudi celotna dosedanja vlada. Predsednik Tudjamnj je za novega mandatarja imenoval dosedanjega direktorja Ine Nikico Valentiča, ki v ničemer ni povezan z dosedanjo najuspešnejšo in najbolj osovraženo hrvaško vlado. Valentič je v zadnjem času v številnih nastopih celo kritiziral Hrvo-ja Sariniča, kar je, kot pravijo obveščeni, zadostno znamenje, da se bo prav on znašel na njegovem mestu.
Na seji hrvaškega sabora v ponedeljek zjutraj je predsednik Hrvaške kmečke stranke Drago Stipac zahteval ustanovitev vlade narodne enotnosti in predčasne volitve na Hrvaškem. Kar zadeva omenjeno koalicijsko vlado, so zdaj vse oči uprte v hrvaške liberale oziroma v njihovega predsednika Dragi-Sa Budiša, ki naj bi se odločil, ali bo svojo podporo dal Hrvaški kmečki stranki (HSS) ali pa bo spet, kot že tolikokrat, zastopal le interese svoje lastne stranke.
Ce se bosta Budiša in Stipac dogovorila, bo pritisk na HDZ premočan, da
bi vladajoča stranka lahko še vztrajala pri oblikovanju še ene v vrsti enostrankarskih vlad.
Kar zadeva predčasne volitve, iz te moke po vsej verjetnosti ne bo kruha, saj so se komaj pred mesecem dni končale volitve za žu-panijski dom hrvaškega sabora. Predčasne volitve tako po vsej verjetnosti ne bodo razpisane v kratkem, čeprav so skrita grožnja HDZ, o kateri na Hrvaškem v zadnjem času veliko govorijo, tembolj zato, ker se je v zelo kratkem času hadezejevska Sariniče-va vlada zelo osramotila in si pridobila odkrite antipatije kar najširše hrvaške javnosti. Celo režimskim prodržavnim časopisom se ni zdelo primemo, da bi jo podpirali, zato je bil njen padec samo še vprašanje časa.
V času Sariničevega mandata se je gospodarski položaj na Hrvaškem slabšal z matematično logiko: inflacija je skokovito naraščala, plače so postajale vse tanjše, socialni upor je dobil razsežnosti organiziranih delavskih stavk, hkrati s tem pa je celoten dalmatinski regionalni pas Hrvaške utonil v dolgotrajno temo. Z veliko ljudmi iz Sariničeve neposredne bližine povezujejo tudi številne malverzacije. Za zdaj samo po kuloarjih govorijo
tudi o vpletenosti v nezakonite posle, ali vsaj v tiste, ki so potekali na robu zakonov.
V tem pogledu je značilen ponedeljkov komentar v zagrebškem Vijesniku, v katerem odkrito pozivajo funkcionarje iz vrhov oblasti (med njimi tudi Stipeta Mesiča, predsednika sabora in še do pred kratkim Tudmanovega ljubljenca) zaradi zelo verjetne vpletenosti v tako imenovani organizirani kriminal, do katerega je prišlo, ko so številni predstavniki oblasti, med njimi tudi Mesič, sedeli v upravnih odborih posameznih podjetij. Za zahodne kriterije političnega in demokratičnega obnašanja je kaj takega nedopustno.
Ministrske stolčke v novi vladi - če ne bo prišlo do koalicijske vlade narodne rešitve - bi utegnili zasesti hercegovski kadri, ki so bili doslej v senci, od koder so že dolgo in dovolj vplivno oblikovali politiko hrvaške vlade.
Njihovo formalno ustoličenje bi Hrvaško zlahka nagnilo na desno. A ni še vse končano. Na potezi so zdaj najmočnejše politične stranke, hrvaški liberali in kmeCna stranka. Njihova koalicija bi na Hrvaškem -na notranjem in zunanjem planu - dolgoročno lahko marsikaj spremenila.
(Foto: R. Ibriševič)
NOVICE
Zvezna skupščina o jugoslovanskem proračunu
BEOGRAD - Včeraj popoldne se je v Beogradu začelo zasedanje parlamenta Zvezne republike Jugoslavije. Glavna tema zasedanja je sprejemanje proračuna. Zvezni finančni minister Jovan Zebič je izjavil, da sta obramba in socialno varstvo državljanov najvažnejši proračunski postavki in da je potrebno močno omejiti proračunsko porabo. Na zasedanju bodo sprejeli tudi zakon o interventnih ukrepih v času trajanja sankcij Varnostnega sveta Združenih narodov. (STA)
Beograjski kriminal ima svoje korenine na bojiščih
BEOGRAD - Psihiatri beograjske bolnišnice so objavili rezultate raziskave, ki je pokazala, da večina kriminala v Srbiji izvira iz posledic, ki so jih na mladih borcih pustile grozote vojne. Psihiatrično raziskavo so potrdili tudi delavci organov za notranje zadeve, ki so dodali, da se Beograd spreminja v potencialno bojišče, saj vojne strahote, sovraštvo, ki ga sejejo mediji, in končno tudi veliko pomanjkanje in revščina, silijo povratnike z bojišča, da svoje težave rešujejo, kot vedo in znajo. Pogosto so nasilni, zato so postale racije v najbolj razvpitih beograjskih četrtih že vsakdanji pojav. (Reuter, Foto: Merlin)
ZRJ / NA POTI V KAPITALIZEM
DANSKA / BEGUNSKA PROBLEMATIKA
Vzrok za vse več kriminala je sprememba družbenega sistema!
Beograjska birokracija pripravlja zakon o lastninski preobrazbi podjetij
Zoran Jelicič / Beograd
Beograd - v temni
senci vojne in hiperinflacije se je tudi v Srbiji začela razprava o osnutku zakona 0 lastninski preobrazbi podjetij. Osnutek so pripravili v zvezni administraciji, kjer načrtujejo, naj bi ga sprejeli še pred skupščinskimi počitnicami. S tem bi stopil v veljavo v nekaj Vec kot treh letih že četrti zakon o reprivatizaciji gospodarstva.
2e ta pogostnost doka-zuje, kako se zakonodajalcu mudi, meni dr. Jovan Rankovič, profesor na beograjski ekonomski fakulteti in eden najuglednejših strokovnjakov za zaključne račune (Rankovič je nekdaj kritiziral samoupravno pra-Vo s trditvijo, da lahko naredi sedem zakonitih zaključnih računov vsakega
podjetja). Rankovič meni, da tudi nova različica zakona o preobrazbi družbene lastnine ne izpoljnjuje poglavitnih ciljev - da bi bilo zadoščeno socialni pravičnosti in da bi bila omogočena sprememba upravljanja v podjetjih do stopnje »diskreditiranega samoupravljanja v delavsko delničarstvo«. Osnutek zakona omogoča, da prodaja družbenih podjetij poteka mimo pristojnosti njihovih organov upravljanja, izvede pa jo poverjeniška družba, ki poišče najboljšo različico privatizacije za vsak konkreten primer, meni Rankovič. Za tak pristop je po njegovem nujno »vsaj potihem priznati, da je na-
slovnik družbenih podjetij država. Na našo smolo je ta zahteva za pristojne nepremostljiva ovira, saj bi morali priznati dolgoletne zmote pri reševanju gospodarskih vprašanj«.
Potrdilo o natančnosti te profesorjeve presoje prihaja tudi z druge strani, iz političnih in ideoloških krogov. Dr. Mirjana Markovič, profesorica marksizma na beograjski univerzi, ugledna članica nove komunistične stranke in soproga šefa srbske države, se v najnovejši številki Duge pritožuje nad eksplozijo kriminala. Pravzaprav se boji, da se utegne začeto zatiranje kriminala razbliniti, če ne bodo takoj pojasnjeni vzro-
ki za množično izigravanje zakonov. Markovičeva nemudoma ponuja tudi odgovor: prvi in poglavitni vzrok hitrega izbruha ekonomske in družbene patologije »je vsebovan v spremembah družbenega sistema«, z uvajanjem kapitalistične družbe. Dodatni vzrok za naraščanje kriminala pa sta materialna pomoč Srbije sonarodnjakom na Hrvaškem in v Bosni ter gospodarska blokada ZR Jugoslavije.
Kak dan kasneje je isto zgodbo povedal na državni televiziji Goran Perčevič, eden od podpredsednikov vladajoče stranke in najvidnejši član njenega podmladka. Poslanec iste
stranke v republiškem parlamentu, med novinarji znan kot traktorist, je na vprašanje o begu »gazda Je-zde« pred kamerami odgovoril: »F*rav vam je - hoteli ste kapitalizem; boste že videli, kaj bodo zasebniki zahtevali od vaših hčera, ko bodo te iskale službo«.
Usklajeno ali ne, se vse več zasebnikov boji, da bi se vojna s fronte lahko obrnila tudi proti njim. Dr. Miodrag Zec, univerzitetni profesor in vodja državne agencije za prestrukturiranje, meni, da oblast preprečuje lastninsko preobrazbo, ko vzdržuje splošno pravno negotovost. Privatizacija pa je, kot meni, najpomembnejši mirnodobski pogoj za vključevanje ZR Jugoslavije v svetovno skupnost.
ZDA IN VB / PRIHODNOST NATA
LONDON - Dopisnik londonskega tednika The unday Times James dams iz VVashingtona poroča o jezi in skrbeh v cntagonu, ker razvoj dogodkov v zvezi BiH nakani6, da Nato, »najpomembnejša varnostna organizacija na svetu, nima Prihodnosti«. To pa je tudi mzlog, poroča Adams, za nenavaden napad na britansko politiko do Nata, ki ga zaznamujeta izbruh ge-ferala Colina Powella vmhairman of the American chiefs of staff«) v tele-onskem pogovoru z mar-1 °* britanskega vojnega letalstva, sirom Petrom
Spori članic zahodne vojaške zveze zaradi pošiljanja svojih enot v Bosno in Hercegovino
Alja Košak / London
Hardingom (chief of the British defence staff). V tem izbmhu naj bi Powell dejal: »Ali smo mi edina država, ki jo skrbi prihodnost Nata, in edina država, ki se zavzema za Nato?« Ta pogovor, piše Adams, kaže veliko zaskrbljenost VVashingtona, ker evropske članice zveze Nato očitno niso pripravljene zagotoviti zadostnega števila vojakov za vzdrževanje mim v BiH. Nekdo v britanskem obrambnem ministrstvu, ki ga Adams citira kot vir, je de-
jal: »Povvell je mislil, da lahko računa na nas, zdaj pa ugotavlja, da je Amerika sama, kar odpira tudi veliko vprašanje o prihodnosti celotne organizacije.«
Vojaški planerji zveze Nato bi radi poslali v BiH
70.000	vojakov za vzdrževanje miru, ko bodo Srbi podpisali mirovni sporazum, če ga sploh bodo. Američani so obljubili
25.000	in Francozi 15.000 vojakov, Britanija pa naj bi jih poslala 10.000. Toda britanska vlada zaenkrat
nima namena bistveno povečevati števila 3.500 vojakov, ki jih ima na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Adams sporoča, da politični razlogi izključujejo prispevek Grčije in Turčije. Belgija, Nizozemska in Švedska pa nimajo dovolj vojakov in Kanada ima obveznosti drugod. Rezultat tega je, da za vzdrževanje miru v Bosni in Hercegovini po načrtu planerjev Nata primanjkuje blizu 25.000 vojakov.
Američani bi radi, da bi to vrzel izpolnili Britanci,
Rusi in druge države zunaj Nata. Toda Bosna, piše Adams, je odkrila tudi velike luknje v strukturi britanskih oboroženih sil. Razlog je omejevanje izdatkov za oborožene sile, posledica pa pomanjkanje mož in opreme. Adams citira vir iz britanskega obrambnega ministrstva, ki navaja: »Potrebnih sil ne moremo poslati iz preprostega razloga, ker nimamo dovolj vojakov, a tudi če bi jih imeli, ne bi bili opremljeni z ustrezno opremo. Ce bi že imeli ustrezno opremo, pa ne bi imeli denarja za financiranje te operacije.
Ko življenje v pregnanstvu postane le še golo vegetiranje
Vsakodnevne tegobe bosanskih beguncev se kopičijo iz dneva v dan, zofo se večkrat sprašujejo, ali ne bi bilo bolje umreti v domovini
Željko Vukovič
Strmim v večji kos papirja, ki je obešen na oglasni deski »objekta BI« begunskega taborišča v Lingbiju, predmestju Kopenhagna. Na njem je petdeset osem-mestnih številk. Je to sploh mogoče!? To so številke imen beguncev! Ljudje številke. Morje asociacij....
Skandinavska noč. V zakurjeni in zadimljeni skupni dnevni sobi »objekta Bi« poslušam izpovedi in pritožbe nesrečnikov, ki jim je vojna vzela vse, razen trpljenja in skrbi za bližnje, ki se niso mogli rešiti. Ubili so jim preteklost, uničili so jim vse, kar jim je nekaj pomenilo, pred njimi pa je še samo depresivna negotovost. Ne delajo, njihovi otroci ne hodijo v šolo... So začasni ljudje, ki živijo le zato, da bi živeli. Želijo si, da bi na Danskem začeli živeti normalno življenje, a jim tega ne dajo... Vsak dan se pojavljajo novi problemi, nove tegobe, ki grenijo življenje še bolj, kakor so ga grenile tegobe prejšnjega dne. Za te nastajajoče probleme se ne zanima nihče, saj vsi poskusi, da bi jih rešili, potonejo v poplavi novih skrbi in težav, ki jih prinese novo jutro.
Duško iz Zenice je Dancem hvaležen, da so poskrbeli zanje.»Ne razumem pa, zakaj vsaj našim otrokom ne priznajo pravice do šolanja. Ne pustijo jih v danske šole. Somalci v nekaj mesecih pridobijo vse potrebne papirje, zaposlitev, postanejo državljani, ljudje. Nas očitno
ne marajo. Danci ne razumejo, da se nimamo kam vrniti! Tam, kjer smo živeli prej, nimamo ne hiš, ne stanovanj, ne prijateljev. Tja, kamor nas lahko pošljejo po narodnostnih zemljevidih, ravno tako nimamo nič, bili pa bi celo izdajalci naroda, ki so pobegnili takrat, ko so drugi krvaveli. Kam naj se sploh vrnemo? Smo nikogaršnji ljudje! Odpisani. Ce nas bodo poslali nazaj, bomo žrtvovani. Naši otroci nimajo prihodnosti. Na vse pristanem, samo da najdem zatočišče, da bom lahko delal, da bodo otroci lahko hodili v šolo...«
Za deda Pero iz Sarajeva je begunsko življenje še samo vegetiranje. »Bojimo se, da nas bodo nekega dne poslali nazaj. Mogoče bi bilo bolj človeško, če bi umrli v Sarajevu. Kljub temu, da nimamo doma ničesar in nikogar več, razmišljamo o tem, da bi se vrnili, otroke pa pustili tukaj, saj imajo le otroci brez staršev in skrbnikov pravico do šolanja. Tako bi jih vsaj rešili in poskrbeli zanje, mogoče pa bi jim to odprlo tudi novo in lepšo prihodnost. Sprašujem se, je za moje vnuke bolje, če imajo prihodnost brez staršev ali starše brez prihodnosti?«
Tudi Rale iz Kaknja razmišlja: »Cigavia smo mi, ki smo nikogaršnji? Izgubili smo Jugoslavijo, izgubili Bosno. Nimamo svoje države, drugje pa nas ne marajo. Tukaj nas
bodo takole držali še kakšni dve leti, nato pa bomo za vse nekoristni. Pozabili bomo svoje poklice, obrti, otroci pa bodo ostali brez šol. Poleg tega bomo tudi psihični bolniki posebne vrste. Kje je tu človekoljubnost? Vse priznanje Dancem, ki so nam dali streho nad glavo in nekaj za pod zob, a mi bi bili radi ljudje, kar trenutno nismo...«
Dado in Sanja sta se poročila tik pred vojno. Zdaj še s tremi begunci živita v eni sobi. Obupana sta. Ne gre ne naprej ne nazaj. Včasih jima sostanovalci rečejo, da naslednji dve uri ne bodo vstopali v sobo. Takrat je mladi par lahko sam. Zato, da bi sostanovalci mislili, da sta normalna. Preoblečeta se. Za dokaz. Dado in Sanja ne zmoreta ljubezni in nežnosti z dovoljenjem in vednostjo drugih. Kakor vse drugo, hlinita tudi ljubezen. Morata, da bi bila vsaj začasno človeka...
V »objekt Bi« nepričakovano pripeljejo pretepenega človeka. Je begunec iz Sarajeva, ki začasno prebiva v enem kopenhagenskih begunskih taborišč, pretepli pa so ga zato, »ker je pil kavo s Srbi«. Sandžaško-albansko »združenje« namreč begunskim Muslimanom strogo prepoveduje sleherni stik s Srbi. V nekaterih taboriščih vlada pravi teror. Danska policija ima kar precej težav. Zaenkrat preseljujejo žrtve v var-
nejša taborišča, toda žrtev je vse več...
Savka iz Zenice me prepričuje: »Tudi Danci ne marajo Srbov. Nam so doma vse uničili, ubijali so, pregnali so nas, tu pa smo postali krivci. Mi, ki nismo nikomur storili žalega, ki smo bili samo žrtve. Naj kaznujejo in obtožijo tiste, ki ubijajo in dajejo ukaze za ubijanje. Kako moreš imeti koga rad ali ga sovražiti samo zato, ker je Srb ali Musliman?! Tudi Danci imajo radi oziroma sovražijo kar cele narode. Tega ne razumem...«
V danskih begunskih taboriščih je več kot sedem tisoč beguncev iz nekdanje Jugoslavije, v glavnem iz Bosne. O svojih usodah pripovedujejo tiho, zavedajo se, da so vsaj za nekaj časa ubežali pred najhujšim. Sele ko doumejo, da lahko postane tudi življenje oblika smrti, se jih poloti obup in v svojem obupu privzdignejo glas.
Takrat ne pomaga: »-Vsaj živi smo ostali,« ali: »Tukaj vsaj ne streljajo.«
Ko se vrnem z Danske, najdem pismo iz Sarajeva. Sosedje. Suad je napesnikoval pesmico: »Tulijo, tulijo granate, ostrostrelec po ulici kosi...«
Največ je podrobnosti o mojem ljubljencu, štiriletnem Tariku. O bistrem dečku, ki smo mu skušali rešiti njegovo otroštvo, on pa nam je reševal duše. Mama mu je pokazala jajce, pa ni vedel, kaj je to, kar ima v roki. V Sarajevu, taborišču smrti, ubijajo tudi spomini...
SLOVENIJA
Torek, 30. marca 1993
____________SLOVENIJA - ITALIJA / PROMETNE POVEZAVE_
Ali smo morda že korak bliže medsosedskemu dogovoru?
Tesini in Umek včeraj za zaprtimi vrati - Z gradnjo cest naj bi kmalu nadaljevali
Bogo Samsa
_______SLOVENIJA IN SVET EVROPE_____
Slovensko članstvo je vprašljivo
Italijanska delegacija je predlagala resolucijo o spoštovanju manjšin v Sloveniji
Boštjan Lajovic
LJUBLJANA - Prometna ministra Giancarlo Tesini in Igor Umek sta včeraj za zaprtimi vrati ob prisotnosti slovenskih in italijanskih strokovnjakov razpravljala o prometnih povezavah med obema državama.
V ospredju so bile predvsem osimske ceste in koncesije Slovenije proti Madžarski. Pri osimskih cestah je skoraj vse pripravljeno za prvicestni odsek od FernetiCev do Razdrtega. Ta cesta bi morala biti že zgrajena, saj so finančni načrt naredili še skupaj z bivšo Jugoslavijo. Ko je ta razpadla, je bilo treba na novo urediti financiranje na podlagi izredno ugodnega posojila Goria-MikuliC, zasebnega posojila Mediobance, slovenskega prispevka v višini 4, 5 milijarde lir in ustreznih slovenskih jamstev, predvsem za morebitne višje stroške. Ministra sta zatrdila, da delajo pospešeno in da bodo gradnjo nadaljevali Se letos, vključno s spornim viaduktom.
Težje je z drugim odcepom avtoceste od Nove Gorice do Razdrtega, kjer so bili v preteklih dneh italijanskistroko-vnjaki. Vendar so finančni načrt, zacrtanje
trase in začetek del Se zelo daleč. Odsek je vključen v sistem koncesij in zanj je italijanska država predvidela
86 milijard lir nepovratnih posojil.
Pri tem pa je prišlo do hrupne nacionalistične polemike. Tržaški
poslanec Liste za Trst Gililio Camber, podtajnik ministrstva za promet, je v soboto izjavil, da je po pogovoru z
Berlinguerjem italijansko zunanje ministrstvo posojilo zamrznilo in ga povezalo z vračanjem premoženja istr-
skih beguncev.
Prometni minister Tesini je včeraj take trditve zanikal, Ceš da vlada ni sprejela ničesar podobnega in da se tehniki in drugi strokovnjaki trudijo zadeve cim prej urediti.
Odbornik za finance deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine Bruno Longo pa je pojasnil, da gre za sestanek med deželo in državo, kjer naj bi iz sklada za obmejna področja družbi Avtovie Venete odobrili 86 milijard lir za dograditev ceste iz Nove Gorice do Razdrtega, in da so sestanek preložili na predlog zunanjega ministrstva iz tehničnih, ne političnih razlogov. Sestanek bo v kratkem, upoštevali bodo smernice dežele, ki se zavzema za sodelovanje s Slovenijo.
Na včerajšnjem sestanku italijanskega in slovenskega prometnega ministra so razpravljali tudi o železniških povezavah, kjer se že govori o načrtovanju hitrih prog. Ponovno so oživili pobude za sodelovanje tržaškega in koprskega pristanišča in krepitev njune konkurenčnosti severnim pristaniščem.
LJUBLJANA - »Status Slovenije glede članstva v Svetu Evrope (SE) se ni spremenil, Se naprej namreč kandidira za polnopravno članstvo. Ker je italijanska delegacija predložila resolucijo o spoštovanju pravic italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, v kateri poziva SE, naj še enkrat premisli o ustreznosti kandidature Slovenije, je stalni komite parlamentarne skupščine SE sklenil, da naj o italijanskem predlogu razpravljajo na odborih za politične zadeve, za pravne zadeve ter za sodelovanje z evropskimi državami nečlanicami SE,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Borut Pahor, vodja slovenske delegacije v SE.
Pahor se je vrnil s spomladanskega zasedanja parlamentarne skupščine SE v La Valetti na Malti, ki se je končalo včeraj. »Ce bodo omenjeni odbori, ki se bodo sestali konec aprila, zavrnili italijansko resolucijo, bo naša država skupaj z Litvo in Estonijo sprejeta med polnopravne Članice na zasedanju SE v začetku maja, Ce pa jo bodo sprejeli, je naša kandidatura bolj vprašljiva, kot smo sprva mislih,« je poudaril Borut Pahor.
Slovenska delegacija
Vprašljivo članstvo Slovenije v Svetu Evrope (Foto: Aleš Pavletič / TRIO)
medtem ne namerava stati križem rok, zato so že obvestili vse tri odbore, da bodo celovito obveščali o dejanskem stanju in skrbi za zaščito italijanske manjšine pri nas. To priložnost nameravajo izkoristiti in še enkrat opozoriti italijansko stran, naj vendarle izpolni svoje mednarodne obveznosti do slovenske manjšine v Italiji. »Ker so vsi argumenti na naši strani, sem prepričan, da bomo novo preizkušnjo v parlamentarnih odborih uspešno prestali,« je ocenil Pahor. Neformalni pogovori s elani italijanske delegaci-
je so potrdili domnevo, da ne gre toliko za status italijanske manjšine pri nas, ampak bolj za vprašanje slovenskega zakona, ki tujcem ne omogoča lastnine nepremičnin ob meji, posebna težava pa je seveda položaj italijanske manjšine na Hrvaškem.
Parlamentarna skupščina SE in ministrski odbor odločata o novem članstvu z dvotretjinsko večino, doslej pa se še ni zgodilo, da bi na plenarnem zasedanju zavrnili kandidaturo kakšne države, ki so jo v predhodnih postopkih ustrezni odbori pozitivno ocenili.
Borut Pahor (Foto:Aleš Pavletič / TRIO)
DRŽAVNI ZBOR / POSVET O POSLOVNIKU
BAVARSKE IZKUŠNJE
DRŽAVNI SVET / DELOJEMALCI
Od odgovornosti do tajnosti (javnosti) dela
Nekateri menijo, da bi zapiranje delovnih teles omogočilo njihovo večjo učikovitost drugi nasprotujejo
LJUBLJANA - Komisija ža poslovnik državnega zbora (DZ) je v dogovoru z vodstvom zbora vCeraj organizirala posvet o predlogu za izdajo novega poslovnika, katerega so se poleg elanov poslovniške komisije in predstavnikov strokovne skupine za pripravo poslovnika udeležili še drugi zainteresirani poslanci zbora. Novosti, ki jih prinaša poslovnik je predstavil Miran Potre, za njim pa so se zvrstili razpravljale!, ki so predlagani osnutek označili predvsem kot dobro osnovo za oblikovanje novega poslovnika.
Sašo Lap (Samostojna poslanska skupina SNS) se je zavzel za natančnejšo poslovniško opredelitev statusa samostojne
poslanske skupine, kar ne velja le zanje temeC tudi za poslance zelenih. Ciril Ribičič (ZL) je med drugim opozoril na dileme, ki jih zastavljajo predlagane poslovniške rešitve. Glede odgovornosti poslancev, ki so po ustavi predstavniki ljudstva, se je zavzel za poudarjanje te vloge v nasprotju z odgovornostjo in pritiski, ki so jih poslanci izpostavljeni s strani drugih formalnih in neformalnih političnih skupin. Glede vprašanja, ali naj poslovnik poudarja le učinkovitost pri odločanju, ali predvsem kakovost odločitev, se je zavzel za poudarjanje kakovosti. S tem v zvezi pa je tudi njegovo prepričanje, da bi zbor pri ponovnem glasova-
nju zaradi odlocilenga veta Državnega sveta moral omogočiti tudi ponovno razpravo.
Tone Peršak (DS) je ocenil, da je besedilo poslovnika na naketerih mestih mogoče prepodrobno in glede vloge predsednika zbora mogoče preveč omejujoče. Po njegovom mnenju je potrebno natančneje določiti tudi status proračunskega memoranduma in zavezo, ki naj bi jo ta akt predstavljal v razmerju do državnega proračuna. Ivan Oman (SKD) se je zaprte seje delovnih teles, kar naj bi povečalo njihovo učinkovitost oporekal pa mu je Franc Zagožen (SLS). O novem poslovniku bo zbor predvidoma odločal maja.(STA)
Senat, vlada in deželni zbor zgledno sodelujejo
Po začetnem nezaupanju med tremi državnimi organi že lep čas ni med njimi kratkih stikov
LJUBLJANA - Tudi bavarski senat je v začetku svojega delovanja imel težave, ki spominjajo na to, kar se pri nas dogaja v odnosih med državnim zborom in državnim svetom. Ti so bili celo tako zaostreni, da so predlagali ukinitev senata, vendar se to ni zgodilo. Zdaj pa v sporazumevanju med senatom, deželnim zborom in vlado ni zapletov. Tako se je senat kot nepopolni dmgi dom uveljavil s svojimi strokovnimi mnenji in ugovori zoper končno sprejete zakone in te vloge mu že lep čas nihče veC ne oporeka.
Tričlanska delegacija slovenskega državnega sveta, ki se je od 22. do 24. marca na povabilo predsednika bavarskega senata dr. Hansa VVeissa mudila v Miinchnu, je bila presečena nad dej-
stvom, da v razmerju med bavarsko vlado, bavarskim deželnim zborom in senatom ni nobenih zapletov. Tako vlada v bistvu vse zakone, ki gredo v parlamentarno proceduro, najprej pošlje senatu, ta pa o njih pove svoje mnenje. To je že uveljavljena praksa in zaradi možnosti, da senat daje predhodna mnenja, je ugovorov (to je pravzaprav naš odložni veto) vse manj. Tako je od 1946. do 1992. leta senat obravnaval 1268 zakonov in v 147 primerih uporabil pravico do ugovora, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, ki je bil s elanoma sveta Majdo Japelj -Šlajmer in Gregorjem Mikličem na obisku pri bavarskem senatu.
Bavarski senat se od dr-
Ivan Kristan
Zavnega sveta razlikuje predvsem v tem, da z mnenji sodeluje v postopku ocene ustavnosti zakonov. Pomen senata pred ustavnim sodiščem tako na Bavarskem poudarjajo predvsem s stališča instituta »negativnega zakonodajalca«.
Svet bo tokrat proti odložnemu vetu
Za spremembo interventnega zakona
LJUBLJANA - Predstavniki delojemalcev v državnem svetu, na predlog katerih so v začetku marca dali odložni veto na zakon o zamrznitvi plač, tokrat ne bodo predlagali veta na spremembe tega zakona, ki jih je v petek sprejel državni zbor. Tako so se vCeraj dogovorili predstavniki sindikatov, ki so možnost veta zavrnili iz vsebinskih in ne načelnih razlogov, kot so to storili prvič. Se vedno sicer poudarjajo, da spremenjeni zakon ne odpravlja glavnega razloga, zaradi katerega so pred mesecem dni dali veto - to je, da se z zakonom nadomešča dogovor socialnih partnerjev, kar je za sindikate nesprejemljivo. Vendar bi zdaj z vetom dosegli nasprotni učinek,
Majda Vukelič
kot ga želijo. Spremenjeni zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plaC - z njim v vladi, potem ko je bilo sprejetih nekaj poslanskih dopolnil, niso preveč zadovoljni - namreč določa, da mora vlada v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona predložiti v usklajevanje in sprejem splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo in pripraviti predlog socialnega pakta. Medtem ko so pogajanja o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo samo prekinjena in naj bi se v kratkem nadaljevala, se pogajanja o kolektivni pogodbi za negospodarstvo sploh še niso začela, Čeprav so sindika-
ti vladi že ponudili svoj predlog zanjo. Sindikati so tudi odločeni, da se takoj lotijo nadaljnjih aktivnosti, Ce vlada ne bo spoštovala zakonsko določenih rokov.
Predstavniki sindikatov so obravnavali tudi spremenjeni zakon o usklajevanju pokojnin in drugih nadomestil za brezposelne in se dogovorili, da ne bodo dah veta nanj.
Tako se pred 7. apri' lom, ko bo redna seja državnega sveta, na kateri bodo obravnavali proračun in proračunski memorandum, očitno svetniki ne bodo sestali, razen Ce bi se katera od
drugih štirih interesnih skupin, zastopanih v svetu, odločila za veto na katerega od navedenih zakonov.
Navadil sem se že, da se v medijih piše o delovanju državnega sveta predvsem v negativnem in podcenjujočem tonu. To me ne moti, dokler so avtorji časnikarji, ki pišejo o dnevnih dogodkih, ker so pod vtisom teh dogodkov, zadeva pa postane drugačna, ce se državnega sveta (DS) v takem tonu loti eden od zgodovinskih politikov.
V članku »Tudi parlamentarna ljubezen se konca pri denarju« so zapisane naslednje izjave Franceta Bučarja. Citiram: »To načelo smo vgradili v ustavo preko inštituta DS, ki naj bi postal nosilec posebnih interesov delodajalcev, delojemalcev, poklicev, lokalnih interesov.« In dalje: »To je zamisel DS, ki pa v nobenem primeru ni drugi zbor, ampak posebej vgrajena varovalka zoper omenjeno nominalisticno načelo, kar je za nas nekaj popolnoma tujega.« Dalje: »Njihov profesionalni aparat je pri zbornicah, pri delodajalcih, v sindikatih. Zato svetniki niso profesionalci, imajo pa pravico do nadomestila za cas, ki ga zapravijo s sejami sveta, in to je tudi vse.
ODMEV / »NJIHOV PROFESIONALNI APARAT JE V ZBORNICAH, PRI DELODAJALCIH, V SINDIKATIH«
Kako naj delam, da bom lahko v državnem svetu zastopal interese vseh strokovnih in raziskovalnih združenj in posameznikov. Mene so izvolili neprofesionalci.
Oni so sicer lahko zelo visoko plačani, ce jih hočejo plačevati sindikati, kapital in podobno.«
Ker sem inženir in si hočem stvari razjasniti, bom citiral še nekaj členov zakona o DS, ki ga je soustvaril tudi g. BuCar, predsednik ustavne komisije prejšnje skupščine:
53.	Člen:
Predsednik sklicuje seje DS na lastno pobudo ali po sklepu sveta, na zahtevo delovnega telesa sveta, na zahtevo predstavnikov ene ali veC interesnih skupin ali na zahtevo petine elanov DS. Predsednik sklice sejo DS tudi v primem, kadar mora DS na zahtevo državnega zbora (DZ) izreci mnenje o posamezni zadevi.
54.	člen:
Predsednik DZ obvešča predsednika DS o sejah DZ in mu pošilja vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu seje
DZ. Predsednik DZ obvesti predsednika DS o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo sprejetega zakona, preden pošlje zakon v razglasitev predsedniku republike.
55.	člen, dmgi odstavek:
Zahtevo DS, da DZ pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, pošlje predsednik DZ najkasneje v 7 dneh od sprejetja zakona.
57. Člen, prvi odstavek:
Član DS ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih elan je, ter sodeluje pri njihovem delu in odločanju.
V DS predstavljam sfero raziskovalcev, ki pa me niso izvolili, temveč so me izvolila strokovna društva. Med 15 strokovnimi društvi, ki so me predlagala kot kandidata - in upam tudi volila - so na primer: Elektrotehniška zveza, Sloven-
sko kmetijsko društvo, Zveza strojnih inženirjev in tehnikov, Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov, Zveza društev inženirjev gozdarstva in lesarstva in Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev. Zastopam vso raziskovalno sfero, od rudarstva prek biotehnike do arheologije in medicine.
V zvezi s stališči, ki jih dr. Bučar zagovarja v članku, zaradi katerega se oglašam, potrebujem praktičen nasvet, kako naj ravnam, da bom lahko v DS zastopal interese vseh strokovnih in raziskovalnih združenj in posameznikov. Številni zakoni, ki jih sprejema DZ v neposredni ali posredni obliki, posegajo tudi v interese vsaj enega od združenj. Moja volilna baza so izključno neprofesionalci, ki delajo po strokovnih društvih. Kje je strokovni aparat, ki mi bo pomagal, da bom opravljal to, za kar sem bil izvoljen v
DS? Gospod BuCar meni: »Oni so sicer lahko zelo visoko plačani, Ce jih hočejo plačevati sindikat, kapital in podobno.« Zanima me, kdo je tisti, ki me lahko visoko plača. Mar raziskovalne organizacije, ki me niso volile in katerih interese zastopam, ali neprofesionalna strokovna društva, ki so me izvolila? Prav tako -glede na prej citirane Člene zakona - ne razumem izjave gospoda Bučarja: »Dejstvo je tudi, da svet v nobenem primeru ni udeleženec v zakonodajnem postopku.« Kako naj zastopam interese tistih, ki so me volili, in interese tistih, ki jih zastopam, Ce DS ni udeležen v zakonodajnem postopku - ali z lobiranjem poslancev DZ?
Se zadnje vprašanje. Gospod BuCar je bil predsednik skupščine, ki je imela tri zbore: zbor občin, v katerem so imeli delegati strokovno bazo v občinah (tam
strokovni aparat prav gotovo ni premajhen), zbor združenega dela, v katerem so imeli delegati strokovno bazo v delovnih organizacijah, in končno družbenopolitični zbor, v katerem so delegati imeli strokovno bazo v strokovnem aparatu strank, zastopanih v skupščini. Čemu je bila torej potrebna podpora strokovnjakov za delo delegatov v prejšnji skupščini, saj so vsi delegati imeli dovolj veliko in, predpostavljam, kompetentno strokovno podporo za svoje delo? Čemu je imela prejšnja skupščina strokovne poslance? Mar je bil med izvoljenimi tudi kdo brezposelen?
Ce je g. BuCar hotel, da bi se DS sestajal mesečno ali trimesečno in klepetal o tem in onem, ali Ce je treba tako razumeti citirane člene zakona o DS, naj bi paC zakon tako napisali. Osebno bi bil tega vesel, kajti v slabih dveh mesecih in pol sem preštudiral ah prebral okoli deset kg gradiva, ki ni bilo zelo zanimivo, saj vnaprej ne vem, kako posega v interese sfere, ki jo zastopam.
Franc Vodopivec
AVSTRIJA / BEGUNCI
V avstrijskem čolnu je še dovolj prostora
Zeleni kritizirajo Loschnaka
Ivan Lukan
AVSTRIJA / SOSEDNJE DR2AVE - OKOLJE
Pred ekološkim Marshallovim načrtom za vzhodno Evropo
Sestanek ministrov srednjeevropskih držav
Igor Schellander
TINJE
Peterle,
post
in
zdravje
Lojze Peterle
TINJE. Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je v soboto predstavil koroški publiki v dokaj nenavadni vlogi. V domu prosvete “Soda-litas“ v Tinjah je predval na temo “S postom do zdravja" ter navzočim prepričljivo dokazal, da se s postom lahko dosežejo pozitivni učinki, saj šele post omogoča sprostitev tako telesnih kot tudi duhovnih kapacitet. Peterle sam se v postnem času enkrat na teden drži posta, enkrat na leto pa kar sedem dni skupaj. Predavanje je bilo močna opora tudi rektorju tinjskega doma Jožefu Kopeinigu, saj je ta - še pred referatom - izjavil, da bo prav po Peterletovem receptu skušal znižati svojo (telesno) tezo.
CELOVEC. Državna poslanka Zelene alternative v avstrijskem parlamentu Terezija StojsiC in predsednica koroške Zelene alternative Karin Prucha sta na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu ostro kritizirale izjavo avstrijskega notranjega ministra Loschnaka, Cež da v Avstriji ni več kapacitet za sprejemanje beguncev.
Stojsiceva je s tem v zvezi poudarila, da so take izjave nerazumljive in hkrati zahtevala, naj notranji minister in avstrijska vlada končno izdelajo naCrt, ki bi omogočal vključevanje beguncev v avstrijsko gospodarstvo, saj bi s tem pospešili tudi proces njihove in-tergracije v avstrijsko družbo. Stojsičeva je nadalje dejala, da skoraj polovica sedanjih okrog 62.000 v Avstriji nastanjenih vojnih beguncev iz Bosne in Hercegovine se ne Zeli vrniti v domovino, “ker se nimajo nikamur vec vrniti, saj so njihovi domovi uničeni". Načrt Vancea in Ovvena o kantonizaciji Bosne in Hercegovine da tudi ne bo obrnil ta trend, je menila državna poslanka.,
Odločno je državna poslanka Zelene alternative protestirala proti
osnutku novele deželnega zakona o otroških vrtcih na Koroškem. Stojsiceva je s tem v zvezi dejala, da predvideva novela, da v bodoče ne bil bilo vec na razpolago deželnih sredstev za dvojezične vrtnarice oz. dvojezične skupine za tiste dvojezične vrtce, ki jih podpira zvezna vlada iz posebnega sklada za pospeševanje narodnostne skupnosti dporo s strani zvezne vlade oz. sredstev zaarodnostnih skupnosti. Poslanka je obtožila koroške politike, da spodkopavajo prizadevanja zvezne vlade za pospeševanje dvojezične vzgoje.
Tako Stojsiceva kot tudi Pruharjeva sta se na tiskovni konferenci tudi jasno izrekle proti 10. oktobru kot koroškemu deželnemu prazniku. Predsednica koroških Zelenih je s tem v vzezi poudarila, da bi moral biti deželni praznik dan, ki bi zbliževal oba naroda na Koroškem, izkušnje praznovanja 10. okothra v preteklosti pa da upravičujejo sum, da bi tak praznik ne krepil skupnost med slovensko- in nemško govorečimi Korošci, marveč vnesel nov nemir med obema narodnostnima skupnotima.
Podpora
pobudi
za
učenje
jezikov
Ivan Lukan
CELOVEC/DUNAJ - Predsednica social-demokraticnih žensk in deželna poslanka Melitta Trunk podpira pobudo zveznega ministra Rudolfa Scholtena, ki je predlagal razširitev učenja tujih jezikov na nižje razrede ljudske šole. “Svet posameznika se neha tam, kjer se neha njegovo znanje jezikov", je dejala profesorica na celovški trgovski akademiji. Trunkova s tem v zvezi tudi poudarja, da je učenje jezikov najlažji v mladih letih ter da so znanstveniki že zdavnaj ovrgli argument, da bi bil otrok zaradi uCenja jezikov preveč obremenjen. Znanje jezikov mlademu človeku ne samo odpria nov svet, mravec mu daje tudi veliko večje možnosti v bodočem poklicnem življenju, je poudarila poslanka in pri tem še posebej omenila prizadevanja Avstrija za pristop v Evropsko skupnost ter gospodarsko in kulturno sodelovanje Koroške s sosednjimi državami.
DUNAJ - S 24 milijardami šilingov naj bi razvite evropske države prispevale v okviru posebnega »ekološkega Marshallovega načrta« k sanaciji in zaščiti okolja v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem in v Cehiji. To je glavni rezultat dvodnevnega delovnega zasedanja pristojnih ministrov za okolje iz teh držav, ki je potekalo v nedeljo in v ponedlejek na pobudo avstrijske ministrice za okolje Maria Rauch-Kal-lat na Dunaju. Češki minister se iz terminskih vzrokov ni mogel udeležiti zasedanja, je bilo rečeno, Slovenijo pa je zastopal minister Miha Jazbinšek.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil javnosti predstavljen (in popoldan od vseh prisotnih ministrov podpisan) konkretni osnutek za nekakšen Marshallov ekološki načrt, ki naj bi omenjenim državam omogočil v teku naslednjih let nadokna-denje tehnološke zamude ter daljnosežne investicije na področju varstva okolja in popravljanja grehov iz preteklosti. Ministri za okolje so vsak za svojo državo orisali trenutno stanje in aktualne probleme, pri
Čemer bolj ali manj za vse velja, kar je dejal Miha Jazbinšek, namreč, da se reformske države in njihovo gospodarstvo nahajajo v prehodnem stanju in da bo prav ta nova pobuda lahko postala odločilni korak v ustvarjanje ravnovesja med ekonomijo in ekologijo.
Marshallov eko-nacrt je nastal v sodelovanju med avstrijskim ministrstvom za okolje ter Bank Austria, katere predsednik Rene Alfons Haiden ga je potem tudi predstavil in raztolmačil. Izhodišče, tako Haiden, je okoliščina, da reformske države pri svojem prehodu v tržno gospodarstvo nimajo efektivnih možnosti za temeljite ekološke investicije. V prvi fazi naj bi zahod s tehnologijo in strokovnim znanjem pomagal pri sanaciji posebno nevarnih, zdravju in okolju škodljivih objektov. V drugi stopnji naj bi prišlo (po avstrijskem vzorcu) do ustanovitve deželnih fondov za varstvo okolja, v katere morajo prizadete države z lastnimi sredstvi vplačati vsaj toliko kot so znašale zahodne investicije. S fondi se nato v tretji fazi kreditirajo nove ekološke investicije, z
vračanjem kreditov pa fondski lonec ostaja vedno napolnjen.
Pri vseh državah »eko-plana« pa je ne glede na posamezna izhodišča glavni problem energetska politika, je poudarila ministrica Rauch-Kallat. Tako njeno ministrstvo pripravlja študijo o energetski efi-cienci za Cehijo in Slovaško, zanimanje za tako študijo pa so pokazali tudi Madžarska, Hrvaška in Slovenija.
Po nekaj kritičnih novinarskih vprašanjih je postalo tudi jasno, da bo do napovedanega tesnega sodelovanja držav na ekološkem področju še dolga pot, saj so brez izjeme skoraj konkretne ovire na eni strani vrsta odprtih vprašanj - na primer zastareli in nevarni jedrski reaktorji -, na drugi strani pa dokaj omejene pristojnosti ministrov za okolje. Pomoč preko novega »Marshallovega načrta« s tem v zvezi ni vezana na izpolnjevanje predpogojev, je bilo rečeno, ministrica Rauch-Kallat pa je ob tej priložnosti tudi revidirala svojo nedavno zahtevo po gospodarskem pritiski na Cehijo zaradi gradnje JE Teme-lin.
AVSTRIJA / ZELENI
Predlogi za zaščito klime
Pobuda v parlamentu
DUNAJ - Avstrijski Zeleni ocenjujeo parlamentarni pododbor o svetovni klimi iz ekološkega vidika kot enega izmed najpomembnejših v drugi polovici delovne periode avstrijskega parlamenta. Zlasti po klavrnem klanjanju vlade pred Pritiski v zvezi z signaturo tropskega lesa (zakon je bil pred kratkim revidiran), bo morala Av-
strija v zvezi s svojimi odločitvami glede zaščite svetovne klime dokazati, koliko je verodostojna, sta v petek na tiskovni konferenci izpostavila zelena referenta Monika Langthaler (okolje) in Ch-ristoph Chorherr (en-ergija). S tem v zvezi sta predstavila paket ukrepov, ki jih bodo Zeleni tot zakonske osnutke po-
dali v razpravo 'klimatskemu pododboru’. Med drugim predlagajo odločne ukrepe na ravni obdavčevanja (znatno povišanje dajatev, višje obdavčenje bencina, priznavanje energetsko-varCe-valnih ukrepov kot investicijo), ekološkega infrastrukturnega paketa oz. fonda za zaščito klime (izgradnja oskrbe z daljinskim gretjem, obvezno koriščenje toplote pri kaloričnih elektrarnah, izgradnja javnega komunalnega transporta, subvencioniranje stanovanjske gradnje in izolacijskih ukrepov) ter prevzemanje danskih in drugih naprednih norm pri gradnji, energetski potrošnji, obdavčenju energetskih nosilcev, ipd.
rC
AVSTRIJA/ KNJIŽICE -i
Pro in kontra pri bančni anonimnosti
DUNAJ - Do poletja bo morala pasti odločitev: bo Avstrija v pogajanjih z ES pokazala pripravljenost za ukinitev tradicionalne in sveto zaščitene anonimnosti bančnih Kont, ali pa bo vztrajala P« njeni ohranitvi.Trenutno si v Avstriji gle-ne tega vprašanja stojita nasproti dva močna tabora - za odpravo so minister za pravosodje Michalek in skupine v . anenem ministrstvu m vladi, ki se zavze-uiajo za cim tesnejšo prilagoditev standardom Evropske skupno-
sti in za odločno nastopanje proti vsem možnostim pranja umazanega denarja, na drugi strani pa stoji močni bančni lobi s predsednico Avstrijske narodne banke Schaumayer na čelu. Slednja se zavzema za ohranitev anonimnosti, ki jo naj bi avstrijski pogajalci v Bruslju branili do zadnjega oziroma do sprejema raznih, za Avstrijo ugodnih kompromisov v tem vprašanju. Mnenju Schau-mayerjeve se je včeraj pridružil tudi podkancler Busek.
DUNAJ / RAZSTAVA
Fotografije, ki bodo navdušile in našle odjemalce
Pobuda Koroške dijaške zveze
Tamara Deu
DUNAJ - Fotografije, ki navdušujejo. Experiment, ki gradi predvsem na kolori-ranju in tehniki, ki se imenuje air-brush. Stari ”znucani” Čevlji, ki pripovedujejo svojo delovno zgodbo, ujeti v trenutku, ko jih delovni Človek sezuje in pozabi do naslednjega dne. Ali pa non-šalatno ob zid naslonjen mladec, ki razkazuje svojo samozadovoljnost. Expe-rimentno izpostavljena svetloba v obrazu. Nalivek in posodica za črnilo. Ali pa Jezus na križu v kupu tablet, ki asocii-ra na cerkevmanija -tabletomanija?
Fotografije, ki nas učijo opazovati. Vsakdanji predmet, ki postane nekaj posebnega, skoraj živega. Saj je kar naenkrat tu pred nami . Opozarja na tisto majhno, izrabljeno in intimno, kar imamo in na kar pozabimo. In brez političnih sporočil. Samo dve fotografiji se izluščita, utrinek postane politično sporočilo. ”Wer furchtet si-ch vor’m schvvarzen Mann? ” natiskani v okviru Mohorjeve založbe, sta kartici, ki se borita "proti rasizmu in sovraštvu do tujcev.” Govorimo o fotografijah dijakov Koroške dijaške zveze. Govorimo o Marku, Deskovskem, Nataši, Majdi in še mnogih drugih. Pa tudi o Mi -
hu Dolinšku, njihovem duhovnem in tehničnem vodju. Ko -lektivna miselnost, CimveC experimenti-ranja in motivranost so osnovne zahteve krožka.
Po saksofonskem uvodu Majde Krivograd, Miha pove, da imajo v načrtu še eno razstavo, ki bo 26. aprila letos v Celovcu. "Zato danes fotografij ne bomo prodajali, saj bi verjetno vse prodali.” In prav ima. Preproste in zanimive kar same vabijo kupca.
"Začelo se je vse leta 1961”, pravi Miha. "Takrat so ustanovili Koroško dijaško zvezo, v okviru le-te pa trije krožki: filmski, fotografski in gledališki.” Pripravljenost za delo v krožkih včasih presahne in se zopet prebudi. Leta 1986 dobi amaterski film, prvenec "Tevžej” kar nekaj nagrad. Miha sodeluje tudi tu. Pravi, da se je pri tem zelo veliko nauCil. "Drugače nikoli ne bi bil prisiljen toliko experi-mentirati.”
Tudi gledališče deluje v okviru Koroške dijaške zveze. Oder mladje pripravlja vse-vrste mladinskih predstav; še prav posebej se pomnijo leta med 1978 in 1987. Zaključna razstava vsekakor izpoljnjuje svojo nalogo. Motiviranost se zdi, da narašča, prav tako tudi kvaliteta. SreCno!
KOROŠKA / AMATERSKO GLEDALIŠČE
Velik uspeh Cankarjevih Hlapcev
Premiera na šentprimoškem odru
Prizor s premiere Cankarjevih Hlapcev na šentprimoškem odru
SENTPRIMOZ/PODJU NA - S premiero prejšni petek in nato s ponovitvama v soboto in nedeljo je podjunsko, pred dvema letoma ustanovljeno "Gledališče ob Dravi” z velikim uspehom na Koroškem prvič predstavilo Cankarjevo satirično dramo "Hlapci”.
Predstavo so pred nekaj meseci izbrali navdušeni gledališniki sami, za režijo pa so poprosili na Koroškem že dobro znanega in uveljavljenega režiserja Petra Militarova (Miklo-va Zala, Buge Waz primi, Požganica, Obračun, ...).
Po dobrih treh mesecih trdega dela je kar trideset domačih igralcev in trije gostujoči z Raven na Koroškem v petek premierno prvič na Koroškem uprizorilo to znamenito Cankarjevo delo.
Izbira in uprizoritev
Hlapcev na Koroškem je pomembna tako zaradi dopolnitve gledališke zvrsti kot tudi zaradi zahtevnosti dela, ki terja precej kvaliteten igralski kader.
Režiser je resda zbral karseda rutinirane igralce vse od Brovelj do Pliberka in še preko, z nekaterimi začetniki pa je ustvaril tudi kar nekaj dobrih vlog. Pri tem mu je vsekakor v veliki meri pomalgalo igralsko navdušenje, dobro poznavanje igralcev in bogate izkušnje z njimi.
Ob tem ne gre prezreti tudi sodelovanja domačih ustvarjalcev: scena- Kristijan Sadnikar, kostumografi j a-Ani ta Hudi, glasba-Hanzi Kežar, luC-Hanzi Polcer, maskiranje-Marica Ho-bel in mnogih drugih sodelavcev.
Vlogo župnika je suvereno zaigral Miha Kap, v vlogi Nadučitelja je gostoval Mitja Sipek,
zahtevo vlogo učitelja Jermana je dobro interpretiral VValter Juvan, Jožko Hudi je posreCno nastopil v vlogi Komarja. mrzlega Hvastjo pa je upodobil Toni VVakounig.
V vlogah učiteljic Lojzke, Geni in Minke igrajo Anita Hudi, Tina Mojzer in Cvetka Kos, zdravnik je Janez Hobel, župan pa Franci Polzer starejši.Pomembno Kalan drovo vlogo je s srečno roko režiserja prepričljivo upodobil Franci Kuežnik.
Vsi ostali amaterski igralci (naštevanje je bilo predolgo) so po svojih moCeh prispevali k res zavidljivemu skupinskemu gledališkemu uspehu. Hlapci na šent-primškem odru so bili nedvomno veliko dejanje koroškega amaterskega gledališča in prav bi bilo, da bi jih še večkrat ponovili. (H.V.)
NOVICE
Dravske elektrarne: investicije za 750 milijonov šilingov
CELOVEC - Avstrijske dravske elektrarne (ODK) s sedežem v Celovcu bodo v prihodnjih letih v razne nove projekte investirali 750 milijonov šilingov. “Zeleno luC“ za obsežen investicijski program je dal nadzorni odbor na svoji zadnji seji pod vodstvom generalnega direktorja VValterja Fremutha. Glavni projekti so nadaljnja sanacija termoelektrarne v Sentandražu v Labotski dolini, hidroelektrarna Žvabek pa bo dobila četrto turbino. Nadzorni odbor je dalje sklenil ustanovitev družbe Draurecy-ling, ki bo dejavna na področju raziskav o možnostih ponovne porabe odpadkov iz lastnih elektrarn.
Poletni čas se je začel s snegom
DUNAJ - V vzhodnih predelih Avstrije se je poletni Cas začel - s snegom. Kot sredi februarja, je v Nižji Avstriji in tokrat predvsem na Gradiščanskem zapadlo skoraj pol metra snega, posledica vrnitve zime pa je bil pravi kaos na cestah. Zgodilo se je tudi veC težkih nesreč, tako imenovano južno avstoce-sto so marili celo za nekaj ur zaradi poledice in snežnih zametov zapreti. Najhujša prometna nesreča se je zgodila v Nižji Avstriji, kjer je avstobus zdrsnil s ceste in padel v prepad. Rešilci so v bolnišnico odpeljali 17 težko ranjenih potnikov.
Boljši nadzor
nad ilegalno zaposlenim
CELOVEC - Predsednik Zveze sindikatov na Koroškem Adam Unterrieder zahteva ostrejjše nastopanje zoper ilegalnemu zaposlovanju na Koroškem. Dejal je, da so leta 1992 v Avstriji kontrolirali 7248 podjetij in gradbišč, od tega največ (3246) na Dunaju. Pri teh kontrolah so ugotovili 2331 prekrškov zoper zakon o zaposevanju tujcev. Unterrieder pred začetkom gradbene sezone pričakuje od koroškega deželnega glavarja, da bo le-ta koordiniral nadzor nad podjetij in v akcijo vključil tako delovni urad kot tudi inšpektorat za delo ter okrajna glavarstva. Menil je tudi, da bi prekrške lahko kaznovale tako imenovane “leteCe komisije" ah pa sodniki, ki bi kazen izrekli po hitrem postopku.
Skupna kandidatura Združenih Zelenih, FDP ih občanskih list
ST. POLTEN - Pri deželnozborskih volitvah 16. maja letos v Nižji Avstriji bo prišlo do skupne kandidature Združenih Zelenih (VGO), Svobodne demokratične stranke (FDP) bivšega predsednika svobodnjaške stranke na Koroškem Ferrari-Brunnen-felda, ter drugih neodvisnih občanskih list. Glavni kandidat volilnega gibanja Rudolf Dunkl ocenuje možnosti za vstop v deželni zbor za “realistične" ter računa dvema mandatoma. Kot smo poročali, Zelena alternativa ni vstopila v to gibanje in bo kandidarirala s svojo listo. Prva kandidatka bo predsednica poslanskega kluba ZAL v avstrijskem parlamentu Madelaine Petrovič.
3000 zagotovil za gradnjo novih stanovanj
CELOVEC - Število stanovanjskih novogradenj se je v letošnjem letu izrazito povečalo. To je ugotovil deželnozborski poslanec ljudske stranke na Koroškem Hervvig Hofer in pri tem poudaril, da se storitve na področju izgradnje stanovanj po stagnaciji v zadnjih letih letos spet povečujejo. Izstavili so namreč nad 3000 stanovanjskih zagovotovil kar koristi tako družinam, ki iščejo stanovanja, kot tudi koroškemu gospodarstvu.
Zaskrbljujoče zdravstveno stanje avstrijske mladine
DUNAJ - VeC kot 40 odstotkov avstrijskih dijakov v 12.šolski stopnji (maturitetni razred) potrebujejo oCala. Kmalu bo dobra polovica avstrijske maldine težave z očesnimi obolenji in slabovidnostjo, dolga šolska doba in sedanji način uCenja in dela v šoli preveč bremenijo oči, opozarjajo pristojni šolski zdravniki. Slabi zobje in težave s telesno držo so drugi najveCji zdravstveni problem srednješolske mladine.
Predlog o združitvi Zveze sindikatov in Delavske zbornice
DUNAJ - Svobodnjaški mandatar Meisinger je konec preteklega tedna zahteval združitev Zveze avstrijskih sindikatov (OGB) in delavske zbornice (AK). Samo tako naj bi bilo mogoCe utrditi dobro interesno zasotpstov za vse nesamostojno zaposlene. Vrhu tega bi združitev omogočila varčevanje sredstev.
Leta 2000 novi lovcFprestrezniki?
DUNAJ - V avstrijski vojski trenutno že izdelujejo rekvizicijski katalog za nove lovce-prestreznike, ki naj bi najkasneje okoli leta 2000 zCeli varovati avstrijski zračni prostor. Trenutno je jasno le, da bo treba sedanjo generacijo letal Draken S-35 v doglednem Času nadoknaditi, saj so letala stara, njihova tehnicnicna koncepcija pa je še iz 50-ih let.
Minister Lojze Peterle na simpoziju o nacionalizmu
KREMS - Obstojajo znaki, da bo vprašanje koroških Slovencev rešeno ”na najvišjem evropskem standardu”, je med drugim dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle na simpoziju o nacionalizmu v Kremsu. Tam je hkrati tudi pozval srednjeevropske države, naj pomagajo Hrvaški pri ustvarjanju miru, teritorialne enotnosti ter pri sprejemu v Srednjo Evropo. Prav tako naj bi Avropa poskrbela za mir v Bosni in za legitimno suvereno domovino muslimanskih Bosancev. Peterle je na simpoziju ožigosal skrajno konzervativni nacionalizem nekoč vodilnega srbskega naroda ter idejo po združitvi vseh Srbov v eni državi, hkrati pa je izpostavil pozitivno vlogo Avstrije in Madžarske za slovensko in hrvaško pot v neodvisnost.
12
Torek, 30. marca 1993
KULTURA

KLOBUK DOL! / KONCERT
Vroči
Karibi
Afro - kubansko skupina Irakere je nastopila v CD
Ico Vidmar
Leta 1947 je Dizzy Gillespie prvič predstavil Čudodelnega tolkalca iz Havane, Chana Poza, ki je s svojimi afriškimi ritmi zablestel z vsem razkošjem conga bobnov. Dediščina afro-kubanske glasbe se je s Pozom dokončno »naselila« v jazzovski glasbi. Od teh let naprej je fascinirala ameriške jazz glasbenike.
Toda do prave afro-kubanske mrzlice je prišlo že leto poprej na famoznem »Tico Tico« plesu v Manhattan Centru, New York, kjer so pred povsem obnorelo petti-socglavo množico dvanajst ur igrali kubanski mojstri Hose Budet, Alberto Iznaga, El Boy, Luis del Čampo in legendami Machito, ki je ob Del Čampu prvi med afro-kubanskimi bendi začel koketirati z jazzovsko glasbo, njenimi kompleksnejšimi harmonijami, ki jih izvorna afro-kubanska ob razuzdanih ritmih prej ni premogla.
Pota jazza in glasbe Karibov so se slej ko prej morala prekrižati, tako na tleh Združenih držav kot na Karibskih otokih, od Bahamov do Kube. Prestavljeni poudarki ritma magičnih lesenih palčk (clave) so ob izobilju ritmov conga in bongo bobnov, raznovrstnih manjših tolkal zazibali in v ples poganjali generacije vroče zabave željnih plesalcev.
Petkov poznonoCni koncert kubanske skupine Irakere v Sprejemni dvorani Cankarjevega doma je taisto storil z ljubljansko publiko, ki je imela na kaj plesati. Gostovanje prve prave afro-kubanske skupine na naSih tleh je bilo v vseh pogledih radostno in sproščeno veseljaško doživetje, ki ga je vseskozi s pravo dozo profesionalnosti tempirala godba Irakere. Kubanski glasbeniki so se izkazali za vešče generatorje razpoloženja publike, saj so jo vseskozi spretno vodili skozi raznovrsten repertoar. Ce je prvi del nastopa minil v znamenju otipavanja impulzov, od lagodnega, skorajda revialnega cha cha do preizkusov pevskih sposobnosti občinstva, pa je bil dragi del z vročimi dodatki prava vaba za oCi in telo. Raznovrstnost repertoarja, mešanje jazza in afroritmov Irakere ne predstavlja nobenih problemov. Lahkotnost, s katero skupina preigrava barvite aranžmaje, polne sprememb tempa in zahtevnih pihalskih pasaž, spominja na duhovito prispodobo o afro-kuban-ski glasbi kot »mogočni lokomotiva, ki je v njenem sopihanju po tirih, nihCe ne more zaustaviti«, s katero so označevali največje kubanske skupine v 40. letih. V to nezadržno gibanje se solist zlahka vključi in ji doda kanček sape, kot Sta to počela izvrstna trobentača z značilnim, nezgrešljivim modnim in svetlim zvokom trobente v kratkih, a efektnih solih. Ob pianistu, vodji in nesporni avtoriteti Irakere, Id je kolege krmaril skozi pisan repertoar, ki je nihal med vseenostjo in žurira-njem ter bolj ambicioznimi, a vseskozi na zabavo tempiranimi komadi, je glavni poudarek Irakere slonel na petju vseh elanov skupine, ki je s sestopom z odra med publiko poskrbela za vrhunec veC kot dve uri trajajočega koncerta. Akustična slika tolkal in pihal je spomnila na pravo »afriško dediščino«, ki živi v skritih predmestjih Havane, v glasbi Haitija, v dominikanski gagi in še . kje v vročih Karibih. Zato je svet tistega daljnega leta 47 prvič ostrmel ob Chanu Pozu in tudi zato je zbrana publika z navdušenjem nagradila Irakere v Ljubljani skoraj pol stoletja kasneje.
Sprejemna dvorana Cankarjevega doma se je po koncertu Dirty Dozen Brass Banda Se enkrat izkazala za - nenavadno, kajneda - najbolj pripraven koncertni prostor za »drugo godbo«. Se malce vec poguma, ki bi lahko s stropa snel moteče lestence pred odrom, pa se bo Cankarjev dom približal tistim velikim, nič manj bleščečim hišam v Evropi, ki že leta v svojih sobanah prirejajo jazzovske, etno in rock festivale.
INTERVJU Z JESUSOM CHUCHO VALDESOM
Irakere -od kubanskega jazza do klasike
Denis Papič in Pika P. Simič, Glasbena galerija Cosmopolis
Vodja skupine Irakere Jesus Chucho Valdes (Foto: Miha Skerlep)
Pogovor ob pol dveh zjutraj! Ko se je Jesus Chucho Valdes s elani svoje skupine pojavil skoraj uro po koncertu v recepciji svojega hotela, kjer smo bili dogovorjeni, smo ga takoj začeli nadlegovati z mikrofonom.
Odvrnil nam je s strahotno željo po kozarčku -česa drugega kot -tequile. Sax pub in Canti-\ na sta ustregla Valdeso-vim potrebam, nasprotno od mraza, nad katerim je potožil, in postelje v hotelu, prekatke za njegovo velikost dveh metrov.
Nagradil nas je s hitro Solo salse, smeha in dobre glasbe.
Tako smo se šele okrog enih vrnili pogovarjat v recepcijo, kjer so skokovci Cez kožo že zaključevali svoj rudarski obred.
Gospod Valdes, bi lahko zaCela pogovor z vašim evropskim nastopom leta 70 na poljskem festivalu jazza.
Kaj se je dogajalo na Kubi pred letom 1970, ko ste prvič nastopili v Evropi, na poljskem festivalu jazza?
Na žalost ne govorim dobro angleško, ampak se bom potrudil razložiti.
Tri leta pred nastankom Irakere sem igral z svojim kvintetom (imenovali smo se Jazz Quintet).
Poljski festival jazza je bil naš prvi nastop na mednarodnem prizorišču.
Igrali smo latino-jazz, kar je bilo za tiste Čase novost. Združili smo afro-kubanske etnične vplive.
Spomnim se, da smo igrali Miša negra in dve novi skladbi Contra dan-ce in Solo tuna.
Za nas je bila to velika preizkušnja, ker nismo vedeli, kako bo občinstvo sprejelo našo glasbo.
Na koncu smo bili mi bolj presenečeni kot občinstvo, ker smo trikrat igrali bis.
Tri leta kasneje sem sestavil novo skupino z osmimi glasbeniki in tako je nastal oktet Irakere.
Torej se pred dvajsetimi leti začne era Irakere.
Vaš oCe je bil Bebo Valdes, glasbenik, ki je moCno vplival na mambo ali »ritmo nuevo« sredi 40. let. Kaj vam pravzaprav pomeni vzdevek The son of the mambo kingl
Ja, na začetku 40. let je Bebo igral v najboljšem jazzovskem bandu Tropi-cana z najboljšo zasedbo kubanskih glasbenikov. Na začetku so veliko eksperimentirali.
Vzel je najboljše elemente za igranje tolkal v afro-kubanskem stilu,
vendar drugačno od mamba. Vključil je afriške konge in igral kubansko glasbo. Tako kot na Kubi je bil znan v južni Ameriki in Ameriki nasploh.
Bebo ni ustvarjal komercialne glasbe, ni pisal za veliko množico. Glasba mambo pa je bila takrat že skomercializirana.
Hotel je najti drugačno pot za igranje mamba in eksperimentirati. To je bilo dobro za sam razvoj mamba, a težko razumljivo za občinstvo.
Naredil je veliko dobrih stvari v glasbi in postavil smernice, ki so danes že klasika v kubanski glasbi.
Bebo Valdes in Dama-so Perez Prado simbolizirata mambo.
Veliko uspešnih kubanskih glasbenikov je zapustilo Havano in odšlo v New York.
Kaj pomeni ta tran-skultuma povezava med Havano in New Yorkom?
Odhajajo že od leta 1928, ko je Alberto Socar-ras posnel svoj solo na flavti in izdal ploščo v Ameriki. To je spodbudilo tudi druge.
Ko je Mario Bauza konec 30. let zapustil Kubo, so za njim odšli Se Dizzy Gillespie, Chario Pozo, Chico 0’Farril.
Mario Bauza je pred-
stavil veliko dobrih umetnikov na ameriškem jazzovskem prizorišču: Ello Fitzgerald, Dizzyja Gille-spija, Chana Poza.
Zame je on oCe latinskega jazza. Spoštujem njegovo delo.
Vsa ta imena so moderni jazz. Brez njih ne bi bilo kubanskega popa. Torej 40. in 50. leta ilustrirajo kubanske glasbenike, kot so Armando Romeu, Frank Emilio, Bebo Valdes...
To pomeni simultanost med Havano in New Yorkom. Vse se je dogajalo spontano. Ameriški glasbeniki so gostovali na Kubi in prenesli vpliv kubanskega jazza v Ameriko.
Vsaka dekada je povezana s kubanskimi jazzovskimi glasbeniki. 70. leta z Paquito d’Rivero, 80. z Arturom Sandova-lom...
Zgodovina se piše. In latino-jazz je afro-jazz; mislim, da je povezava pri tem prav Kuba.
Paquito d’Rivera je igral z vami v Irakere od začetka?
S Paqutiom sva igrala že leta 63 v Chucho Valdes and his band, torej deset let pred nastankom Irakere. Igral je, ko smo snemali mojo prvo ploščo, ob njem pa tudi Carlos (C. Morales, kitarist Irakere) in drugi.
Zasedba je od takrat ostala skoraj enaka.
Z enako zasedbo ste igrali samo pod drugim imenom? Kako ste se spoznali?
Včasih smo igrali kot Guba Cinte ali Chucho
Valdes and his band. Različna imena in enaka zasedba.
Leta ’67 je Armando Borcelo zbral najboljše kubanske jazzovske soliste. To je bila prvotna zasedba Orquesta Gubana de Musiča Modema.
Po nekaj letih igranja sem si želel delati drugačno glasbo, kot sem jo igral. Poskusiti nekaj novega, eksperimentirati in igrati. Ustanovil sem kvintet in odšli smo na Jazz Festival na Poljsko.
Jazz je zame zelo pomembna glasbena zvrst, je osnova za ustvarjanje glasbe. Rockovski zvezdniki so danes pod vplivom jazza, in to se pozna na glasbenem prizorišču od Amerike, Evrope...
Za katerokoli igranje glasbe, ne glede na instrument, je pomembno znanje jazza.
■ Na primer: Lopez Nosa je kubanski pianist, odigra Mozarta in Chopina, jazz in rock na klavir. Fantastičen je, ker zna igrati na klavir vse. Pomembno je, da znaš igrati latino-jazz na klavir.
Kakšno glasbo pa poslušate?
Ljubim glasbo! Ampak dobro glasbo...
Bacha prav rad poslušam, hkrati pa tudi igram klasično glasbo, kubanske skladatelje 19. stoletja, Cervantesa, Samuella, Lecuona... tudi diksiland, boogie-woogie, skladbe Dukea Ellingtona... 'Guba mušica’ in jazz skupaj...
Pri tem je pomembno, da znaš razlikovati, kaj je tisto, kar ju je združilo, ker sta si tako različni in
tako podobni. - Moja glasbena junaka pa sta Keith Jarreth in Bill Evans.
Z mano sta igrala tudi Herbie Hanckock in Chick Korea; oba rad poslušam!
Kako dolgo ste ponavadi na turnejah?
V Evropo prihajam marca in septembra. Vsakič za dva meseca.
Nato na Karibih v Južni Ameriki dodatna dva -pol leta igranja skupaj.
Preostali čas preživim na Kubi, prav tako na koncertih in festivalih.
Sem predsednik kubanskega jazzovskega festivala in poučujem klavir na havanski visoki glasbeni Soli. Imam tudi naziv profesorja za jazz... in salse... vsega... (smeh).
Kakšni so vaši vtisi o slovenskem občinstvu?
Ze pred petnajstimi leti sem bil na zagrebškem festivalu jazza. Takrat smo bili drugačen Irakere, kot smo danes. V teh 15 letih smo se veliko naučili in veliko eksperimentirali z glasbo, ki jo igramo, in z občinstvom, ki nas posluša.
Pomembno se nam zdi, kaj je občinstvo dobilo od nas. Razmišljal sem, kakšno glasbo bi igrali v Ljubljani; odločili smo se za plesni latino-jazz.
Zelo sem bil zadovoljen s koncertom v CD. Prostor je bil boljši od kateregakoli v Evropi. Zelo si želimo ponovno priti v Ljubljano. Za nas je prostor zelo pomemben.
Kako se pripravljate na koncerte?
Nikoli ne delam načrtov. Res nikoli, nikoli.
Preprosto pridem na oder in pogledam v občinstvo in tako začnem.
Seveda je odvisno od ljudi, Ce bodo plesali ali poslušali festival jazza.
V Sloveniji ali kjerkoli lahko naredim tri različne koncerte z različnim repertoarjem. Samo preverim, kdo od glasbenikov je imel koncert pred menoj.
Kaj igrate na Kubi?
Vse, kar znamo. Pred enim mesecem sem igral na festivalu jazza v Havani same novosti, ki sem jih naštudiral z Irakere.
Potem smo imeli samostojni koncert v neki veliki dvorani, kjer je plesalo 30.000 ljudi.
Rad igram tudi s simfoničnim orkestrom. Z njim smo posneli v živo ploščo z naslovom Live in ploSCa je bila takoj razprodana.
Zato imam rad različnost in razgibanost v glasbi, ne maram, da se mi stvari ponavljajo.
Danes bom igral salso, jutri jazz, naslednjič s simfoniki in na koncu solo piano.
Kdaj izide vaša nova plošča?
Verjetno konec aprila ali maja.
S katerimi založbami ste sodelovali?
S CBS-records v Ameriki smo bili nominirani za nagrado Grammy.
Blue Note je druga ameriška založba, s katero sodelujemo.
Treba je držati kvaliteto tudi s hišo, kjer snemaš. Založba Messidor je zelo pomembna tukaj v Evropi za latino-jazz.
Člani skupine Irakere (Foto: Miha Skerlep)
Kratka zgodovina Oskarjev
Vesna Rojko
Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti (Academy of Motion Picture Arts and Science) že 65 let podeljuje najbolj prestižno ameriško filmsko nagrado, popularno imenovano Oskar.
Pozlačen kipec, ki ga je oblikoval scenograf Cedric Gibbons, tehta 2,9 kilograma, vendar njegova simbolična vrednost presega finančno - nagrajenim filmom zagotavlja komercialen uspeh, avtorjem in igralcem pa angažma vsaj za nekaj let.
Prvič so Oskarje podelili leta 1928, in sicer kmalu po nastanku Akademije, z namenom, da bi dvignili ugled filmske industrije. Člani Akademije (letos jih je 4.976) s
tajnim glasovanjem vsak v svoji kategoriji odločijo o petih kandidatih (za najboljši film, režijo, zvočne komponente filma, specialne efekte...).
Nominacije so običajno znane mesec ali dva pred podelitvijo (letos so bile znane 17. februarja), teden dni pred podelitvijo pa Člani med nominiranci izberejo še nagrajence.
Nagrado za najboljši tuji film podeljuje od le-
ta 1956 specialno telo Akademije (Foreign-Language Film Avvards Comitee), na podelitvi pa izročijo vsako leto tudi nekaj posebnih nagrad (letos je za življenjsko delo dobil italijanski režiser Federico Fellini).
Rezultati so »najbolj Čuvana skrivnost na svetu«, saj jih pred podelitvijo poznata le dve osebi, ki zapecetene kuverte z rezultati na dan podelitve prineseta na kraj podelitve.
Le enkrat v 65-letni zgodovini Oskarjev se je zgodilo, da so bili rezultati objavljeni Se pred podelitvijo - leta 1939, in sicer v Časopisu Los Angeles Times.
Največ Oskarjev v vsej zgodovini podelitve nagrade je dobil leta 1959 zgodovinski spektakel Ben Hur VVilliema Wylerja (11), deset jih je dobil musi-cal Zgodba z zahodne strani (1961), po devet pa so jih dobili Gandi (1982), Gigi (1958) in Zadnji kitajski cesar
(1987). Med filmi, nagrajenimi v kategoriji za najboljši film, je bilo glede na žanr 48 filmov melodram, osem glasbenih komedij, šest komedij in dva vesterna.
Sicer pa je že skoraj pravilo, da je film z največ nominacijami hkrati nagrajen tudi v tej kategoriji (izjema je bil le dvakrat VVarren Beatty s svojima filmoma Rdeči leta 1981 in lani z Bugsyjem, kar pa pripisujejo »prekletstvu imenovan Beatty«),
Podoben kazalec kot število nominacij je tudi podelitev Globusov, ki jih imenujejo tudi »generalka za Oskarje«, saj z njimi nagrajeni - filmi ali avtorji - večkrat dobijo tudi Oskarje.
Med igralci je bila
največkrat (tako za stransko kot glavno vlogo) nominirana Kathari-ne Hepburn (12-krat, dobila 4 Oskarje), takoj za njo pa so Jack Nicholson (dobil dva - za glavno vlogo v Letu nad kukavičjim gnezdom 1. 1975 in v Času nežnosti 1. 1983), Laurence Olivier in Bette Davis z desetimi.
Do letošnje podelitve pa se Se ni zgodilo, da bi bil neki igralec nominiran hkrati v kategoriji za glavno in stransko moško vlogo (letos je v obeh nominiran Al Paci-no), ali je Clint East-wood prvič v zgodovini te ameriške filmske nagrade dobil nagrado za najboljšo režijo in glavno vlogo, pa zdaj, ko to berete, že veste.
Prizor iz filma Howardov kot (Foto: Arhiv)
Prizor iz filma Neoproščeno (Foto: Arhiv)
LETOŠNJI NOMINIRANCI ZA OSKARJE VNAJPOMEMBNEJSIh KATEGORIJAH NAJBOLJŠI FILM
Igra solz (The Crying Game)
A Fevv Good Men (Nekaj dobrih mož)
Hovvardov kot (Hovvards End)
Vonj po Zenski (Scent of a VVoman)
Neoproščeno (Unforgiven)
REZIJA
Neil Jordan (Igra solz)
James Ivory (Hovvardov kot)
Robert Altman (The Player - Igralec)
Martin Brest (Vonj po zenski)
Clint Eastvvood (Neoproščeno)
GLAVNA MOŠKA VLOGA Robert Downey)r. (Chaplin)
Clint Eastvvood (Neoproščeno)
Al Padno (Vonj po ženski)
Stephen Rea (Igra solz)
Denzei VVashington (Malcolm X)
GLAVNA ZENSKA VLOGA Catherine Deneuve (Indochine - Indokina)
Mary McDonnel (Passion Fish - Riba strasti)
Michelle Pfeiffer (Love Field - Polje ljubezni)
Susan Sarandon (Lorenzos Oil - Lorenzovo olje)
Emma Thompson (Hovvardov kot)
STRANSKA MOŠKA VLOGA |aye Davidson (Igra solz)
Gene Hackman (Neoproščeno)
Jack Nicholson (Nekaj dobrih mož)
Al Patino (Glengarry Glen Ross)
David Paymer (Mr. Saturday Night - Gospod sobotne noti)
STRANSKA ZENSKA VLOGA
)udy Davis (Husbands and VVives - Možje in žene)
Joan Ploughright (Enchanted April - Očarljiv april)
Vanessa Redgrave (Hovvardov kot)
Miranda Richardson (Damage - Skoda)
Marisa Tomei (My Cousin Vinny - Moja sestrična Vinny) NAJBOLJŠI TUJI FILM Glose to Eden (Rusija)
Daens (Belgija)
Indokina (Francija)
Schtonk (Nemčija)
A Plače in the VVorld (Urugvaj) - izpadel iz nominacije NAJBOLJŠI IZVIRNI SCENARIJ Neil Jordan (Igra solz)
Woody Allen (Možje in žene)
George Miller in Nick Enright (Lorenzovo olje)
John Sayles (Riba strasti)
David Webb Peoples (Neoproščeno)
NAJBOLJŠI SCENARIJ PO LITERARNI PREDLOGI Peter Bames (Očarljiv april)
Ruth Pravver Jhabvala (Hovvardov konec)
Michael TolHn (Igralec)
Richard Friedenberg (A River Runs Through It - Reka teče skozenj) Bo Goldman (Vonj po zenski)
GLEDALIŠČE / PREMIERA V SNG DRAMA MARIBOR
IZŠLO JE... / REVIJE
Znova pridobljeni Pekel
V soboto, 27. marca, je bila premiera prvega od treh delov La divine commedie,
prve uprizoritve Dantejeve pesnitve na svetu
Matej Bogataj ■
Za nami je najbolj mračen, že kar neizrekljivo pošasten in do mariborskega projekta neu-prizorljivo strahoten, peklenski del potovanja po
Dantejevi Komediji, kakor so jo brali in posodobili dramatik Nenad Pro-kič, režiser Tomaž Pandur, asistentka režije in dramaturginja Livija
Pandur in dramaturg Staš Ravter. Izrazito moderno besedilo, ki Dan-
teja dopolni s citati iz literarne tradicije in s skupino konzumatorskih tu-
ristov, so dodatno aktualizirali tudi režijski posegi.
Ze prva tretjina največjega projekta slovenskega gledališča nas je
očarala in fascinirala z monumentalnostjo in razsežnostmi samega spektakla.
Nova dvorana mariborskega gledališča, na oder katere so nas posadili, je z domiselno podvojitvijo odrov in spretno uporabo stranskih štren, pa tudi neba, naseljenega z angeli, omogočala nepretrgano in vizualno razkošno potovanje po peklenskih zakotjih.
Ob tej izredni izrabi prostora scenografa Marka Japlja, ki je ob ladji, ki pelje čez Styx, vso dvorano opremil kot notranjost ladje, in bleščečih, fascinantnih kostumih Lea Kulaša in Svetlane Visintin je posebno učinkovita tudi množica statistov, ki so sestavljali zdaj kot množica blodečih zdaj kot nebeška vojska, precizne gibljive slike. Seveda ni manjkalo borilnih veščin, angelskega letanja in osupljivih skupinskih prizorov.
Zvezdniško zasedbo mariborske Drame -Branko Šturbej je Dante, Matjaž Tribušon Vergil, Ksenija Mišič Beatrice in Livio Badurina Scipion mlajši - je ob nekaj izpostavljenih vlogah »hišnih igralcev«, na primer Petra Ternovška, dopolnilo nekaj gostov, med njimi - prvi med enakimi - tudi Radko Polič.
Livi° Badurina kot Scipion mlajši: "Dante e moito" / Danteje mrtev (Foto: Andelo Božac)
Dve novi literarni reviji
Literatura 21 (vol. 3, 1993, letnik V), izd. Lite-ramo-umetniško društvo Literatura, 104 strani, cena 350 tolarjev.
Najnovejša številka dokazuje, da urednikov
Primorska srečanja št. 141 - 42/93, izd. Društvo sociologov in politologov severnoprimorskih občin, 192 strani, cena 400 tolarjev.
Po nekaj zapletih je le
tudi enomesečna frekvenca izhajanja ni spravila v zadrego. Po poeziji M. Dekleve in N. Novakoviča v proznem bloku objavljajo V. Žabot, J. Lunar (oha po dokaj dolgem molku) in S. Rugelj, ki z dvema impresionističnima »kosoma« šele vstopa v slovenski prozni prostor. Sledi intervju A. Bergerja z V. Tauferjem in študija M. Kosa o poeziji U. Zupana, prevodni blok pa je tokrat tridelen: začenja ga izbor iz knjige Sexual Personae ameriške umetnostne zgodovinarke C. Paglia, »antife-ministične feministke«, sledi prevod novele EE, prišlek z drugega sveta
izšla nova, dvojna, številka Primorskih srečanj, revije za družboslovje in kulturo. V rubriki Gospodarstvo se oglašata R. Jereb in G. Devetak. Sledi intervju T. Gomiščka z M. Pogačnikom. V rubriki Odprte strani se predstavljajo T. Dimic, J. Mihe, V. Sav in S. Fatur. M. Gombač, I. Klemenčič, F. Nieder, M. Brecelj in E. Manfreda so tokrat sestavili zanimiv mozaik Marij Kogoj - živeti prek časa. Sledijo prispevki z vseh vetrov: intervju S. Gaberca z etnomuzikologom D. Marušičem, zapis M. Hladnika o leposlovju v Mohorjevi družbi, M. Cirk piše o šoli družbe
poljskega pisatelja S. Ba-ranezaka. Novela se na ukvarja s problematiko tujstva oziroma Vzhodnoevropejca v Ameriki. Zadnja izmena tokrat prinaša Pepel spomina J. Moncada v prevodu J. Kos, Blitzkrieg pa kratke novice e najuspešnejših evropskih knjigah in literatih leta 1992. Številko zaključuje pet recenzij, ki so posvečene zadnjim izdajam B. M. Zupančiča, T. Partljiča, C. Zlobca, F. Forstneriča in G. Kunaver. Literatura ostaja osrednja literarna revija na Slovenskem - in verjetno edina, ki izplačuje honorarje avtorjem vnaprej. (T. D. V.)
sv. Cirila in Metoda v Luciji v 19. stoletju, B. Kravos o 90-letnici pesnice in kulturne delavke M. Mijot, v tem sklopu zasledimo še pogovor Z. Lovec z igralko M. Sardoč. V rubriki Leposlovje sodelujejo D. Kleva, J. Ceh, E. Martinčič, P. Cigler, M. Hudej, T. Soldo, V. Fur-lančič in G. Malej. Okno v svet tokrat razpira A. Wat. Svoja razmišljanja, eseje in ocene knjig objavljajo še: V. Krapež,
S.	Gaberc, M. Kocjan, G. Devetak, M. Lovrič, J. Studii, I. Antič, J. Bednarik in M. Mercina. Številka se zaključuje z gloso
T.	Dimica Stara navada -železna srajca. (A.Z.)
ZDAJ IN NIKOLI ( 2 0
Med vojno muze
Andrej Blatnik
Od lanskega ja, ko je granat, la v čakajoče m ulici Vase Mišk rajevu in ubila je Vedran Sn vsak dan točno ua tem kraju z violončelo. Na radoksalen poj, slu, ki je sredi uic čudnega ni zgodbo pograbi in iz nje kova ved o umetno: na svoj način 1 silju. Skladate Wilde je, ko jo Herald Tribur mimogrede po\ njenim nav spodbujal Bu pokaže enak zaslišal, po r lastnih beseda hi je pričelo igi no melodijo, j
Vrsta ug slov je Wild
Sarajevo, o stila v svo Male pravil nje skladbe poseben foi
čenega m fenomen • smrti«,
izbire „ upravlja vojna je :
sni samo nekako ponavlja. Skrajno absurdno bi bilo trditi, da je vojna nekaj intimnega, kar ne sodi v javna občila; ravno nasprotno, brez dvoma je medijski dogodek par excellence, zdi pa se, da je vse težje opaziti črto, ki loči avtonomen umetniški odgovor na doživetje vojne in njeno estetsko eksploatacijo z željo po šokantnosti, ki delu ni pridružena zato, da bi recipi-enta karseda pretresli, temveč zato, da bi sploh opazil.
Leta 1991 sem se pričel z londonsko založnico dogovarjati za antologijo sodobne slovenske kratke proze. Ko sem ji pošiljal vse mogoče v angleščino prevedene zgodbe, sem v stalnem podtonu dopisovanja spoznaval nepremostljivo različnost zgodovinskih okoliščin, iz katerih smo gledali na vse, tudi na literaturo. Te zgodbe so zelo zanimive, mi je kar naprej sporočala založnica, vendar... Ali imate pri vas kaj bolj veselega? Toliko nasilja, trpljenja, ljudje bi radi brali kaj bolj sproščenega.
Priznam, nekoliko karikiram. A nekako se nisem mogel znebiti občutka, kako bomo slovenski pisci v očeh tujine hoceš-nočeš nekakšni mračnjaki, ki ne znamo uživati lepot življenja. Potem je prišla vojna. Najprej slovenska, ki je minila tako naglo, da je nekateri v svetu splob niso utegnili opaziti. Ko pa se je se^ lila proti jugu, me je založnica prenehala opominjati, naj v slovenski literarni zakladnici najdem kaj bolj veselega,
in pričela mi je izražati sožalje in skrb za Slovenijo. Skušal sem ji dopovedati, da je pri nas že vse mimo, a ni se je kaj dosti prijelo. Kakorkoli že, nasilje in turobnost sta postala legitimen in skorajda nujen del literature, Ce ta prihaja iz naših krajev.
Nato sem istega dne prejel dve vabili, naj kaj pošljem v tuje literarne revije, in obe sta mi med vrsticami dali vedeti, da si želijo besedilo, ki bi kazalo surovo in divje življenje na Balkanu ob koncu tisočletja. Na ponudbi sem odgovoril, da o tem ne vem kaj prida, vojna je pri nas trajala samo deset dni, pa še te smo preživeli še kar vsakdanje, ko je edinkrat resneje počilo, sem bil na primer, kot je običajno, v knjigarni. Pravzaprav, premišljam zdaj, zahodni publiki ne gre zameriti, da se ne zanima za vzhodne reči, preslikane iz njene kulturne podobe (in tega ni malo!), je pa vseeno nenavadno, da od specifik opazijo le tisto, ki jo vidijo vsak dan v televizijskih poročilih.
Vzhod se je v zadnjih letih nedvomno zelo spremenil in se iz dneva v dan še kar spreminja, s številnimi zelo bolečimi stranskimi učinki; ne bi pa mogli trditi, da se je bistveno spremenila zahodna recepcija vzhodne kulture. Se vedno jo obvladuje enaka paradigma kot disidentsko odmevnost, ki jo je povzročila zahodnjaška voajerska naslada: svet, ki ne pozna prave izkušnje trpljenja, jo bo uvozil iz sveta, ki to izkušnjo pozna.
KABARET / ISKANJE USTREZNE POPEVKE
Pariz ponoči
Ob nastopu Sophie Boulin v klubu CD, v četrtek, 25. marca
Sophie Boulin je v okviru festivala Pariš la nuit, ki se odvija v Klubu CD, skupaj s pianistom in harmo-nikašem Emmanulom Bexom v četrtek zvečer predstavila najreprezenta-tivnejšo izmed kabaretnih zvrsti - šanson. Pri tem je treba poudariti, da Sophie Boulin ni v prvi vrsti kabaretna pevka, ampak pevka baročne glasbe. Nachtcafe je zanjo nekakšna vaja v slogu, izziv, preizkus drugačne odrske oblike. Ne gre torej za spektakel, ki bi živel in se brusil v avtentičnem vzdušju pariških kabaretov (kolikor ti, v pravem pomenu besede, sploh še obstajajo), in to se mu dejansko tudi pozna. Odlična pevka, ki obvla-
SUZANAKONCUT
duje najrazličnejše barve glasu, menjavanje petja in dramatičnega govora, spreminjanje intenzitet, pa tudi razpoloženjsko-emo-cionalno niansiranje odrskega nastopa. Toda ob tej pevski briljanci ni čutiti neke razpoznavne, individualne drže pevke, ki bi pogojevala celoten nastop, tematsko in glasbeno plat šansonov kot tudi njihovo neposredno interpretacijo. Rekli bi, da Nachtcafe ne gradi na skoraj karizmatični moči pevke (ki je ob konkretni neizkušenosti s kabaretnimi predstavami povezana s predstavo o kabaretni pevki), ki bi
predstavljala samo sebe; Sophie Boulin namreč prej, predstavlja kabaret oziroma podobo kabareta. Četrtkov večer bi lahko razumeli kot prostorski in časovni prelet šansonov, kakršni so se peli v kabaretih - od dunajskih šansonov Shonberga (ki mu je, tako kot Stravinskemu, Sati ju ali Poulencu pisanje za kabaret pomagalo preživeti), tipičnih montmartr-skih napevov z zgodbicami malih ljudi (katerih tradicijo, kot sami pravijo, zdaj nadaljujejo Les Ne-gresses Vertes), z jazzom obarvanih šansonov Borisa Viana do amerikanizira-ne variante kabaretne popevke, k čemur sta dodana še sodobnejši Serge Gains-burg in nekaj lastnih skladb tandema Boulin-Bex. Nastop pevke se vsakič prilagaja glasbeno-te-matski atmosferi izbranega šansona in kot celota tvori prikaz kabareta, kakor si ga predstavlja Sophie Boulin oziroma, ki bolj ali manj ustreza ustaljeni, klišejski predstavi o kabaretu (konec koncev pevka skoraj mora enkrat ali dvakrat sesti v naročje gledalcem).
Zgodba o šansonu v kabaretu torej, ne pa kabaret kot mesto žive intelektualne in umetniške izmenjave, kakršen se v sodobnejših variantah (že res, da vedno redkeje) pojavlja tudi v svojem rojstnem mestu, Parizu. Se zmeraj s primesmi politične in socialne satire, ki je šansoni Sophie Boulin ne vsebujejo. In prav takšen živ kabaret bi v tem Času dobro del tudi ljubljanskemu nočnemu življenju. Ste se že kdaj vprašali, zakaj se kot tak na naših tleh nikoli ni prijel?
Šansonjerka Sophie Boulin ( Foto: arhiv)
GLEDALIŠČE / ANGAŽIRANA MONODRAMA
Vroče hladno
Zijah A. Sokolovič je z delom CABAres, CABArei gostoval v dveh slovenskih gledališčih
2e s predstavo Igralec... je igralec... je igralec z zaCetka 80. let je Zijah Sokolovič prijadral v samo smetano igralcev monodrame v nekdanji »širši domovini«. Kar 1300 ponovitev, kar deset nagrad, prevod besedila v nemščino, francoščino, poljščino, angleščino in norveščino - vse to so znamenja dejansko velike gledališke uspešnice.
V tej predstavi, ki je s svojim nalezljivim humorjem zlahka vrgla na kolena vsako občinstvo, je Sokolovič demonstriral (naj ga tako imenujemo) »monodramski tea-tralizem«, ko se je »tepel« z lastnim »likom« in z absurdistično gesto razlagal svojo strategijo »vstopanja-v-lik«.
Po neskončno smešnem »Igralcu...« je bilo popolnoma jasno, da je po eni strani Z. Sokolovi ču komedija pisana na kožo, da pa bo po drugi izjemno težko preseči v nebo štrleče kriterije, zastavljene v tej manife-stativni predstavi. (Podobno se je zgodilo tudi Željku Vukmirici, talentiranemu hrvaškemu igralcu, ki je leta in leta hipnotično izvajal svojo monodramsko uspešnico Zgodovina moje blaznosti; nekaj dni nazaj so si v Celju lahko ogledali njegovo novo predstavo, s katero naj bi se Vukmirica znebil »prekletstva« velike uspešnice.)
Tudi v predstavi CABAres, CABArei ostaja Sokolovič zvest svojemu izpričanemu interesu za tematiziranjem lastnega početja, torej
Aldo Milohnič
gledališča, igre, monodrame... Za Sokoloviča je najpomembnejše možgansko žgeCkanje občinstva, razoroževa-nje s smehom, zato uporabi preizkušeno strategijo - komični učinek proizvaja relacija mo-ški-ženska, ki je rdeča nit njegove monodrame.
V poldrugi uri Soko-lovičeve monodrame se sprehodimo skozi vsa stereotipizirana obdobja neke zveze - zapeljevanje, poroka, otroci, kreganje in dolgčas zakonskega življenja. Najmočnejše izbruhe smeha proizvaja drugo »dejanje« zakonske »idile«, ko igralec/pripovedovalec ugotovi, da se pravzaprav ni poročil ZA svojo ženo, ampak PROTI njej.
Ponoči se zbuja, hodi kadit v kuhinjo in se joče nad lastno usodo. Vsak poskus obuditve nekdanje nežnosti pa se konča z vojno. Dokler se ta dogaja znotraj zidov »zakonske skupnosti«, je to vojna besed, ko se pa preseli na ulico, ko okuži celotno državo, postane resnična, krvava, travmatična vojna. Na tej točki se Sokolo-vič-komik prelevi v So-koloviča-tragika, v igralca, ki z odrsko akcijo poskuša nadomestiti lastno nemoč, ki se poskuša upreti običajnemu defetizmu in pravzaprav doseči lastno »katarzo«.
Ko nam Sokolovič po principu »vroCe-hlad-no« po vsaki komični »ljubezenski« seansi
postreže z resnico sveta, nam je obraz, že rdeč od neprijetnega klofutanja. Zavedamo se namreC, da se ravno v trenutku, ko uživamo v igralčevem artizmu in njegovem pristnem talentu za komiko, v njegovemu rojstnemu mestu, v Sarajevu in celotni BiH, dogajajo najveCji zločini, ki jih pozna evropska zgodovina od 2. svetovne vojne naprej.
Kljub temu neprikritemu »angažmaju« CABAres, CABArei vendarle ni agitpropovsko gledališče. To je samo predstava, ki potegne Črto pod starimi iluzijami: ljubezenskimi, političnimi, »splošno Človeškimi«...
V običajnem gledali-škokritiskem besednjaku bi to predstavo počastili z vsaj dvema epiteloma - »poštena« in »energetska«. Vendar je CABAres, CABArei tudi nekaj veC: v najnovejši monodrami Sokolovič dokončno potrdi suvereno obvladovanje odra in moč, ki je pri njem beseda še ni zgubila. Zakaj? Preprosto zato, ker v njegovi artikulaciji vsaka beseda izzveni na svoj način in obdrži svoj pomen. In ce je igralec sposoben takšne sugestivne, perfekcioni-stične dikcije, z izgovorjeno besedo lahko »zapolni« oder in minima-lizira gib.
Ali ste opazili, da se Sokolovič pravzaprav ne premakne z začetne pozicije? Glavna »finta« pa je v tem, da ta njegova statičnost (mogoče presenetljivo) sploh ni moteča.
ZNANJE
Torek, 30. marca 1993
PSIHIATRIJA / BEGUNCI IN POTRAVMATSKE STRESNE MOTNJE
Ogrožajoče situacije
Ksenofob ne doživlja beguncev kot gostov, marveč kot sovražnike
Begunci
Zaradi sedanje balkanske vojne (1991-1993...) se tudi slovenski psihiatri srečujemo z begunci in njihovimi stiskami. Naj kar takoj prav na kratko prikažem 16 beguncev, s katerimi sem se sreCal v psihiatričnem dispanzerju ali zunaj njega.
1.	in 2. Ob letalskih alarmih v Zagrebu starejša univerzitetna profesorica s hčerko zapusti nemirno mesto in se zateče k svojim prijateljem v Ljubljano. Se huje kot mati je prizadeta hčerka, ki alarmov v mestu ne more veC prenašati, Se manj pa stalnega spuSCanja v zaklonišče ter postane vsa zbegana in jo zajame strah. Ker je hčerka s svojim umikom v Ljubljano zapustila tudi svoje delovno mesto v knjižnici v Zagrebu, se postavlja vprašanje njene odsotnosti tudi s formalne strani.
3. in 4. Mladenič iz Dubrovnika se je umaknil k stricu v Ljubljano, ker je ves preplašen in v strahu zaradi granat, ki so padale v bližino njegove hiše. Eksplozije je doživljal prav blizu sebe. Ne zdrži veC v zaklonišču v kleti. Njegova žena se je z otrokom zatekla na bližnji otok. Pacient se boji tudi vpoklica v hrvaško vojsko, ker se ne Čuti sposobnega za taksno delovanje. Begunec se je v nekaj mesecih že vrnil domov v Dubrovnik, ko je kazalo, da bo bolj mirno, vendar se je moral spet umakniti v Ljubljano. Redno prihaja na kontrole v naš dispanzer in enkrat pride tudi s svojim očetom, ki se je kasneje tudi umaknil iz Dubrovnika in prišel za nekaj Časa v Ljubljano. Tudi njegov oCe se je oglasil v našem dispanzerju. Pacient je sicer kazal anksioznost, strah in tudi bojazen, da ga ne bi poklicali v hrvaško vojsko.
5. in 6. in 7. Znani zdravnik in akademik je zbežal z ženo in hčerko in njeno družino iz bombardiranega Sarajeva ter po zapletenem in tveganem potovanju prek vsakršnih zvez, tudi katoliških duhovnikov (sicer je Zid), prispel v Split in potem v Ljubljano. Njegova žena je Slovenka in ima tukaj sorodnike. Akademik pripoveduje, da so v Sarajevu granate padale tudi po njegovi hiši, zato so k oknom prislonili postelje in spali na tleh. Tudi žena se je oglasila in pripovedovala podobno. Nekaj kasneje je prišla v nas dispanzer Se njena hčerka in potožila, da od bombardiranja naprej slabo sliši in ima motnje vida. Pri oto-loskem pregledu so ugotovili oslabitev sluha in menili, da bi to motrijo res lahko povzročile eksplozije. Pacientka je profesorica angleščine, dovolj izobražena. Svoja dva otroka je tukaj vpisala v ustrezne šole, vendar zaradi neznanja slovenščine v nižji razred, sama pa pravi, da se počuti v Sloveniji kot »sedmo-razredna«. Povedala je, da se nameravajo kasneje izseliti v Izrael, v Sarajevo se ne bodo veC vrnili, morda Cez 10 let na obisk. Njen oCe, akademik, se namerava z ženo vseliti v židovski dom upokojencev v Zagrebu. Vse svoje imetje so seveda pustili v Sarajevu, kjer so desetletja živeli in ustvarjali.
8. in 9. Pred domom upokojencev v Novigradu v Istri (kjer so nameščeni tudi begunci) sem zaustavil kakih 7 let staro deklico, ki je držala za roko kakih 5 let staro sestrico. »Od kod sta?« ju vprašam. »Od tam in tam na Hrvaškem,« odgovori starejša. »Zakaj sta tukaj?« Odgovor: »Pri nas doma so boji, pregnali so nas. Zapustiti smo morali hišo, domačijo in blago in zbežati. Četniki tam koljejo.«
10. in 11. in 12. Mati s hčerko in njenim možem prebivajo v maj hi prikolici v begunskem taborišču v Kamniku, kjer sem jih obiskal. Doma so iz FoCe. Iskal sem prav FoCane, ker me je kot nekdanjega zdravnika v Foči zanimalo, kako je zdaj tam. Pogovarjal sem se skozi vrata majhne prikolice, ker znotraj ni bilo prostora Se za četrtega, Čeprav je deževalo. Povedali so mi, da so zapustili mestece, ker so ga bombardirali in njihovo hišo porušili. Večinoma so bombardirali s topovi muslimanski del mesta. Iz Foče so se umaknili in v koloni hodili Cez planine ter po poldrugem mesecu potovanja prispeli v Slovenijo. Nimajo se kam vrniti. Zadovoljni so, ker so ostali živi. Mati je delala kot uradnica. Povedala je, da so se prej s Srbi v mestu kar dobro razumeli in tudi sama kot muslimanka prej ni imela z njimi slabih izkušenj, rajši dobre.
13.	Mož je pribežal iz Bosne v Kamnik, kjer je njegov brat zaposlen. Prispel je k njemu s svojo enajsto ženo in z otrokom pokojne desete žene. Deseto ženo je iz ljubosumja ubil in taSCo prav tako ter ranil se sestro ubite žene. Obsojen je bil na dvajset let zapora. Odsedel je 10 let v zaporu v Foči in tam je bil v sobi skupaj s predsednikom BiH IzetbegoviCem. Ko je ta postal predsednik, ga je dal izpustiti. Ima napade ljubosumja in takrat nic ne ve, kaj počne. Tudi sedanje žene se je prav pred kratkim fizično lotil iz ljubosumja, Čeprav sedaj ve, da ni bilo nic posebnega. Rad bi sel v psihiatrično bolnišnico, ker se boji, da bi sicer moral v bosansko vojsko. V vojsko pa ne bi Sel rad, ker ne ve, kako bi se obnašal. Pacienta sem urejenega in tudi kritičnega napotil na UP K v Polje in so ga sprejeli.
14.	V dispanzer je prišlo dekle iz Bihaca in je povedalo, da so njo in prijateljico kar z dela pobrali Četniki in obe odpeljali v taborišče. Med potjo so jo trikrat posilili. Po desetih dneh taborišča so jo izpustili in pribežala je v Ljubljano, kjer ima sorodnike, ki so tukaj zaposleni.
15.	Prišla je Študentka medicine 5. letnika iz Sarajeva in spraševala o izpitu psihiatrije, ki ga je že opravila. Povedala je, da je Sarajevo zapustila in prišla v Ljubljano, da bi se vpisala na nas o medicinsko fakulteto. Zaradi novega Studijskega programa se je morala vpisati tukaj v 3 letnik. Njeni starši živijo v Travniku, kamor je prišel njen oCe iz Slovenije kot inženir. Pred Študijem na fakulteti v Sarajevu je tudi ona živela pri starših v Travniku.
16.	Oglasila se je tukajšnja zdravnica in povedala, da se je njena mati zaradi nemira v Bosni umaknila iz Zenice in prišla v Ljubljano, kjer že dalj Časa živi tudi njena 77-letna mama. Zdravnica je pacientko »potegnila« sem zaradi skrbi zanjo in iz strahu. Mati
J ANICO KOSTNAPFEL
zdravnice v dispanzerju pove, da je pred kratkim prejela iz Zenice pismo, ki je potovalo 14 dni in v katerem ji sorodniki sporočajo, da ji bodo stanovanje sodno odvzeli, ker se veC kot pol leta ni pojavila doma. Dodelili ga bodo drugim ljudem. Pacientka je upokojenka in se boji tudi za svoje stanovanje.
To so podobe nekaterih beguncev, s katerimi sem se srečal kot zdravnik in psihiater, a predvsem kot človek. Vem, da so se z begunci srečali tudi kolegi, drugi specialisti in seveda splošni zdravniki.
Psihiatrični
pogled
Takoj postavljam naslednje bistveno vprašanje: Ali bodo begunci glede na svoja huda doživetja in tudi na sedanji način življenja imeli kasneje in Se mnogo kasneje - psihološke in tudi telesne posledice ali ne? To vprašanje velja še posebno za otroke. Postavljam pa ga tudi zato, ker sem pred krafkim v časopisu prebral misel našega strokovnjaka, da so otroci paC mladi, elastični, plastični... in da bodo vsa svoja huda doživetja zlahka pozabili in bodo šla mimo njih brez posledic.
Naj odprem poglavje o stresu oziroma distresu. Za preučevanje stresa je bil zaslušen Hans Selye. Stres pomeni telesno ali psihično preobremenitev organizma, ta pa izzove nespecifično alarmno reakcijo in
Cutek živčnosti kot pri doživljanju stalne ogroženosti, 5. odtujitev.
SreCal sem številne paciente, ki so kazali simptomatiko obeh kategorij (F43.1 in F62.0). Spominjam se na primer bolnika, ki je bil interniran na Golem otoku in je še po mnogih letih ostal docela nespremenjen, ko je ob izbruhu preživele travme v ordinaciji vselej pokazal izjemno hud izbruh jeze in razburljivosti.
Glede na navedene posttravmatske distresne motnje bom prikazal kratke ugotovitve iz treh študij, ki so glede na obravnavno temo morda obrobne, vendar bodo ilustrativne. Vse tri študije so bile objavljene leta 1992 v reviji Am. J. Psychiatry.
Prva študija (2) ugotavlja: Pri tistih vietnamskih veteranih, ki kažejo posttravmatsko stresno motnjo (-PTSD), je bilo z retrospektivno metodo ugotovljenih v Času vojne opazno več težav in motenj zaradi ločitve od doma kot pri tistih veteranih, ki sedaj te motnje nimajo. Ob tem naj spomnim, da ločitveno tesnobo ali separacijsko anksioznost pri otrocih obravnava ICD-10 v poglavju F 93.0 (1). Ravno ta motnja je verjetno zelo aktualna tudi pri begunskih otrocih.
Druga študija (3) spoznava: Resnost in kronični učinek PTSD sta pri posameznikih bolj povezana s pojavi brutalne Človeške smrti in trpljenja kot pa s smrtmi, ki so bile za vojake v Vietnamu povezane z bojem.
Tretja študija (4) primerja preživele Žide iz Auschwitza s tistimi, ki niso bili v taborišču. Izvidi povedo, da obstaja večje tveganje za nastanek PTSD
Groza (Foto: D. McCullin)
organizacijo tako imenovanega prilagoditvenega sindroma (»general adaptation syndrome«). Ce pride do preboja tega sindroma, se pojavi izčrpanost, ekshav-stija. Prilagoditveni sindrom nastopi ob sodelovanju simpatikusa in endokrinih organov, posebno z navzočnostjo kortikotropnega hormona srednjega režnja hipofize (ACTH). Glede na vsebino sestavka pa je najbrž ustrezneje uporabljati termin distres, ki pomeni v glavnem odgovor na stres in poudari hudo stisko oziroma preobremenitev. Katerikoli dejavnik, ki je odgovoren za spremembe sicer uravnoteženega zunanjega in notranjega okolja ter je tako močan in trajen, da Čezmerno obremeni normalne prilagoditvene sposobnosti, povzroči - distrese.
Mednarodna klasifikacija ICD-10 iz leta 1991 (v nemščini) v poglavju F43.1 (1) obravnava posttravmatsko obremenitveno motnjo (»posttraumatische Belastunsstorung«, »posttraumatic stress disorder -PTSD«), Tipični znaki te motenosti so ponavljajoča se podoživljanja travme s prisilnimi spomini, sanje in more, dolgotrajni občutki otopelosti, brezbrižnost do drugih ljudi, neprizadetost do okolice, anhedoni-ja, izogibanje aktivnostim in tistim položajem, ki bi lahko spomnili na prestano hudo travmo. Redkeje prihaja do dramatičnega akutnega izbruha strahu, panike ali agresije, ki nastopijo po nenadnem izbruhu preživele travme. Pojavi se lahko tudi vegetativna prevzdraženost z zvišano vigilanco in s pretirano prestrašenostjo in nespečnostjo. Pojavljata se strah in depresija z razmišljanjem o samomoru. Vse to se lahko zaplete še z uživanjem drog oziroma alkohola.
Mednarodna klasifikacija pa v poglavju F62.0 (1) obravnava tudi trajno osebnostno spremembo po skrajni obrementvi (»andauernde Personlichke-itsanderung nach Exrembelastung«), K skrajnim obremenitvam Štejejo koncentracijsko taborišče, vsakršno mučenje, doživetje katastrofe (izguba svojcev, družine, doma), dolgotrajne in življenjsko ogrožujoce situacije, doživljanje terorizma (tudi posilstvo), dolgotrajen zapor z ogrozujoCo življenjsko nevarnostjo. Po takšnih izjemno hudih obrementivah lahko osebnostne spremembe preidejo v kronično, inverzibil-no bolezensko stanje. Motnje so stalne in občutno nespremenljive v medčloveških, socialnih in poklicnih odnosih. Za postavitev te diagnoze je potrebno najti naslednje simptome oziroma motnje: 1. sovražen in nezaupljiv odnos do okolja, 2. socialni umik, 3. občutek praznine ali brezupnosti, 4. kroničen ob-
pri tistih, ki so bili podvrženi mučenju. Tetovirani preživeli interniranci iz Auschwitza imajo opazno veC motenj kot tiste preživele osebe, ki niso bile v koncentracijskih taboriščih. Glavni simptomi, ki jih kažejo prizadeti, so intenzivni težki spomini, motnje spanja in občasne nočne more.
Očitno ne kaže pričakovati, da bodo vsakršne izjemno hude obremenitve, ki so jih begunci doživeli, šle kasneje kar mimo njih, v nekakšno pozabo. Takšne podmene strokovno niso utemeljene in z ničimer dokazane. To velja še posebej za huda doživetja v otroškem obdobju.
Pričakovati, da bo tista sedemletna deklica, ki sem jo citiral in mi je navidezno prostodušno rekla: »Veš, stric, tam pri nas Četniki koljejo...« (ljudi seveda) -prebila svoje življenje brez težkih spominov, motenj spanja in noCnih mor - je malo verjetno. Sicer pa bi bilo takšno razmišljanje v skladu z znanstvenim psi-hodinamskim konceptom o kavzalnosti in finalnosti.
Glede mladosti, elastičnosti, plastičnosti... otrok pa si dovolim prikazati tole zasebno opazovanje. Moja vnučka Anja je imela poldrugo leto, ko sem ob letalskem alarmu v Ljubljani (1991) tekel z njo v naročju po cesti proti zaklonišču. VeC kot eno leto po tem njenem doživetju beganja in oziranja ljudi v nebo je kasneje ob vsakem rahlem ropotu letala odvrgla v peskovniku na igriSCu vse svoje igrače in priletela naravnost v krilo svoje none.
Tako sodim, da ne kaže na pamet govoriti ali pisati, oziroma bolje, brez pameti prerokovati, da pri prizadetih ljudeh, in sedaj konkretno pri beguncih, kasneje ne bo kvarnih posledic, se zlasti, ce gre za otroke. Bolj ustrezno je z retrospektivnimi analizami in katamnezami oziroma s psihološko biopsijo ugotavljati, ali obstajajo posledice in kakšne so pri podobno prizadetih v preteklosti. V tem smislu bom prikazal samo tri svoje paciente, ki so med drugo svetovno vojno kot otroci doživeli prehude reci, danes pa so, nekaj desetletij kasneje, preprosto rečeno, paC pacienti psihiatra.
Trije pacienti
Pacientka F. M., roj. 1935, je med drugim povedala tudi tole: Od sedmih otrok ji je med vojno umrlo pet bratov. Eden je utonil, drugi je umrl za pljučnico. Tretjega so partizani mobilizirali, a je že nekaj dni
kasneje padel v boju kot partizan. Dva brata sta bila pa pri domobrancih in sta ob koncu vojne odšla na Koroško, vendar so ju vrnili. Eden je končal v Teharjah, drugi v Rogu. Za smrt tistega v Rogu so izvedeli tako, da je neka ženska poklicala k sebi njeno mamo in ji povedala, da je njen sin ušel in prinaša zadnje pozdrave brata naše pacientke. Med vojno je bilo hudo in dajali so hrano tudi partizanom, kadar so le prišli k hiši. Pacientka je bila med vojno stara od 6 do 10 let in se vsega spominja in je vse to hudo doživljala.
Pacient L. M., roj. 1935, se je prvič javil v psihiatrični dispanzer leta 1971. Leta 1984 je povedal, da se mu je stanje pred dvema letoma spet poslabšalo. Ponoči kar tuli in kriči. Napetost Čuti v prsnem kosu in težko diha. Krvni tlak mu niha. Vojnega filma ne more gledati, zjoka se. Spominja se vojnih grozot. V otroštvu je živel kot žival. Vse bolj in bolj je občutljiv. Za malenkost se razburi. Solze mu hitro pritečejo. Leta 1991 je pacient povedal, da je bil operiran na srcu in je po operaciji postal še občutljivejši in mehkejši. Kar jokati začne in vse mu gre na živce. Samo o svojem življenju razmišlja, kako je bilo hudo.
Leta 1942, ko je imel sest let, so jim Italijani hišo zažgali na Notranjskem, 13. marca 1945 pa so belogardisti njegovo mamo zaklali. Takrat pred koncem vojne je bila neka hajka. Videl je svojo mamo vso razrezano. V rani na grlu je imela zatlačen papir. Ob tem hudem dogodku je bil star 9 let. Po vojni so ga dali v internat v Beograd. Leta 1946 se je vrnil domov, vendar je spal v hlevu, ker je bil dom požgan. Po vojni je imel Se oCeta in starega očeta. Kmalu je stari oce umrl. Spet so ga dali v internat. Njegov oce je bil borec in je po vojni državi s pogodbo podaril gozd in zemljo. Sedaj o svojem hudem življenju razmišlja in je še v breme drugim. Ne kaže mu veC živeti... Njegove bolezni pa so izšle iz vseh teh stresov. Študiral je na fakulteti, ima 30 delovnih let in je sedaj star 57 let.
Pacientka B. K., roj. 1937, je pri nekaj pogovorih v psihiatričnem dispanzerju potožila takole:
Ima grozne težave. PonoCi jo večkrat kar vrže s postelje. Občutek ima, kot bi se ji po levi strani prsnega koša nabral zrak, ki ji pritiska v levo pazduho in po levi strani vratu. Pritisk Čuti na levi strani glave in Se posebno v levem ušesu. Bolečine ima pri srcu; širijo se ji navzgor. Kadar je bila bolj živčna, jo je bolelo pod levim rebrnim lokom. Vse jo boli samo na levi strani. Dobiva tudi napade dobi in takrat ji jagodice prstov postanejo mravljinCaste. Zaradi bolečin pri srcu je že večkrat ponoči poklicala zdravnika. Ima pa tudi prisilne misli in strah. Vendar so v ospredju telesne težave in bolečine. Pri pregledih niso našli posebnosti. Tudi preiskave srca so v redu. Elektroence-falogram je v mejah normale.
Sama živi v kmečki hiši. Veliko je sama. Upokojena je bila zaradi težav s srcem. Od lani so njene težave hujše. Za svojo živčnost že ima vzrok, to ve, saj je izgubila mamo. Maja 1944 so Nemci prišli v njihovo vas in odbrali 10 ljudi, da jih bodo ustrelili. Tudi sama je že stala ob svoji mami v tej vrsti za streljanje. Takrat je imela sedem let. Potem je stopila v vrsto na njeno mesto mamina sestra in nemški vojak je njo izpustil. Vseh deset so ustrelili, tudi njeno mamo in teto. Mati je bila takrat noseča, zato nima ne bratov ne sester. Se neka druga ženska, ki so jo ustrelili v isti vrsti, je bila noseča. S tem dejanjem so se Nemci maščevali, ker so jih napadli partizani. Obstaja fotografija ustreljenih, ki jo hranijo v muzeju. Tudi sama jo ima. Vsega tega se živo spominja. To je seveda močno vplivalo nanjo. Živela je pri drugih ljudeh. Manjkala ji je materinska ljubezen. Vse te reci je premlevala v sebi in vselej je bila plašna. Zatekla se je v svoj notranji svet. Oce je bil grozen do nje. Bil je živčen in je pil. Vselej je pil. Do nje je bil kot žival. P°' noCi jo je strah.
Ta svoj prispevek bom končal z nekaterimi p°u' darki iz knjige Begunci in azilanti (5). Delo govori o problemih beguncev in vlogi Rdečega križa. Zanimivo, aktualno in pouCno predstavlja pomen »primarnega kulturnega šoka« v začasnih taboriščih in »sekundarnega« pri kasnejših namestitvah. Zanimivo obravnava stres. Prikazuje vprašanje razdražene družine, begunskih staršev in otrok, tudi tistih v šolah. Posebno pozornost namenja »ranljivim« skupi' nam starcev, žensk, otrok, mladostnikov in invalidov. Pri analizi medkulturnih vprašanj obravnava diskriminacijo, rasizem in ksenofobijo. Rasizem izvira iz osnovnega pomanjkanja razumevanja in občutka do ljudi z različno kulturno in etnično podobo. Glede ksenofobije je v knjigi citat Butrosa Galij3’ sedanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, ki je dejal: »Ksenofobijo lahko definiramo kot mržnjo do tujcev, ki predstavlja močno Čustvo strahu pred drugačnimi. Ksenofob ne doživlja beguncev kot gostov, marveč kot sovražnike. Nanje gleda kot na lene, škodljive parazite. Ksenofob je pogosto rasist in nacionalist. Zagovarja idejo, da je treba manjšine, tujce in begunce pregnati iz dežele...«
Literatura:
1.	Weltgesundheitsorganisation. Internationale Klassifikation psyhischer Storungen, ICD-10 KapRe V (F). Bern: Hans Huber, Gottingen, Toronto. 1991-157-6, 220, 287-8.
2.	Bremner JD, Stouthwick S, Brett E, Fontana A, Rosenheck R, Charney DS. Dissociation and posttraumatic stress disorder in Vietnam combat veterans-Am. J. Psychiatry 1992; 149:328-32.
3.	Yehuda R, Southwick SM, Giller EL. Exposure to atrocities and severity of cronic posttraumati stress disorder in Vietnam combat veterans. Am- )■ Psychiatry 1992; 149:333-6.
4.	Kuch K, Cox BJ. Symptoms of PTSD in 124 sur vivors of the Holocaust. Am. J. Psychiatry 1992, 149:337-40.
5.	Horvat-Linberg J, Miserez D. Refugees an Asylum Seekers. League od Red Cross and Red
Crescent Societies, Geneva 1991, 1-187.
TRIBUNA
Torek, 30. marca 1993
RESOLUCIJI O IZHODIŠČIH ZASNOVE NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE NA ROB
^-'v brambni mini-I lster Republike V^/Slovenije je 17. marca letos predstavil Resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki jo je dva dni prej sprejela slovenska vlada.
Splošno znano je, da je v zavesti prebivalcev Slovenije močno navzoče spoznanje o tem, da je uresničitev suverenosti slovenske države neločljivo povezana z vprašanjem njene varnosti. Temu primemo je tudi veliko pričakovanje javnosti v Sloveniji, kdaj bo slovenski parlament razpravljal in sprejel zasnovo nacionalne varnosti Slovenije kot politicnostrateški dokument, v katerem bodo združene zamisli Slovenije glede njenega notranjega razvoja ter odnosov do drugih držav. Ta zasnova bo izhodišče za oblikovanje nacionalno-vamostnega sistema Republike Slovenije.
Za sodobne razvite družbe je pri urejanju področja nacionalne varnosti značilno predvsem dvoje: prvo, da pri oblikovanju oziroma sprotnem prilagajanju svoje nacionalnovamos-tne politike in strukture glede na procese in spremembe v ožjem in širšem mednarodnem okolju delujejo po načelu - raje previdno in počasi, toda strokovno in zanesljivo; in drago, da skrbijo za kredibilnost, legitimnost izbranega modela zagotavljanja nacionalne varnosti tako znotraj lastne družbe kot tudi v mednarodni skupnosti. To na eni strani pomeni, da na uradno sprejeto nacio-nalnovamostno strategijo na ustrezen način
Dr. Anton Grizold
vplivajo tudi pričakovanja in stališča javnosti v zvezi s to problematiko. Eden od temeljnih pogojev za to pa je dobra obveščenost javnosti o vsebini sprejemanja odločitev o tako pomembnih zadevah, kot je nacionalna varnost. Na drugi strani pa ima sodobna država interes, da obvesti tudi mednarodno ja-
dnih varnostnih ustanovah. Seveda pa je pred tem nujno treba opraviti zelo zahtevno delo doma - to je oblikovati in sprejeti tako zasnovo nacionalne varnosti Slovenije, ki bo optimalna za nas in obenem sprejemljiva za mednaro-
uspešno opravljeni veliki projekti, ki jih je spremljala visoka stopnja politizacije družbe. Danes se aparat slovenske države dejansko lahko intenzivneje posveti strokovnemu reševanju nacionalnih zadev. V tem okvira je skrajni Cas za za-
solucija že predlog političnih izhodišč, ki jih lahko parlament zgolj dopolni, sprejme in nato predpiše kot »napotilo za akcijo« oziroma za razvoj varnostnih dejavnosti v Sloveniji?
Kakršenkoli že je namen tega političnega dokumen-
Stane Jagodič: Art paradoks
Kapitalska volkulja, 500 pr.n.š. Otrok:» Mamica, sta ta dvojčka sinova Rdeče kapice?«
vnost o svojih varnostno-strateških odločitvah, predvsem z namenom, da druge države prepriča o miroljubnosti in dobronamernosti v pogledu zagotavljanja lastne nacionalne varnosti.
Slovenska država, ki si je lani priborila mednarodno pravno priznanje, doslej iz razumljivih razlogov še ni mednarodno uveljavljena kot vama in miroljubna država. Za slednje bo potrebna večja aktivnost Slovenije tudi v mednaro-
dno skupnost. Da Slovenija do drugih demokratičnih volitev po vojni še ni imela uradno sprejete (y parlamentu) zasnove lastne nacionalne varnosti je razumljivo, saj je bila dotlej pod veliko težo osamosvojitve od nekdanje Jugoslavije in vojaške intervencije jugoslovanske vojske prisiljena na nacionalnovamos-tnem področju ukrepati predvsem operativno. Povsem drugačen pa je položaj danes, po volitvah 92 v Sloveniji, ki so v glavnem
Cetek parlamentarne razprave o zasnovi nacionalne varnosti Slovenije.
In kaj prinaša Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki jo je sprejela slovenska vlada in jo poslala v razpravo v parlament?
Najprej je potrebno ugotoviti, da ni povsem jasen namen te resolucije: ali gre za politično osnovo za razpravo v parlamentu o na-cionalnovamostni strategiji Slovenije ali pa pomeni re-
ta slovenske vlade, tako po obliki in še bolj po vsebini močno spominja na politična izhodišča, ki jih je za razvoj obrambno-varnos-tnega področja (zasnova in sistem SLO in DS) sprejemalo zvezno predsedstvo v prejšnji Jugoslaviji (in tudi republiška predsedstva) v obliki »smernic za razvoj SLO in DS«.
Primerjava tega političnega dokumenta s podobnimi dokumenti drugih razvitih držav pokaže, da slovenski resoluciji manjka
predvsem metodološki okvir, oziroma, povedano preprosteje: manjka ji logična zasnova vsebine, ki bo jasno izražala razpoložljive družbene sposobnosti Slovenije na nacionalnovar-nostnem področju v sedanjem in prihodnjem mednarodnem kontekstu kot tudi jasno zastavljene cilje in sredstva za uresničitev optimalne nacionalne varnosti. V vsebini omenjene resolucije so opazne številne pojmovne oziroma terminološke nejasnosti, ki zamegljujejo bistvo problema, in sicer: jasno postavljeno razmerje med identificiranimi viri ogrožanja R Slovenije na eni in oblikovanje ustreznih mehanizmov za zagotavljanje varnosti pred spoznanimi viri ogrožanja na drugi strani. Vsebinske nedorečenosti so značilne, tudi pri opredeljevanju nacionalnovar-nostne strukture odgovornosti posameznih državnih organov pri načrtovanju in vodenju strateških zadev v zvezi z nacionalno varnostjo (npr. uvedba oz. oklic izrednega in/ali vojnega stanja v državi, zagotavljanja strokovnega kadra za delovanje na tem področju idr.)
Najbolj očitno protislovje v resoluciji pa je izraženo v razkoraku med željami (na primer da je nacio-nalnovamostna politika prvina nacionalne razvojne strategije Slovenije) ter parcialnostjo in nekonsistentnostjo ponujenih političnih izhodišč za oblikovanje instrumentov in mehanizmov zagotavljanja nacionalne varnosti Slovenije. Glede na to, da pomeni resolucija Sele začetek razpravljanja o problematiki nacionalne varnosti Slovenije v parlamentu, pa je protislovje že v tem, da so v resoluciji moCno zožene opcije razreševanja današnje »varnostne dileme« v
slovenski državi. Dejstvo je namreč, da je bila Slovenija doslej v veliki meri prisiljena vzpostaviti nacionalno-vamostno strukturo, ki jo bo nujno potrebno spreminjati v smeri modela zagotavljanja nacionalne varnosti, kakršnega bo izbral parlament. Pričakovati je, da bo ta model racionalen, kredibilen in učinkovit. To pa med dragim narekuje zagotovitev ustrezno široke strokovne podlage, ki bo sintetizirala nove poudarke nacionalno-varnostne problematike v sodobnem svetu (-npr. Vogtov model o civilni ranljivosti modemih družb kot izjemno kompleksnih socialnih sistemov). Zdi pa se, da je tudi v primeru omenjene resolucije zelo na mestu ugotovitev prof. dr. Veljka Rusa (Sobotna priloga Dela, 13. 3. 1993, str. 18), da so pri oblikovanju nacionalnih programov poleg osebnega znanja in izkušenj zaposlenih v državnih organih potrebne tudi empirične ugotovitve raziskav.
Sele ko bo to spoznanje prodrlo tudi v zavest celotne vladajoče politične elite v Sloveniji, se bo načelo razvitih držav pri urejanju družbenih zadev -bolje počasi, toda strokovno - morda uveljavilo tudi pri nas.
S tem bo podana realna možnost, da se posamezna področja v slovenski družbi konsistentno organizirajo in vodijo pod budnim oCesom celotne vlade (posameznih ministrstev), parlamenta, sodne oblasti in predsednika republike.
Prebujeni
duh
Ogleja
Miha Naglic
f jadnjič smo zapisali nekaj malega o tem,
f kako so ljudje iz zahodnih predelov Slove-JO. J ni je doživljali »nevarno bližino Italije«. To pot želimo - da bi bila podoba bolj celovita - dodati Se besedo o dejstvu, da so bila tudi obdobja, ko je bila ta bližina zelo plodna.
Spomnimo se oglejskega patriarhata, cerkvene pokrajine, v kateri so se srečevali različni narodi in njih kulture. Posebno nas zanima Cas po naSi priselitvi v te kraje. Tedaj (796) je Oglej dobil nalogo, da pokristjani Slovence južno od Drave, Salzburg pa tiste severno od nje. To delo je bilo zastavljeno za časa patriarha Pavlina II., ki se ga je zato prijelo ime »apostol Slovanov«. Ko se je v nekem vojaškem taboru ob bregovih Donave (ad ripas Da-nubii) srečal s kraljem Pipinom, je od njega zahteval, »da misijonarji ne smejo razširijati evangelija z meCem v roki in da ne smejo nikoli prisilno kršCe-vati, marveč da sme vsak prostovoljno sprejeti krst.« (Gian Carlo Meniš, Oglejski patriarhat na stiCiSCu treh kultur, Videm 1974, str. 56.)
Da pokristjanjevanje Slovencev ni bilo nasilno (kakor se navadno misli), mi je potrdil tudi dr. Metod Benedik, vodilni zgodovinar Cerkve na Slovenskem. Bilo je pravo nasprotje tistega, kar se je, denimo, dogajalo, ko je Karel Veliki pokristjanjeval Sase. »KrSCanstvo se je pri nas Sirilo po irski metodi, za katero je bilo še posebej značilno, da ni poznala nikakršnega nasilja, ampak pristno, neposredno oznanjevanje evangelija.« (Gorenjski glas, 5. marca 1993.)
In zdaj k tistemu, kar sem hotel povedati že na začetku: da je bil oglejski patriarhat prostor prijaznega srečevanja romanskih, slovenskih in germanskih ljudstev in kultur. Vendar velja to le za srednji vek, ki je bil že po svoji naravi nekako nadnacionalen (krščanski internacionalizem). Novi vek je zaCel s poudarjanjem nacionalnega. Tako se je tudi patriarhat, ki je formalno Se obstajal, razdelil na beneško in habsburško vplivno območje, vse dokler niso te nove sile dosegle njegove ukinitve, leta 1751, pri papežu Beneduktu XIV. Prisluhnimo odlomku iz njegove bule: »Naj bodo v Ogleju in oglejski cerkvi popolnoma in za vedno ukinjeni ter izbrisani katedra, dostojanstvo, sedež, kakor tudi kapitelj cerkev same ...« Z malo domišljije lahko že v tej dikciji zaslišimo topove, ki so nato bobneli pri Custozzi, na soški fronti in nazadnje leta 1945 okoli Trsta.
Danes nam gre za to, da bi našli novo obliko sožitja različnih nacij v oglejskem prostoru. Posebej vabljiva je formula regionalizma. Upamo, da bo tudi v najnovejših pogajanjih med italijanskimi in slovenskimi diplomati prevladal internacionalni in interkulturalni oglejski duh - in ne oni drugi, nacionalistični in monokulturni, ki smrdi po smodniku. Moderne države se bodo morale sprijazniti z dejstvom, da se želimo njih državljani povezovati prek togo začrtanih meja. In nenazadnje: veseli nas, da je eden od medijev, v katerih se znova prebuja oglejski duh, tudi dnevnik Republika.
_________ RACIONALIZACIJA V KULTURI_
Udarci z macolo
Peter Božic
glasilo se je kar I Inekaj avtorjev na V_/to temo in reci moram, da razen Borisa Gombača, direktorja Narodnega muzeja, v resnici samo ljudje, ki sicer zmeraj o vsem vse vedo, s kulturo pa nikoli niso imeli neposrednega opravka, vsaj z njeno organizacijo ne, tako da bi vsaj približno lahko ugibali, kako kulturno področje kot produkcijski sistem racionalizirati ali pa spremeniti, prilagoditi sedanjim razmeram itd. Zato je njihov pristop tudi vec ali manj ideološki, kar pomeni, da je treba »racionalizirati« kulturno produkcijo iz estetskih ali še prej ideoloških paradigem, kot je to nekoč počel Boris Ziherl. Za tako ideološko paradigmo je značilen članek v Sobotni prilogi Dela Stefana Eržena, tajnika ZKO iz Škofje Loke, ki ga ni prav nic izučilo dejstvo, da je bila amaterska kultura Se nedavno tega zaradi takega ideološkega pristopa, seveda z drugim, ne njegovim predznakom, žrtev tesar-
ske ideološke sekire in da je v premnogih krajih Slovenije razpadla mreža amaterske kulturne dejavnosti. Ministrstvo za kulturo je pred osmimi meseci najhujšo škodo takega ideološkega reza vanjo popravilo z razpisom in s posebnimi sredstvi in preprečilo najhujšo škodo. To avtorja seveda nic ne moti, da ne bi zapisal znane socrealistične formule, formule o elitni kulturi, ki je v bistvu odveč in je tudi vsebinsko vprašljiva in dvomljiva, saj ne izhaja iz ljudstva, torej delavskega razreda. Odveč so vsi strokovnjaki, ki spremljajo kulturno produkcijo in ustvarjajo iz nje same kriterije in merila. Ta strokovna merila so zlasti odveč zato, ker je merilo ljudstvo, delavski razred, kjer elita v kulturi nima kaj početi.
Zaščitni znak: Srp in kladivo.
Prav nic se od tega ne razlikuje Borat Konm, le da je treba zamenjati ljudstvo in delavski razred s pojmom narod in narodov interes.
Zaščitni znak: Triglav moj dom.
In na žalost ni kaj dosti drugačna liberalistična pa-
radigma, ki nam jo ponuja v Mladini Maja Megla in v Delu v Sobotni prilogi Peter Kolšek, ki kot živo kulturo priznavata samo neinstitucionalno, saj pravi Kolšek v Delu: »Gre seveda za živo, tvorno in izvozno sposobno produkcijo (ne pa za kulturne nacionalke, te bo država že preživela). Prav ta živa kultura, off skupine, razni kudovci in drugi zanesenjaki bodo zdaj imeli najmanj, to so pa mladi ljudje.«
Naštel je torej tisto, kar je živa kultura, Maja Megla to imenuje nove prakse. Problem je v tem, da je npr. Slovensko mladinsko gledališče cista nacionalka po Kolškovih kriterijih in je bilo vsa ta desetletja nazaj vezni člen med off teatri (Pekama, Glej, Gledališče pred razpadom) in je te nove prakse prvo uveljavljalo kot svoje in z njimi bilo in je Se najvecji, poleg Gleja in Živadinova in zadnje čase Pandurja, edini in prvi izvoznik, ki je utemeljilo slovensko gledališče v sam vrh svetovne gledališke produkcije. To dejstvo nam govori še o tem, da so vse izume marginalnih skupin vsrkale nacionalke in to poCno tudi
danes, in predvsem to govori o tem, da je to celovit produkcijski sistem in proces, kjer ni mogoče eno brez dragega.
Tako je bilo vsa ta desetletja tudi v založništvu. Gre za razmerje med neinstitucionalnimi revijami in samozaložbami in založbami in tako je pravzaprav na vseh kulturnih področjih.
Prav zaradi tega je dilema nacionalno simbolno in živa alternativna produkcija umetna in lažna, ideološka, ki izloča v imenu prgišča »žive« kulturne produkcije iz sistema celoten proces. Stvar je toliko hujša, saj ta liberalna ideološka pamet ne ve tega, da npr. po dr. Trstenjaku izumi ne nastajajo v glavnem in dominantnem toku mišljenja, temveč v stranskih rokavih, kar pa pomeni, da stranskih rokavov ni, Ce ni glavnega toka.
Zaščitni znak obeh: »Konjic za v rit piskat«. (Samo to bi nastalo, Ce ne bi bilo nacionalk!) Osebno mislim, naj se oba pogovorita zasebno z nacionalnimi simboliki, nas pa s takimi ideologe-
mi pustita na miru. O Borisu GombaCu ni kaj prida povedati, saj se ve, kdo najprej zapušča potapljajočo se ladjo.
Resnična vprašanja se odpirajo šele tedaj, ko imamo v mislih ves kulturno-produkcijski sistem, ki tak, kakršen je danes, ne ustreza vec in ga je treba prilagoditi novi nastajajoči družbeni praksi. Toda ne s holcarski-mi sekirami vseh teh racio-nalizatorjev, ki so se oglasili, tudi s to proračunsko pametjo ne, ki je z dvema takima udarcema dosegla samo tiste vrste neracionalnost, ko obstoječi sistem rušimo in namesto njega ne ponudimo ničesar. Ministrstvo za kulturo je že v zadnjih mesecih na svojih tiskovnih konferencah za skoraj vsa področja predstavilo javnosti modele takih sistemskih sprememb, katerih skupna značilnost je prilagajanje obstoječega produkcijskega sistema in procesa novim tržnim razmeram. To pa pomeni na eni strani instru-mentalizacijo tega procesa tako, da se zavaruje tista for-
mativna kulturna produkcija, ki je povsod na svetu v razvitih državah zavarovana pred trgom, na dragi strani pa gradnjo tržne infrastrukture (agencije, instituti, skladi za kredite itd.), kjer se bo uveljavljala tista kulturna produkcija, ki tega varstva ne potrebuje in je njeno mesto na trgu, in ne v proračunu za nacionalni program. To pomeni občutno zmanjšanje proračunskih sredstev. Vendar je treba v ta proces vložiti tudi nekaj denarja. Treba je navesti, da na primer novo nastalim založbam, ki so uspešne (npr. Mihelač), veliko bolj ustreza kreditni odnos kot pa subvencija, ki jo danes prejema. Toda nobena kulturna produkcija nikoli doslej in tudi danes nima nobenih kreditnih možnosti. (Sem ne štejem gospodarskih kreditov nekdanjih velikih založb.) Kratkomalo, uradniki na kulturnem ministrstvu smo nedavno tega predstavili take modele in naj jih nekaj navedem: Gledališki model predvideva postopno prehajanje
produkcije iz sistema socialne varnosti (redna zaposlitev) na sistem angažmajev na sezono, projekt, direktorski mandat. To pa pomeni, da je OD v programu in da so ansambli plačani neposredno iz produkcije, ne pa, da so plačani ne glede na to, ali so udeleženi in kako ter koliko so udeleženi v posamezni produkciji. Proces, ki se vleče še iz socializma, se tudi s tem zadnjim proračunom dogaja v smeri, ko plače zajedajo program. Izračunali so, da bo po petih letih na primer v Drami SNG samo še tretjina ansambla redno zaposlena, v mariborski Drami SNG pa ta sistem že deluje. Se bolj pomembno pa je, da je z odlokom odpravljena uprava SNG, uradniška kapa. Ker se ta kapa ne da kar tako, potekajo trdovratni pogovori o tem, naj bi vsakdo v sklopu SNG imel svojo upravo. Opera SNG se je za to odločila, 60 odstotkov vsega servisa v tej upravi gre zanjo in Ce Drama SNG želi ohraniti te skupne službe naprej, jih seveda lahko, toda tako, da se bo tisti del, ki po teh normativih ne dela za Dramo SNG, vzdrževal
sam s svojim lastnim zaslužkom.
Na področju filma je bil javnosti predstavljen model, ki zagotavlja v prihodnosti precej bolj solidno proizvodno organiziranosti, distribucijo in tržno infrastrukturo s ciljem, da je to poslednji poskus, da bi slovenski film na slovenskem trgu postal konkurenčen. Vsi namreč pozabljajo, da je slovenski film najbrž edini kulturni proizvod, ki je doma pod hudim pritiskom mednarodnih filmskih tru-stov in korporacij, saj se naš filmski trg po tej plati v ničemer ne razlikuje od mednarodnega. Ce ob torej slovenski film konkurenčen doma, bo tudi drugod.
Na področju založništva ta model predvideva dva inštituta in sklad s popolnoma istimi cilji, torej organsko ločevati trg in knjigo, ki jo je treba subvencionirati.
Že prej sem povedal, da teh sprememb ni mogoče uvesti, ce za to ni potrebnega denarja in naj povem za primerjavo, da je proračun za letos predvidel 10 odstotkov družbenega bruto dohodka za sanacijo bank. To je veliko denarja, toda vede-
ti je treba, da ne gre za nekakšno izolirano rekonstrukcijo poslovanja LB, temveč za sanacijo večinskega dela nerentabilnega gospodarstva, ki ima v LB svoje depozite. Ti depoziti pa seveda niso pozitivne finančne vloge, temveč z dolgovi obremenjene hipoteke. Torej gre za veliko denarja, Ce hočemo rekonstruirati gospodarstvo. Ta pamet, ki predpisuje take administrativne reze v kulturi, noče vedeti, da je proces v kulturni produkciji podoben in da je potreben za te sistemske modele tudi denar.
Tega pa, kakor je videti, še dolgo ne bo in namesto njega se racio-
nalizacija dogaja z udarci z macolo. Od teh udarcev se bodo seveda stvari racionalizirale tako, da od produkcijskega sistema ne bo ostalo kaj dosti. In tedaj bosta najbrž tako Maja Megla kot Kolšek zadovoljna, saj bo ostala samo še neinstitucionalna kulturna produkcija še kak teden, potem pa tudi te nebo vec.
TEČAJI
Torek, 30. marca 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
29. marca 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	65,15	66,10	9,20	9,32	6,68	6,84
AMTK Plus	65,35	66,00	9,20	9,35	6,65	7,00
Avtohiša Ljubljana*	65,20	65,90	8,80	9,50	6,20	6,76
Ažur	65,70	66,50	9,25	9,45	6,62	6,87
Banka Vipa, Nova Gorica						
	65,11	65,89	9,20	9,35	6,63	6,78
Bobr Fužine in Trzin	65,70	66,00	9,25	9,40	6,60	6,96
BTC d.d. Ljubljana	64,60	66,50	9,00	9,40	6,50	6,90
BTC Terminal Sežana	65,00	65,95	9,20	9,40	6,65	6,76
Burin Moste	65,55	66,40	9,20	9,48	6,62	6,88
Burin Center	65,65	66,25	9,22	9,45	6,65	6,85
						
Come 2 Us*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
						
Dom na trgu	65,65	66,00	9,26	9,37	6,76	6,85
						
Emona Globtour*	65,40	66,60	9,23	9,48	6,58	6,72
Eros Ljubljana	65,60	66,00	9,20	9,40	6,70	6,90
Eros Kranj	65,55	66,15	9,20	9,40	6,70	6,90
						
Euroservis Sežaana	65,40	66,00	9,10	9,35	6,55	6,78
Eurotours International	65,10	66,20	9,20	9,40	6,70	6,90
						
Feniks Koper	65,10	65,95	9,12	9,40	6,50	6,80
Feniks Markovec Koper	65,10	65,95	9,05	9,40	6,50	6,79
Feniks Portorož	65,05	66,05	9,15	9,40	6,50	6,78
Flba d.o.o. Koper	65,10	65,95	9,06	9,35	6,66	6,78
Firadas	65,20	66,50	9,15	9,38	6,50	6,80
				9,20		
Galileo Kozina	65,00	65,80	9,00		6,70	6,80
Golfturist	65,15	65,90	9,17	9,40	6,68	6,73
						
Hida*	65,85	65,95	9,31	9,36	6,75	6,95
Hipotekarna banka Koper*	65,15	66,35	9,15	9,45	6,60	7,00
Hram Rožice Mengeš	65,75	65,95	9,20	9,35	6,75	6,82
Hranilno kreditna služba	65,30	65,99	9,19	9,39	6,72	7,05
						
Idila Sečovlje	65,30	66,15	9,25	9,50	6,62	6,95
Ulrika Ilirska Bistrica	65,20	66,40	8,95	9,38	6,45	6,75
Ulrika Slovenj Gradec	65,65	66,08	9,24	9,29	6,60	6,80
llirika Postojna	65,65	66,29	9,15	9,34	6,56	6,75
Ulrika Sežana	65,85	66,00	9,18	9,30	6,56	6,75
Invest Škofja Loka	65,50	66,70	9,27	9,46	6,50	6,92
Italdesign Nova Gorica*	65,40	66,00	9,25	9,40	6,66	6,77
						
Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d	65,35 65,10	65,95 66,06	9,25 9,15	9,43 9,40	6,70 6,60	6,90 6,85
						
Kompas Hertz Celje*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	65,60	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
						
Llbertas*	65,15	65,90	9,12	9,30	6,62	6,78
Ljubljanska banka d.d.	65,25	67,10	9,22	9,53	6,58	6,86
LB Banka Zasavje Trbovlje	64,50	66,50	9,17	9,45	6,45	6,81
LB Dolenjska banka NM	65,20	66,70	9,25	9,50	6,60	6,90
LB Komercialna banka NG* LB Kreditna banka Maribor d.d.	64,40 * 64,80	66,80 66,60	9,01 9,20	9,50 9,45	6,35 6,40	6,76 7,20
LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper*	65,30	65,95	9,28	9,35	6,51	6,74
	63,66	66,30	8,93	9,40	6,27	6,81
						
MA - Vir	65,50	66,00	9,00	9,39	6,70	7,00
Medla*	65,70	66,20	9,25	9,40	6,70	6,90
						
Niprom 1*	65,60	66,50	9,28	9,45	6,55	6,85
Niprom II*	65,60	66,20	9,28	9,45	6,55	6,85
						
Otok Bled	64,96	65,41	9,21	9,30	6,65	6,78
Optimizem Lož	65,40	66,90	9,20	9,45	6,60	6,80
						
Petrol	65,60	65,90	9,25	9,40	6,65	6,85
Pigal Solkan	65,30	65,90	9,22	9,35	6,64	6,80
Pigal Kobarid	65,30	65,90	9,22	9,35	6,64	6,80
Pigal Obutek	65,30	65,90	9,22	9,35	6,64	6,80
Pigal Diskont	65,30	65,90	9,22	9,35	6,64	6,80
Poštna banka Slovenije*	64,10	65,70	8,96	9,29	6,10	6,79
Probanka Maribor	64,50	66,00	9,15	9,30	6,40	6,90
						
Publikum Ljubljana	65,80	65,99	9,25	9,34	6,60	6,79
Publikum Celje	65,60	65,89	9,20	9,29	6,60	6,79
Publikum Dobova	65,20	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Kostanjevica	65,20	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Krško	65,20	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Maribor	65,20	65,79	9,20	9,29	6,30	6,79
Publikum Metlika	65,50	66,40	9,00	9,30	6,55	6,75
Publikum Mozirje	65,50	66,40	9,20	9,45	6,60	6,95
Publikum Novo Mesto	65,30	66,20	9,00	9,30	6,55	6,75
Publikum Piran	65,25	65,89	9,09	9,29	6,67	6,77
Publikum Tolmin	65,65	65,96	9,23	9,38	6,69	6,78
Publikum Sevnica	65,60	66,05	9,25	9,40	6,45	6,79
Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju	65,20	65,99	9,23	9,34	6,30	6,79
	65,61	65,89	9,21	9,31	6,62	6,82
Pdblikum Trebnje	65,15	66,35	9,20	9,38	6,45	6,79
Publikum Zagorje	65,40	66,20	9,20	9,40	6,55	6,80
Publikum Žalec	65,50	65,89	9,22	9,30	6,60	6,81
						
SKB d.d. Ljubljana* **	65,45	65,80	9,30	9,35	6,60	6,80
SIT-ON	65,20	66,10	9,12	9,30	6,20	7,00
						
Slovenijaturist Ljubljana	65,70	66,00	9,30	9,39	6,65	6,78
Slovenijaturist Jesenice	65,11	66,00	9,16	9,26	6,67	6,80
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana Slovenijaturist žel. p. Maribor*	65,60 65,30	66,10 66,80	9,15 9,20	9,32 9,30	6,62 6,10	6,78 6,75
Slovenska investicijska banka*	65,50	66,30	9,20	9,29	6,40	6,88
Sl.hranilnica in posojilnica Kran	65,40	65,80	9,10	9,30	6,80	6,95
Sonce	65,80	66,00	9,28	9,50	6,60	6,88
SZKB d.d. Ljubljana	65,30	65,99	9,19	9,39	6,72	7,05
						
Tentours Domžale	65,70	66,10	9,10	9,40	6,70	7,00
Tori*	65,80	66,20	9,20	9,45	6,65	6,95
Tourist Service	64,65	66,45	8,90	9,40	6,50	6,90
Trias*	65,70	66,00	9,20	9,40	6,65	6,80
						
Upimo	65,80	65,90	9,26	9,35	6,68	6,83
Tečaj velja danes: * Zaračunavajc	provizijo:	**				
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
DeVovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 61 z dne 29. marca 1993 — Tečaji veljajo od 30.3.1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	73,3242	73,5448	73,7654
Avstrija	040	šiling	100	905,2140	907,9378	910,6616
Belgija	056	frank	100	308,7868	309,7159	310,6450
Kanada	124	dolar	1	83,3750	83,6259	83,8768
Danska	208	krona	100	1656,35531	1661,3371	1666,3211
Finska	246	marka	100	1752,2120	1757,4845	1762,7570
Francija	250	frank	100	1871,9560	1877,5888	1883,2216
Nemčija	280	marka	100	6369,3640	6388,5296	6407,6952
Grčija	300	drahma	100	—	46,8982	46,0389
Irska	372	funt	1	—	155,1774	155,6429
Italija	380	lira	100	6,4362	6,4556	6,4570
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	7,0000	—
Japonska	392	jen	100	88,5978	88,8644	89.1310
Nizozemska	528	gulden	100	5663,6385	5680,6805	5697,7225
Norveška	578	krona	100	1495,2082	1499,7073	1504,2064
Portugalska	620	escudo	100	68,5344	68,7406	68,9468
Švedska	752	krona	100	1340,1142	1344,1466	1348,1790
Švica	756	frank	100	6880,1870	6900,8897	6921,5924
Velika Britanija	826	funt šterling	1	154,6482	155,1135	155,5788
ZDA	840	dolar	1	103,6869	103,9989	104,3109
Evropska Skupnost	955	ECU	1	123,3172	123,6883	124,0594
Španija	995	peseta	100	88,9163	89,1839	89,4515
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30. MARCA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:				1,000,000	623,478	629,228	1,254,706
72		124,6956%	125,8455% 125,2706%	100,000	62,348	62,923	125,271
							
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
29. MARCA 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	6,00	7,50
Hipotekarna banka Koper	4,00	9,00
Hida*	6,00	7,80
Idila Sečovlje	6,00	8,00
llirika Sežana	6,20	8,90
Kreditna banka Maribor	6,00	9,00
MA Vir	6,00	8,00
Otok Bled	3,96	8,48
Sonce	6,00	8,30
Tentours Domžale	6,00	10,00
Tori	6,00	8,00
Tečaj velja danes:*		
		
29. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1580,00	1620,00
nemška marka	980,00	1000,00
francoski frank	285,00	294,00
holandski gulden	865,00	890,00
belgijski frank	47,00	48,50
funt šterling	2355,00	2420,00
irski šterling	2355,00	2420,00
danska krona	252,00	260,00
grška drahma	6,60	7,50
kanadski dolar	1268,00	1307,00
japonski jen	13,30	13,90
švicarski frank	1055,00	1074,00
avstrijski šiling	138,00	142,00
norveška krona	228,00	235,00
švedska krona	204,00	210,00
portugalski escudo	10,00	10,80
španska pezeta	13,00	13,90
avstralski dolar	1115,00	1150,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	0,75	1,20
		
		
29. MARCA 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,2500	11,7500
kanadski dolar	9,0500	9,4500
funt šterling	16,7500	17,5500
švicarski frank	743,0000	773,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	689,8000	715,8000
italijanska lira	0,6925	0,7325
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,0000	168,0000
švedska krona	144,0000	151,0000
finska marka	188,0000	198,0000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	9,5500	9,9500
slovenski tolar	10,3000	11,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400- pa za 1 enoto v	alute.
		
29. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1585,00	1630,00
nemška marka	975,00	995,00
francoski frank	285,00	295,00
holandski gulden	862,00	885,00
belgijski frank	46,70	48,70
funt šterling	2360,00	2415,00
irski šterling	2360,00	2410,00
danska krona	250,00	260,00
grška drahma	7,00	8,00
kanadski dolar	1270,00	1315,00
švicarski frank	1055,00	1078,00
avstrijski šiling	137,50	142,00
slovenski tolar	14,50	15,00
1			
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA Dl	■VIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija	šiling frank	100 100	945,0980 1954,4350	947,9404 1960,3130
Nemčija	marka	100	6650,0000	6670,0000
Italija	lira	100	6,7198	6,7400
V.Britanija	funt	1	161,4620	161,9476
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 konkre trgu de	108,2554 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	108,5809 !no odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	66,15	66,50
SKB Banka d.d.	DEM	66,50-	66,70-
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 30. marca 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka	DEM	66,30	66,60
Bank Austria	DEM	66,15	66,50
UBK banka	DEM	66,15	66,55
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e.	66,40 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati cladu s teksl	66,60 agi srednjih i drugih vo-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
29. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1610,850	—
ECU	—	1916,590	—
nemška marka	mii	989,770	—
francoski frank	—	290,870	—
funt šterling	mHHH	2402,900	
holandski gulden	—	880,200	—
belgijski frank	mn	47,990	
španska pezeta	— ■	13,820	—
danska krona	mi	257,320	—
irski funt	—	2403,390	—
grška drahma		7,260	—
portugalski escudo	—	10,650	—
kanadski dolar	—	1293,860	—
japonski jen	—	13,760	—
švicarski frank		1068,910	—
avstrijski šiling	—	140,670	—
norveška krona	—	232,430	—
švedska krona	—	208,270	—
finska marka	—	272,010	—
avstralski dolar O indikativne kotaciie zave	Dda Banca d'l	1139,680 talia	
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
29. MAREC 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,627	-
			
francoski frank	-	29,390	mi
			
nizozemski gulden	-	88,920	m
			
belgijski frank	-	4,846	
			
španska peseta	-	1,396	-
			
danska krona	HH	26,005	mi
			
kanadski dolar	-	1,309	-
			
japonski jen	-	1,391	-
			
švicarski frank	■m	108,020	-
			
avstrijski šiling	>	14,212	**
			
italijanska lira	-	1,010	■m*
			
švedska krona	mm®	21,040	
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
29. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,00
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
L_			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
29. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6457,2393	6476,693	6496,0993
Francija	frank	100	133378,9280	13419,1860	13459,4430
Nemčija	marka	100	45461,3520	45598,1460	45734,9400
Italija	lira	100	46,5451	46,6852	46,8253
Švica	frank	100	49071,2900	49218,9460	49366,6030
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1102,5549	1105,8725	1109,1901
L					
					
| 30. MAREC 1993			O m < m L		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	12893,7583	12932,5560	12971,3537
Kanada	dolar	1	1185,6204	1189,1880	1192,7556
Francija	frank	100	26660,3104	26740,5320	26820,7536
Nemčija	marka	100	90727,0000	91000,0000	91273,0000
Italija	lira	100	91,6343	91,9100	92,1857
Japonska	jen	100	1262,2848	1266,0830	1269,8812
Švica	frank	100	98026,1688	98321,1320	98616,0954
Velika Britanija	funt	1	2198,9583	2205,5670	2212,1837
Slovenija	tolar	100		1420,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ofc	dolar iračun carir	1 "i in starega	1474,3138 deviznega varče	1478,7500 vanja,	1483,1863
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
Češki parlament je sprejel zakon o stečajih
PRAGA - Novi Češki zakon o stečaju utegne prizadeti veC kot 1000 podjetij. Veliko ljudi naj bi izgubilo tudi službe, je v ponedeljek napovedal krajevni Časopis. Zakon, ki ga je Češki parlament sprejel pretekli teden, dopušča stečaj za sleherno podjetje, ki ni plačalo svojih dolgov. V skladu s to zahtevo, je zapisal časopis Mlada Fronta Dnes, bo samo na industrijskem področju prizadetih najmanj 100 podjetij. NajveCji dolžniki Češke republike so proizvajalci jekla Poldi Kladno, proizvodnja strojev s sedežem v Pragi CKKD in edina češka tovarna cevi Valcovny Trub Chomutov.
»Ce bo šlo naše podjetje v stečaj, bodo morale stranke cevi kupovati zunaj, kjer bodo dražje za 20 do 30 odstotkov,« navaja omenjeni Časopis Vaclava Lukasa, direktorja Valcovne.
Zakon bo začel veljati 22. aprila, morebitnim stečajnikom pa omogoča še trimesečni odlog, v katerem lahko poravnajo svoje dolgove. Ce jim to ne bo uspelo, bo njihovo premoženje prodano na dražbi. Tista podjetja, ki so svoje delnice prodala zasebnim delničarjem ali pa bodo to storila v okviru državnega načrta za privatizacijo, bodo lahko prišla na dražbo šele dva mesec,-! po tem, ko so bile delnice razdeljene delničarjem. Kljub tem olajšavam uradno napovedujejo, da se bo brezposelnost na Češkem s sedanjih 2, 97 odstotka delovne sile v februarju -kar je najnižja stopnja v Evropi - v letu 1993 zaradi plačilne nezmožnosti podjetij podvojila. (Reuter)
Siemens bi rad gradil železniško progo v Južni Koreji
MUNCHEN - V znani nemški korporaciji Siemens AG upajo, da bodo v naslednjih nekaj letih podvojili svoje posle na področju transporta, kajti gosto naseljene države želijo okolju bolj prijazne načine transporta in zato oživljajo železniški prevoz. Vodja Siemensovega oddelka transportnih sistemov VVolfram Martinsen je ob koncu minulega tedna na novinarski konferenci dejal, da postaja železniški biznis vznemirljivo zanimiv. »Razširitev železniških sistemov je edina možnost, da se izognemo grozečemu kolapsu transportnih sistemov na gosto naseljenih območjih po svetu.« Martinsen pravi, da bodo v nekaj letih dosegli velikost KWU, lani pa so ga že prehiteli v profi-tabilnosti.
Po Martinsenovih besedah se na svetovnem trgu v železniškem prometu obrača okoli 40 milijard mark (25 milijard ameriških dolarjev), po 8-odstotni rasti v lanskem letu pa se bo trg še naprej povečeval. »Postali smo svetovno pomembni, z vrhunsko pozicijo na marsikaterem območju.
Mislimo, da imamo zelo dobre možnosti za nadaljnji razvoj, zlasti v Severni Ameriki in Južni Koreji.« Martinsen je tudi dodal, da je prepričan, da bo Siemens dobil posel na razpisanem natečaju za hitro progo v Južni Koreji, naročilo, ki bi lahko bilo vredno 2, 7 milijarde mark. (Reuter)
OPEČ / MINISTRI SE BODO SESTALI V OMANU
Zalivski proizvajalci se jezijo na zahodne
Nekatere članice OPEČ razmišljajo o povračilnih taksah za naftne derivate .
NIKOZIJA - Ministri Opeca so sklenili, da se bodo 11. aprila sestali v Omanu, kjer bodo proučili stanje na tržišču nafte, je v ponedeljek sporočil Middle East Economic Survey.
Časopis s sedežem na Cipru je zapisal, da se bo Ministrski opazovalni komite, ki zajema vseh 12 ministrov Organizacije izvoznic nafte, sestal 11. aprila na neformalnem srečanju v Muscatu v Omanu. Pregledali naj bi stanje na tržišču v času od zadnjega srečanja, ki je bilo februarja na Dunaju, ko so sklenili, da bodo zmanjšali proizvodnjo nafte v obdobju od marca do junija. »Ministri na tem srečanju ne bodo sprejemali nobenih odločitev,« je zapisano. Zalivski viri so tudi sporočili, da je bilo srečanje v Muscatu načrtovano, vendar, brez datuma. Ministri naj bi sodelovali na srečanju med proizvajalci Opeca in drugimi proizvajalci nafte, ki bo 13. aprila v Muscatu. Drugi naftni viri so sporočili, da bodo po vsej verjetnosti razpravljali o dajatvah na energijo, kakršno predlaga Zahod. Omenjeni časopis je tudi sporočil, da si je Savdska Arabija prizadevala preprečiti, da bi na sestanku 13. aprila že govorili o proizvodnji in o cenah. Savdska Arabija je razposlala memorandum,
ki zožuje široko zastavljeno tematiko pogovorov in predlaga samo dve točki dnevnega reda: vprašanje okolja in dajatev za energente ter dialog med proizvajalci nafte in njihovimi uporabniki.
Večji proizvajalci nafte, zlasti zalivski, so jezni na ameriške in zahodne načrte v zvezi z uvedbo dajatev na energente in premog, tako da med proizvajalci že kroži zamisel o tem, da bi uvedli tudi povračilno takso za naftne derivate. Naftni
analitiki so prepričani, da je to nekaj povsem drugega kot dvig cen, ki bi jih moralo spremljati tudi zmanjšanje produkcije nafte. Podvomili so, da bi ti predlogi lahko dobili soglasje na tako široko zasnovanem sestanku med predstavniki držav Opeca in drugimi naftnimi proizvajalci. A četudi bo to le opogumilo proizvajalce znotraj in zunaj organizacije, da se bodo natančneje držali določenih kvot, utegnejo cene postati bolj stabilne. (Reuter)
Oživitev gospodarstva bo zavarovala ceno nafte
SURFERS PARADISE, AVSTRALIJA - Na konferenci o naftni predelovalni industriji so povedali, da bo ekonomska oživitev vsekakor zavarovala cene nafte, vendar bi lahko pripeljala tudi do povečane odvisnosti sveta od negotovih zalog z območja Zaliva. Vodilni iz te industrijske panoge so dejali, da ni verjeti, da bi mednarodne naftne družbe lahko pokrile rastoče povpraševanje po gorivu v devetdesetih letih, saj se povpraševanje povečuje, zaloge pa zmanjšujejo.
Generalni direktor svetovnega sveta za nafto meni, da se bo treba obrniti k ogromnim rezervam Bližnjega in Srednjega vzhoda, kajti države proizvajalke, ki niso članice Opeca, se ne razvijajo dovolj hitro. Po njegovih besedah ocenjujejo letni porast na 1 odstotek naslednjih 10 let, samo na območju pacifiške Azije pa kar na 4 odstotke.
Države, ki niso članice Opeca, ne morejo ohraniti koraka s to ravnijo rasti, in to po Tempesto-vih besedah nakazuje, da si bo Opeč postopoma povečal svoj delež trga.
Na konferenci avstralske zveze za Črpanje nafte so tudi dejali, da bo prišel trenutek resnice, ko se bo treba pogledati iz oCi v oCi z Opecom glede splošne ravni proizvodnje. Toda dandanes Opeč ni veC »otročaj« iz sedemdesetih let, saj je že globoko v vseh tokovih tržišča, zaveda pa se tudi nevarnosti, ki mu dolgoročno grozijo iz izziva drugih vrst energije, so dejali na avstralski tiskovni konferenci. (Reuter)
Naftna ploščad sredi Pacifika (Foto: Tone Hočevar)
NOVICE
Dražja hipotekama posojila
LONDON - Abbey National Pic, ki je druga najve-cja britanska hipotekama posojilnica, je včeraj opozorila, da bo v kratkem najbrž morala povečati odplačilne stopnje. Takšen korak bi sicer lahko prizadel občutljivo gospodarsko oživitev, toda hipotekami posojilodajalci so prisiljeni preučiti stopnje, ki jih lahko ponudijo svojim depozitarjem, da bi lahko bili konkurenčni vladini Nacionalni hranilnici in močnemu domačemu trgu vrednostnih papirjev. Sleherna rast v znesku, ki ga plačajo depozitarjem, pa se mora odraziti v višjih stopnjah, ki jih plačajo posojilojemalci. Kot je dejal predstavnik hipotekarne banke, se bodo hipotekarne stopnje povečale najbrž čez kak teden ah dva. Ostra omejitev pri obrestnih merah je v Veliki Britaniji od oktobra podpirala optimizem, da se dežela dviga iz dveletne recesije.
(Reuter)
»Posli« največjega poljskega kapitalista
VARŠAVA - Enega vodilnih poljskih kapitalistov, Janusza Leksztona, lastnika družbe Elgaz s sedežem v baltiškem pristanišču Gdynia, so prijeti v petek z obtožbo, da je ponaredil dokumente in si nezakonito pridobil več kot 12 milijonov ameriških dolarjev iz različnih poljskih bank, je sporočila agencija PAP.
Družba Elgaz je začela sredi 80. let izdelovati plinske grelce in kmalu prerasla v največjo poljsko zasebno družbo, ki je julija lani razglasila bankrot. Med Leksztonove posle so soditi tudi distribucija videokaset, izdajanje časopisov in proizvodnja okenskih okvirov, načrtoval pa je tudi ustanovitev lastne letalske družbe.
(Reuter)
Prva zasebna banka v Bolgariji
SOFIA - Kot poročajo, je bolgarska »Parva častna banka A. D.« (Prva zasebna banka D. D.) v letu 1992 podvojila število svojih podružnic, potrojila profit in dosegla štirikrat večji promet. Dimitar Zve-zdev, predsedujoči upravnega odbora banke, je na letnem sestanku delničarjev ob koncu preteklega tedna dejal, da so rezultati zelo optimistični, če upoštevamo, da so biti doseženi v neugodnih finančnih pogojih in stagnaciji. Neobdavčeni profit je dosegel 159, 4 milijona levov (6,1 milijona ameriških dolarjev) v primerjavi z lanskoletnim 54, 41 milijona levov (2, 1 milijona dolarjev). Osnovna sredstva so se s 2,14 milijona levov (82, 3 milijona dolarjev) povzpela na 8, 40 milijona levov (323 milijonov dolarjev). »Parva častna banka«, ki je peta po velikosti v Bolgariji, ima zdaj več kot sto podružnic po celi državi, lani pa jih je imela le 52. Odprla je predstavništvo v Turčiji, namerava pa odpreti še predstavništvi v Avstriji in Nemčiji. Banka posluje z 230 tujimi bankami, trikrat več kot leto poprej. (Reuter)
EFTA / SPORAZUM Z BOLGARIJO IN MADŽARSKO
HONGKONG / KRAJA LUKSUZNIH AVTOMOBILOV
Pogajanja so bila težka zlasti zaradi kmetijstva
Robert Evans/ Reuter
ŽENEVA - Evropsko združenje za svobodno trgovino (Efta) je včeraj Podpisalo sporazuma z Madžarsko in Bolgarijo, ki bosta po mnenju uradnih osebnosti pomagala pri prehodu njunih gospodarstev v tržno ekonomijo.
Sporazuma začneta veljati 1. julija. Obsegata področja industrijskih proizvodov, predelanih kmetijskih izdelkov, rib in drugih morskih izdelkov ter omogočata, da bo sedem Članic Efte hitreje odpravilo zdajšnje trgovinske ovire.
V imenu Efte je na tiskovni konferenci švicarski minister za gospodarstvo Jean-Pascal Delamuraz povedal, da sporazuma kažeta odlo-
čenost skupine Efta »izvajati politiko odpiranja do vzhodne in srednje Evrope, ki naj podpre ekonomski liberalizem«.
Madžarski minister za mednarodne ekonomske odnose Bela Kadar je dejal, da sporazuma kažeta, da so v Efti spoznali, da nekdanje komunistične države od Zahoda potrebujejo »trgovino, ne pa pomoč«.
Sporazum z Bolgarijo je bil podpisan na ločeni svečanosti, s čimer so se formalno končala osemnajstmesečna pogajanja. V imenu Sofije ga je podpisal namestnik premiera in mini-
ster za zunanjo trgovino Valentin Karabashev.
Obe državi sta imeli ločena pogajanja s članicami Efte in diplomati pravijo, da so bile razprave težke zlasti glede kmetijske proizvodnje, o čemer je vsaka podpisala sedem ločenih sporazumov. Madžarska že ima sporazum o svobodni trgovini z Evropsko skupnostjo, ki ga je podpisala lani, Bolgarija pa je sporazum o sodelovanju pri prosti trgovini s skupnostjo dosegla že prej.
Ko bo sporazum začel veljati, bo slo sedemdeset odstotkov madžarske trgovinske
menjave v države, s katerimi ima sporazum o svobodni trgovini. Trenutno gre v države Efte 15 odstotkov njenega izvoza in od tam pride 21 odstotkov njenega uvoza.
Kadar pravi, da industrijski proizvodi zajemajo kar 82 odstotkov madžarskega izvoza na trge sedmerice ter 95 odstotkov njenega uvoza odtod.
Bolgarija, ki za razliko od Madžarske ne meji z nobeno izmed članic Efte, je leta 1992 samo 3, 5 odstotka svojega celotnega izvoza poslala na trge sedmerice, 30 odstotkov pa je odšlo v države Evrop-
ske skupnosti. Efta je bila ustanovljena leta 1960 kot alternativa majhnih držav Evropski gospodarski skupnosti. Zdaj pa so že kar Štiri članice - Avstrija, Švedska, Finska in Norveška - kandidatke za članstvo v ES.
Slišati je bilo predloge, naj bi se Efta na novo oblikovala tako, da bi lahko postala vmesna postaja za nekdanje evropske komunistične države, preden se integrirajo v ES. Kadar je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da pač ne bi bilo kaj prida koristi prositi za polnopravno članstvo Madžarske v Efti, če bi bila večina njenih največjih članic v Evropski skupnosti.
FRANCIJA / VLADO ČAKA SPOPAD Z BREZPOSELNOSTJO
»S proračunskim primanjkljajem 300 milijard frankov in ničelno gospodarsko rastjo ima vlada le malo manevrskega prostora«
PARIZ - Philippe Che-VaL ekonomist Pariške nacionalne banke (BNP), je včeraj izjavil, da je manevrskega prostora zelo nialo in da je edino, kar vlada lahko stori, to, da igra tako, da si znova pridobi zaupanje ljudstva. Patrick Chaussepied z instituta za ekonomska predvidevanja BIPE pravi: >>s Proračunskim primanjkljajem 300 milijard frankov (3, 6 milijarde ameriških dolarjev) in z ničelno rastjo, kakršno pričakujemo letos, imajo Zel° malo manevrskega Prostora, da se spopadejo z žgočim problemom bre-
zposelnosti.« Proračunski primanjkljaj, ki pa ga je vlada obljubila zapolniti, omejuje njene možnosti, da bi dala gospodarstvu nov zagon, čeprav bo načrtovana privatizacija navrgla dodatno gotovino. Možnost, da bi pristrigla obrestne mere, je omejena z njeno močno politično odločnostjo ohraniti povezavo franka z marko in torej tudi z dejstvom, koliko bo Nemčija sprostila svoje lastne obrestne mere. Razsežnost naloge, s katero se bo soočil novi kabinet, ki ga bo najbrž vodil nekdanji finančni minister Edouard Balla-
dur, bodo podčrtala prva poročila ekonomske statistike. Ekonomisti menijo, da bi februarska brezposelnost lahko prvič doslej presegla tri milijone oziroma več kot 10, 5 odstotka delovne sile. Francoske trimesečne obrestne mere so tik pod enajstimi odstotki, ogromnih devet odstotnih točk nad inflacijo in tri točke večje kot nemške, kjer je inflacija višja. Nova vlada si bo tudi želela, da Bundesban-ka nadaljuje svojo denarno politiko, nedavno malo bolj popustljivo, saj se tudi Nemčija bojuje, da bi zlezla iz recesije. Ce bo
nemška centralna banka spet pokazala malce sprostitvene politike v četrtek, kot pričakujejo mnogi ekonomisti, bi lahko Banka Francije začela striči svoje uradne mere kar takoj. Centristična desnica je obljubila, da bo takoj našla 20 milijard frankov (3, 6 milijarde ameriških dolarjev), od česar bo precejšnjo vsoto usmerila v gradbeno industrijo in v mala podjetja, da bi se hitro ustvarila delovna mesta. Obljubila je tudi, da bo začela zniževati nekatere dajatve na plače zaposlenih in da ne bo skušala radikalno
zmanjšati proračunskega primanjkljaja za leto 1993, ki bo najbrž dosegel 300 milijard frankov (54 milijard ameriških dolarjev) iz strahu, da ne bi ogrozila gospodarske oživitve.Toda ekonomisti pravijo, da bi se lahko zgodilo, da bo morala povečati davke v nekakšni obliki, če resnično želi kontrolirati primanjkljaj. Pričakovati je povečanje prispevkov za osebno socialno varnost Se pred poletjem, da bi se zapolnil rastoči primanjkljaj v posebnih proračunih za zdravstvo in za brezposelnost. (Reuter)
Očitno imajo največ škode zavarovalnice
Miloš Ekar
LJUBLJANA - Ce živite v Hongkongu in ste lastnik luksuznega mercedesa, imate nemalo možnosti, da ostanete brez ljubljenega prestižnega jeklenega konjička.	Kitajski
neauveaux rich, ki bi bili radi podobni svojim zahodnim vzornikom, so se znašli in ob pomoči predrznih tatov in tihotapcev veselo obšli kitajske uvozne omejitve. Za legalen uvoz takega avtomobila je namreč treba državi odšteti kar 250-odstotne dajatve.
Ce pa vam avto dostavijo s katerega od hongkon-ških parkirišč, potem je že izhodiščna cena nižja, da ne omenjamo, da ste se tako izognili tudi plačilu visokih dajatev. Tatovi in tihotapci avtomobilov so tako dobro organizirani, poroča Far Eastem Economic Revievv, da lahko premo-
žni kitajski kupec izbira model, letnik in celo barvo avtomobila. Lani so po podatkih honkonške policije ukradli največ mercedesov (teh je med 230.000 avtomobili, kolikor jih imajo prebivalci Hongkonga, kar okrog deset odstotkov), sledijo BMW, japonske toyota Lexus, Camry in Crovvn, pa hondi Ac-cord in Legend ter mazda 929. Večino avtomobilov pretihotapijo z ladjami ali po cesti v zabojnikih. V zadnjem času je prišlo do oboroženih spopadov med posadkami tihotapskih ladijskih prevoznikov, hongkonško obalno policijo in kitajskimi patruljnimi čolni, za katere sumijo, da izdatno pomagajo predrznim »poslovnežem«.
Tatovi in tihotapci so
največ sivih las povzročili zavarovalnicam. Samo lani je bilo ukradenih 2650 luksuznih avtomobilov, kar je 99 odstotkov več kot leto pred tem.
Zavarovalnice, predvsem manjše, so bile tako prisiljene ne samo drastično dvigniti zavarovalne premije, pač pa so v posameznih primerih celo zavrnile podpis zavarovalne police za posamezne modele avtomobilov, po katerih je največje »povpraševanje«.
Zaradi tega so razlike v cenah zavarovalnin med konkurenčnimi zavarovalnicami skoraj izginile, manjše zavarovalnice pa so se morale zaradi nevarnosti bankrota iz tega dela zavarovalniškega posla celo povsem umakniti. Pri-
zadeti so tudi lastniki manj »iskanih« avtomobilov, saj se bodo zavarovalnine povečale tudi zanje. Nick Helms, predsednik združenja avtomobilskega zavarovanja napoveduje, da bi se zavarovalne premije letos utegnile podražiti kar za 19 odstotkov.
Tako bi zavarovalnice pokrile stroške izplačila premij za ukradene avtomobile, ki so lani znašale kar 76 milijonov ameriških oziroma 594 milijonov hongkonških dolarjev, kar je v primerjavi z letom poprej kar 150-odstotno povečanje. In se ena zanimiva statistična primerjava: izplačila zavarovalnin za ukradene avtomobile so lani dosegla že Štirideset odstotkov vseh zahtevkov za škodo v avtomobilskem zavarovanju. Leto pred tem so ti zahtevki dosegli le sedem odstotkov.
Čigav je bil in kdo je novi lastnik?
PRIREDITVE
Torek, 30. marca 1993
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 21. uri Strnisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila R. Marinkovič: Glorija. Gostuje PDG Nova Gorica.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG
JUTRI: ob 20. uri (Mala Drama) M. Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 20. uri (Mala Drama) I. Cankar: Pisma Ani. Za izven.
2.	aprila ob 20. uri premiera B. Friel: Ples v avgustu. Režija DuSan Jovanovič, igrajo: Bojan Emeršič, Silva Cusin, Milena Zupančič, Sasa Pavček, Neda Bric, Veronika Drolc, Jernej Šugman in Brane Hribar. Predstava je za izven in konto.
3.	aprila ob 19.30 uri B. Friel: Ples v avgustu. Za abonma Prva Repriza in izven.
Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-men. Za red Torek I. in izven.
JUTRI: ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-men. Za red Sreda in izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 19. uri Netopir. Za izven in konto.
Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 20. uri Jagodic-Pokorn-Tadel: Klinika Tivoli d.o.o. Zaradi izjemnega zanimanja je
ure in
MARIBOR
SNG DRAMA
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19.30 premiera Purgatorio - La divina commedia, pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada ProkiCa, režiserja Tomaža Pandurja.
10. aprila ob 19.30 premiera Paradiso -La divina commedia.
Igrajo: Brane Šturbej, Matjaž TribuSon, Ksenija Mišic, Livio Badurina, Radko Polic, Milena Muhic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja Blaž, Anica Sivec, Anica Kumer, RadoS bolcina, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Funda, Irena Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Nataša Sirk, Maja AduSa Vidmar, Alenka Cilenšek, Lidija SimonCio, Josipina Babic in drugi. Informacije na tel. 062/221-206.
VELENJE
predstava prestavljena na veliki oder MGL.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
DOM KULTURE
DANES: ob 17. uri Frane Milčinski - Ježek: Ne smejte se, umrl je kloven, v izvedbi Vite Mavric in SNG Maribor. Vstopnice 200 SIT.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro Eliseo z delom Thomasa Bernharda »II nipote di VVittgenstein«. Režija Patrick Guinand. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Ros-setti (tel. 54331). Jutri ponovitev ob 20.30.
DVORANA TRIPCOVICH
DANES: ob 20. uri (red C) bo na sporedu Šesta predstava Donizettijeve opere Lucia di Lammer-moor. Dirigent Lii Jia. Režija Patrizia Gracis. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. nastopajo: Marzio Giossi, Alaxandrina Pendat-chanska, Cesar Hernandez, Umberto Chiummo. Sedma ponovitev jutri, ob 20. uri (red E).
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
DANES: ob 16.30 - Gostovanje Alberta Lionel-la in Erike Blanc z delom Sache Guitry »Mogli, figli e amanti«. Nastopajo: Aldo Alori, Anna Maria Bottini. Scene Umberto Bertracca, kostumi Grazia Alfonsi. Režija Alberto Lionello. Ponovitev jutri ob 20. uri.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 8. aprila, ob 21. uri za niz komičnega teatra: »Io sono una cooperativa«. V glavnih vlogah Lucia Vasini in Maurizio Milani. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti 2 (tel. 040/630063).
Koroška
CELOVEC
JUTRI: ob 19.30 drmaa Friedricha Schillerja: Kabale und Liebe.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
JUTRI: ob 19.30 (Klub CD) Zvoki Šestih strun -Tomaž Rajteric, kitara. Vstopnina je 300 SIT.
CANKARJEV DOM
DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus, New York. Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju vseh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 19. uri (Gallusova dvorana) koncert Zakaj?, za pomoč Bosni in Hercegovini. Koncert poteka v organizaciji MOST- S. C. I., Ljiljan, soorganizaciji Amne-sty International in ob sodelovanju CD in RTV Slovenije.
2. aprila ob 21.30 (Klub CD) Richard Galliano and Nevv Musette - Pariš la Nuit. Vstopnice 1000, 1500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
TIVOLSKI GRAD
DANES: ob 18. uri solistični veCer kitarista Jerka Novaka. Informacije na tel. 061/225-632.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 22. uri koncert skupine Zabranjeno pušenje. Informacije na vroCem tel. K4 061/113-282.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
V	PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 19.30 uri
peti abonmajski koncert - Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage.
2. aprila ob 19.30 Koncert Musiče Slovenice. Solistka: Natalija Vorobjova. Klavir: Janko Šetinc.
Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206.
UNIONSKA DVORANA
DANES: ob 18. uri Rossini: Stabat Mater.
JUTRI: ob 18. uri Rossini: Stabat Mater.
VIŽMARJE- BROD
FILOZOFSKA FAKULTETA
DANES: ob 19. uri (pred. 34) Vpliv tobaka na razvoj ljubljanske industrije. Predavanje dr. Jasne Fisher v okviru Humanističnega simpozija.
KUD FRANCE PREŠEREN
JUTRI: ob 20. uri predavanje v okviru Vesele znanosti Svetlane Slapsak: Pu ille classicus. Prvo predavanje o puologiji.
V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 20. uri razgovor z naslovom Pregnanka danes in jutri. Razgovor organizirata Društvo za preventivno in prostovoljno delo in KUD.
Informacije na tel. 061/332-288.
DVORANA O. S.
V	PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 19. uri koncert odraslih pevskih zborov.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MLELA
NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi.
NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 romantična opera Richarda VVagnerja: Leteči Holandec. Ponovitev jutri, ob 19.30.
CELJE
KULTURNI DOM DPD SVOBODA
V	PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna Sola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča JavSnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721.
DOMŽALE
KNJIŽNICA
JUTRI: ob 19. uri Mistična Indija, predavanje DuSana Osojnika z 200 diapozitivi.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Powela in Emerica Pressburgerja.
V	PRIHODNJIH DNEH: 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M. Shearer, L. Massh ne, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann», i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
JUTRI: ob 18. uri srečanje z Umbertom Orsi-nijem o Thomasu Bernhardu. Predstavil ga bo prof. Maurizio Ferraris. Vstop prost.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Dvorana pokrajinskega muzeja
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 2. aprila, ob 18.30 bo na goriskem gradu predstavitev zadnje knjige poezij Cirila Zlobca »Ljubezen dvoedina«. Uvodno misel bo posredoval dr. Matjaž Kmecl. Predstavitev prireja Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju z gorisko pokrajinsko upravo.
Alpe - Jadran
MESTRE
-g™
Za najmlajše

GLEDALIŠČE TONIOLO
NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v TržiCu, 22. aprila.
TREVISO
PALAVERDE
NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na stadionu v Vidmu.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 4. 4. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana. Vstopnina je 400 SIT.
DANES: ob 19. uri (sejna E3) predavanje Dorice Sever: Redovnistvo kot izziv Časa. Predavanje sodi v cikel Verska kulturna dediščina. Vabljeni.
Ob 19. uri (Linhartova dvorana) Makalu - korak naprej v alpinizmu in znanosti, predavanje z dokumentarnim, filmskim, slikovnim in tonskim gradivom alpinista Aleša Kunaverja. Vstopnice 350 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
JUTRI: ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji.
Ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Slovenija
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
DANES: ob 17. uri (Kulturnica, Zidovska steza) Jan Zakonjšek: Hudič in pastir. Za izven.
V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 11. in 17.
uri (Veliki oder) L. F. Baum: Čarovnik iz Oza, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Za izven.
4. aprila ob 17. uri (Veliki oder) Marie Kubato-va - Matjaž Loboda: Oh, te princese. Za izven.
Informacije na tel. 061/314-962.
SLG
V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 11. in 16. uri, 2. aprila ob 10. in 11.30 uri in 3. aprila ob 10. in 15. uri gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo Svetlane Makarovič: Gal med lutkami.
KOČEVJE
MUZEJ
DANES: ob 10. uri lutkovna igrica To je naša žoga.
JUTRI: ob 10. in 18. uri lutkovna igrica Strah.
Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Furlanija - Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc.
Jutri, ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana)
Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 -Zbirka Schomer.
Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’.
NARODNA GALERIJA
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič -Jensko in Petra Varl- Simončič.
MESTNA GALERIJA
Se jutri je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka.
Se jutri si lahko ogledate razstavo sodobnega Španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga.
Informacije na tel. 212-896.
MODERNA GALERIJA
Se jutri je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke.
Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi.
KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI
Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava fotografij Janija Novaka. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Do 3. aprila bo na ogled razstava Krajinski park Lahinja.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika.
GALERIJA KAPELICA
Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Marka Butine.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna': Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom -portreti slovenskih igralcev .
Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja.
Do aprila si lahko ogleda-
te razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ri-bakova.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
GALERIJA AŽBE
Na ogled je razstava Namizno cinasto posodje. Informacije na tel. 061/226-036.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ
Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024.
GALERIJA EQURNA
JUTRI: ob 19. uri otvoritev razstave del Žarka Vrezca.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Do 3. aprila bo na ogled razstava del Vojka Alek-siCa.Raztavisce je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DONA-TA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA
Na ogled je razstava slik Toma Podgornika.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA
Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja.
GRAD KROMBERK
Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča.
PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
DOBROVO V BRDIH
Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUB CRMK
Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478.
GALERIJA BAZATO
Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvaSev Toma Vrana.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
GALERIJA RIKA DEBENJAKA
Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Hermana Pivka. Odprto ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in v petek od 15. do 18. ure.
TOLMIN
KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA
Do.konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča.
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža.
SEŽANA
MALA GALERIJA
Na ogled je razstava akvarelov Slavke Kranjec.
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
IDRIJA
GALERIJA IDRIJA
Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Le-nardo, Loretta Dorbolo, Gia-cinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Man-zini, Gianni Osgbach, Ales-sio Petricig, Alvardo Petri-cig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zufferli.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu.
TRBOVLJE
GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA
Se jutri je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni!
LIKOVNA GALERIJA DELAVSKEGA DOMA
Do konca meseca bo na ogled razstava del akademskega slikarja Sama Silesa.
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do konca meseca je na ogled razstava del udeležencev zadnje slikarske kolonije - Medijske toplice 1992.
SEVNICA
GRAD
Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila.
LJUTOMER
GALERIJA ANTE TRSTENJAKA
Do 24. aprila bo na ogled razstava del Marte Jakopic-Kunaver z naslovom Tihi dialog.
PINCE
SAŠKI DOM
Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je razstava Mihe Malesa ob 90-letnici umetnikovega rojstva.
KULTURNI DOM
Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZ-SO tel. 215086.
GALERIJA CARTE-SIUS
Ul. Marconi 16
V	soboto, 3. aprila, ob 18. uri otvoritev razstave Livia Rosignana. Razstava bo na ogled do 22. aprila ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. (za Veliko noc zaprto).
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni», ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar».
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške le-toviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE
Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija.
ART GALLERV
Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albillos, Giulia Pitacco, Roberto Maz-zetto, Cristina Venditti.
RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER
TRGOVSKI CENTER GIULIA
Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Mi-ramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147.
TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK
Ul. Zovenzoni 4 Na ogled je fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Urnik: ob delavnikih od 18.00-20.00, ob praznikih
od 11.00-13.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstava bo na ogled do 6. aprila.
RICMANJE
BARAGOV DOM
Na ogled je razstava »Rio manjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Rio manjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17.
GORICA
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih goriskih likovnikov. Urnik: ob urah odprtja knjigarne.
TRŽIČ
restavracija
L’ORCHESTRA
Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apol-lonia. Urnik: od ponedeljka do četrtka 12.30-15.30, l8-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto.
RONKE
ART GALLERV
(Kavarna Trieste)
Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvval-da, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure.
ČEDAD
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca.

SLOVENSKI PROGRAM
SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
Ovčar Hobo, 8/12 del ameriške nanizanke V službi rock'n'rolla
Potovanje po človeškem telesu, 8., zadnji del Superjezik, znanstvena oddaja, VPS 1200 Znanost, 13. oddaja Poročila
Oci Bosne..., ponovitev dokumentarne oddaje
Filmsko popoldne
Najstrašnejši umor, ponovitev 4/6 dela ameriške nanizanke, VPS 1435
Občutek za smrt, ponovitev 4/6 dela angleške nadaljevanke, VPS 1510
Hollywood se jih spominja, ponovitev 12/14 dela ameriške dokumenterne serije, VPS 1600 TV dnevnik 1- slovenska kronika A. Lindgren: Erazem in potepuh, 5., zadnji del nadalj. Oscar junior: Čarobna flavta Regionalni studio Koper Pari, tv-igrica
TV dnevnik 2, vreme, šport ZariSCe
Glasba, show in cirkus: Kraljevi variete, 21. del, VPS 2045
Nebesa naj počakajo, 4., zadnji del angleške dokumentarne serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, Šport, VPS 2215 Poslovna borza Omizje (do 01.00)
i	i RAI 1	© RETE 4	
	Aktualno: Unomatti-		Nanizanke
	na, vmes dnevnik in gospodarstvo		Nad.: General Hospi-tal, Marilena, Ines,
	Film: Little Rita nel Far VVest (glas.), vmes		Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti
	(11.00) dnevnik	jjlg	11 pranzo a servito
	Vremenska napoved		TG 4 vesti
	Variete: Buona fortuna		Buon pomeriggio
	Dnevnik, nato nan. La signora in giallo	B	Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i
	Dnevnik in Tri minute		ricchi piangono
	Fatti, misfatti e...		Lui lei 1’altro, vesti
	Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto		Aktualno: C’ eravamo tanto amati
	DSE: 11 far da s6		Kviz: 11 nuovo gioco
	Otroški variete		delle copjiie, vesti
	Mladinski variete: Big		Nad.: La signora in ro-
	V Parlamentu in vesti		sa
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo		Film: Amleto (dram., ZDA ’90, i. M. Gibson)
	Dok.: Kvarkov svet		Film: 11 bacio della
	Vremein dnevnik		pantera (fant., ’82),
	Tribuna za referendum in šnnrt		vmes (23.30) vesti
Film: Come le foglie al vento (dram., ’56) Aktualno: A carte sco-perte, vmes (23.00) nočni dnevnik
SLOVENIJA 2

Tedenski izbor 4x4, ponovitev Sedma steza
H. Hartley: Hrepenenja, ameriška drama
Magija + moda
Poročila
Sobotna noc, ponovitev NoCni videomeh foan Baez na koncertu
Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 9., zadnje oddaje
Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo
Podelitev nagrad Oscar '93, prenos iz Los Angelesa
F. Giroud: Marie Curie, 6., zadnji del francoske nadalj.
Osmi dan
Svet poroča
Sova
V avtobusu, 10. epizoda angl. humoristične nanizanke Občutek za smrt, 5/6 del angleške nadaljevanke
Ciklus filmov J.L. Godarda: Ime Carmen, francoski film
Video strani
KANAL A
S' RAI 2	
	Otroški variete
	Jutranji dnevnik
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: Al diavolo la ce-lebrita (kom., It. ’49)
	Nan.: Lassie
	Kratke vesti
	Segreti per voi...
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, nato Tribuna za referendum, Diogenes
	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
	Kronika v živo
	Vesti in iz Parlamenta
	Aktualno:	Pogum življenja, nato šport
	Nan.: L’ispettore Tibbs
	Nad.: Beautiful
	Dnevnik in šport
	Variete: Ventieventi
	TV film: L’ispettore anticrimine (3. del)
	Mixer in Pegaz
	NoCni dnevnik
	Filmske novosti
RIS, risanke in spoti Ninja želve, 54. del Jazzbina, ponovitev 8. oddaje Teden na borzi
Drugačen svet, ponovitev 126. dela KulinarCni kotiček, ponovitev 8. oddaje Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 127. del ameriške nadaljevanke Ciklus slovenskega filma: Milena Zupančič Mrtva ladja
Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM
Video strani
@ KOPER
Studio 2 magazin Primorska kronika
Jk RAI 3	
	Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti
	Kratke vesti iz Milana
	Pogled na glasbo
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok. in Odprti prostor
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Dok.: Geo, nato nan.
	Šport in dnevnik
	Deželne vesti
	Tribuna za referendum, Blob, Cartolina
	Chi l’ha visto?
	Dnevnik ob 22.30
	Aktualno: Milano, Ita-lia, nato variete: Q come cultura
	Dnevnik in vreme
	Variete: Fuori orario
TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 19.00
Kdo bo dobil oskarja?
Slavnostna podelitev najbolj zaželjenih nagrad v filmski industriji
Danes zgodaj zjutraj po našem Času je Ameriška akademija za filmsko umetnost in znanost že 65. Podelila oskarje, najbolj Prestižne nagrade v filmski umetnosti.
Zvečer ob 19. uri si lah-0 ogledate uradni prenos Podelitve nagrad Oscar '93 lz Los Angelesa, za katerega CoT^ k° Poskrbel Sandi
Način in Cas podelitve Oskarjev sta se od samega začetka (1928) že večkrat spremenila. Pravila so se ustalila šele v 50. letih. Od pe!a 1957 Akademija (AM-AS) odloča tako o nomina-C1)ah kot o dobitnikih na-Srade. Člani Akademije -vsak v svoji kategoriji - naj-s tajnim glasovanjem odločajo o petih nominaci-
Emma Thompson, nominirana za najboljšo Zensko vlogo
j ah po posameznih kategorijah, kasneje pa med nominiranimi izbirajo zmagovalce. Poglejmo nekaj nominacij:
- najboljši film: Igra solz,
Nekaj dobrih mož, Hovvards End, Vonj po ženski, Neo-proščeno;
-	najboljši igralec: Robert Downey ml. (Chaplin), Clint Eastvvood (NeoprošCe-no), Al Pacino (Vonj po ženski), Stephen Rea (Igra solz), Denzel VVashington (Malcom X);
-	najboljša igralka: Cathe-rine Deneuve (Indokitajska), Mary MacDonnell (Passion Fish), Michelle Pfeiffer (Polje ljubezni), Susan Saran-don (Lorenzovo olje), Emma Thompson (Howards End);
-	najboljši režiser: Neil Jordan (Igra solz), Gene Hackman (NeoprošCeno) Jack Nicholson (Nekaj dobrih mož), Al Pacino (Glen-garry Glen Ross), David Paymer (Gospod sobotne noči).
1	| CANALE5
	Na prvi strani
	Nan.: Un dottore per tutti, nato Maurizio Costanzo Show
	Variete: ore 12
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Aktualno:	Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio
	Otroški variete
	Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Nogomet: Milan-Roma (pokal Italije, polfinale)
	Aktualno: La notte de-gli Oscar, vmes (24.00) TG 5 vesti
ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Agli ordini pap&
	Variete: Non e la RAI
	Variete: Unomania
	Nan.: Baywatch
	Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico
	Nan.: Tarzan
	Variete: Ma mi faccia il piacere
	Unometeo in šport
	Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke
	Film; Non dirle chi so-no (kom., ZDA ‘90, i. Steve Guttenberg)
	Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca)
	Odprti studio, pregled tiska in šport
# TELE 4
Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi
S Koper	
	Mannix - ameriška tv nanizanka
	Jaguar, ameriški pust. film, 1955
	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
	TV novice
	Čarobna svetilka Tečaj italijanskega jezika Pustite jih živeti, dokumentarna serija
	Živa piramida, ponovitev
	N.V.P.D., serija
	Studio 2 magazin
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Mannix, am. tv naniz.
	NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka
	Zadnja cesarica, kitajski film; režija: Chen Jialin
	TV dnevnik
	Severovzhod - tv magazin
	N.V.P.D. - nadaljevanka
	
imRnF Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Hooperman, ponov.
	Nevarna dediščina, pon. angleškega filma
	Sinha Moča, 128. del
	Big Valley
	Jaz in ti, otroški spored
	Kislo zelje: Oporoka, zadnji del
	Igra
	VVurlitzer
	Prijatelji: Grešni kozel
	Cas v sliki
	Dežela gora: Gora brez vrnitve
	Pustolovca z Rio Verda - včerajšnje sence, fr. pustolovski film
	Joker, nemški film (El-liott Gould, Michael York in drugi)
	Manekenka in vohlja
	Poroeila/TisoC mojstrovin
DM0 Avstrija 2
Podelitev Oskarjev '93, prenos iz L. Angelesa Tečaj madž. jezika Od vodne pare do toče Vse je vsakdanjik, zadnji del Orientacija
Hooperman: Sestra Denise
Tista stvar je, kviz Regionalna poročila Tujec brez imena, ameriški film, r.: Clint Eastvvood
Pet dni do polnoči, am. film, r.: M. Brest Mash, ameriški film r. Robert Altman Mona Lisa, angl. film Maurice, angleški film, r. J. Ivory
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Alternativna medicina
	Peklenski raj, 31. del
	Friderikus, nepolitični šov
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Stravinski: Svatba, balet
	Igra
	Northvvood, 2. del kanadske serije
	Makedonija, dok. film
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Kolo sreče, kviz
	Dnevnik
	Podelitev oskarjev v Holywoodu
	Car športa
	Dnevnik
(\ .	■ •	*■;'	.	j Hrvaška 1		
	TV koledar	
	Poročila	
	Zgodbe iz Monticella,	lil
	94. del	
	Poročila	lil
	Tv šola	
	Ameriška angleščina, 7. lekcija	
	Mali svet	■l/V
	Poročila	
	Svet se vrti naprej, 94. del	r
	Monofon	H
	Poročila	
	Odmevi, ponovitev	
	1/4 dela angleške nad.	
	Poročila	
	Naravne zanimivosti Lastova	■
	Malavizija	
	Hrvaška država in ljudje	i
	Poročila	
	Izobraževalna oddaja	
	Santa Barbara, 364. del ameriške nadalj.	■
	Dnevnik 1	iii
	Churchill, 3/4 del	
	dokumentarne serije	
	V velikem planu	
	Dnevnik 2	
	Slika na sliko	ni
	Poročila v nemščini	■
	Poročila	:
	Sanje brez meja	:
		
[M] Hrvaška 2		
	Svet se vrti naprej, 94. del	:
	Slika na sliko	
	Mali svet	
	Risanke	
|BČ®	Dnevnik 1	
	Podelitev oskarjev za 1993, posnetek	
		■
	Peta hitrost	
	Odmevi, 2/4 del angleške nadaljevanke	
	Umetniški večer:	
	Dokler nihče ne gleda, tv film; scenarij in režija: Lukas Nola	il
	Horoskop	
		
TV SLOVENIJA 2	23.50
IME CARMEN, francoski film
Jean-Luc Godard je s filmom Ime Cormen osvojil beneško žirijo in zanj leta 1983 prejel zlatega leva.
Film nima veliko skupnega z izvirno Carmen, celo Bizetovo glasbo je nadomestil z Beethovnovo, povzame pa njeno tragično zgodbo. Godard prek ljubezenske zgodbe razmišlja o ustvarjalnosti, zlasti o nastajanju filma, pa vendar njegov film izraža tudi nežnost in krutost, ki sta sestavni del vsake ljubezni. Tokrat si Godarda lahko ogledate v vlogi strica-režiserja.
RAI 1
20.45
COME LE FOGLIE AL VENTO, ameriški film
Lepo Lucy ljubita dva moška, Kyle in Mitch. Lucy se odloči za prvega in se z njim poroči. Kyle, sin bogataša, se po poroki sicer odpove neurejenemu življenju, njegovo ijubosu-mlje pa privede do tragedije.
Režiser Kirk Douglas je z vzporedno montažo, v filmu, ki prikazuje močna čustva ameriške buržoazije, dosegel temačno vzdušje različnih prizorov.
Igrajo: Rock Hudson, Robert Stack, Lauren Bacall, Dorothy Malone, ki je za stransko vlogo prejela oskarja, in drugi.

RA SLOVENIJA 3
20.00
LITERARNI VEČER
Dramaturg Jože Rode bo v Literarnem večeru strnil odlomke iz pisem treh starorimskih pesnikov in filozofov: Ovidija (na sliki) Plinija in Seneke. čeprav niso živeli istočasno, so pisma urejena tako, kot da bi si med seboj dopisovali. Ovi-dij, kije bil pregnan iz Pont, toži zaradi svoje zle usode, druga dva pa ga vzpodbujata. Glavne teme teh pisem so odnos do smrti, slave in prijateljev.
PRO 7
20.15
CRUISE MISSILE, ameriško-izraelski film
Nocoj si lahko ogledate akcijski ameriško-izraelski film Cruise missile, v katerem igrata Peter Graves in Curd Jurgens.
Dva agenta nasprotujočih si strani prideta istočasno v Teheran. Agent ameriške obveščevalne službe Franklin mora razjasniti smrt njihovega diplomata. Agent KGB Semikov pa mora najti raketo, ki so jo ukradli Rusom.
Po številnih zapletih odkrijeta, da za vsem tiči zloglasni baron, ki se ukvarja s prodajo orožja. Z raketo hoče uničiti otok Keesh, na katerem poteka srečanje obeh »vrhov«.
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.05 Klub uspešnih;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Premiere; 21.45 Intermez-zo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14,30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika
8.00	Strokovnjak svetuje
8.40	Koledar prireditev
10.40	Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val;
13.00	Danes do 13-ih;
14.00	Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos;
21.00	Od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasbena matineja;
10.05	Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.45	Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer;
20.45	Koncert; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) .
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtni-
ce; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu;
8.45	Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih;
16.10	Promdcija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Bou-tigue Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov, lahka glasba; 9.30 Glasbene novosti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič); 11.45 New Age;
12.00	Nepoznani planet Zemlja; 12.20 Made in ltaly; 12.40 Primorski ak. zbor V. Vodopivec; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Nad,: Rosa L. - kronika o neki revolucionarki (J. Babič); 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah;
17.45	Pat boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Partnerski magazin.
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
10.00	Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report;
17.15	MTV v kinu; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted;
22.00	Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23,15 MTV v kinu; 23.45 Trije od enega;
3.00	Nočni Video
SKY ONE
10.10 Risanke pred Solo; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Hart;
13.00	Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Stro-kes; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Games VVorld; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Murphy Brovvn; 21.30 Anything but Love; 22.00 The Trials of Rosie O"Neill; 23.00 Designig VVomen
PRO?
5.20	Serije; 9.50 Otrok in bojna ladja; 11.30 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.55 Kraljev meč; 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.14 Risanke; 20.15 Cruise Missile;
22.15	Tekmeca; 0.10 Grbavec iz muzeja voščenih lutk
RTL
4.00	Oskarji '93, prenos podelitve iz Los Angelesa; 9.00 Serije in igre; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 15.00 Umor je napisala, Umor Sherlocka Holmesa;
16.00	Hans Meiser, Goli in svobodni - nudisti; 17.00 Kdo je
^ef?; 17.30 Strašno prijazna
družina; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Highlander; 21.15 SK-15, Umor pod mikroskopom; 22.15 Eksplozivno, vroči stol; 23.15 Gottschalk, show; 1.05 Nočni program
PREMIERE
15.10 Po trdi poti; 17,00 Box Office America, filmske uspešnice; 17.25 Company Business; 20.15 Družinska čast; 21.50 Medved; 1.20 Roxy, erotični film
EUROSPORT
8.30 Aerobika; 9.00 Tenis za Davisov pokal; 11.00 SP v alpskem smučanju, pregled;
12.00	Lahka atletika; 13.00 Evrogoli; 14.00 Tenis za Davisov pokal; 17.00 SP v prostem smučanju; 18.00 Evrogoli;
19.00	Eurofun; 20.00 Tenis za Davisov pokal; 22.00 Boks;
23.00	Kickboks; 0.00 Snooker;
1.00	Športne novice
3SAT
16.15 Mona Lisa, moški pogovori; 17,10 Ekologija - voda, nečista stvar; 17.35 Countdown, oddaja o okolju za mlade; 19.30 Kino; 20.00 Hildin konec, predmestna balada; 21,00 Zadnja ljubezen, stari ljudje in živali; 22.30 Klub 2
SATI
8.30	Ponovitve; 10.05 Od vseh ljubljen; 13.40 Sence strasti;
14.30	Sosedi; 14.55 Pod Kalifornijskim soncem; 15.50 Trojica s štirimi pestmi; 22.10 Reševalci, spektakularne reševalne akcije; 23.40 Vroče stave, 3. del italijsnske erotične serije; 0.10 Ohoho moški
20
Torek, 30. marca 1993
ŠPORT
NOVICE
NOGOMET
Deželno mladinsko prvenstvo
IZIDI: Pro Gorizia - San Sergio 0:2, San Luigi -Union 911:1, Fortitudo - Primorje 1:2, Trivignano -San Canzian 2:1, San - Giovanni - Monfalcone 2:1, Itala San Marco - Costalunga 3:5, Ronchi - Lucinico 5:1, Juventina - Cormonese 0:1.
VRSTNI RED: San Sergio 40, Ronchi 39, Pro Gorizia 36, Costalunga 35, San Luigi 34, San Giovanni 33, Cormonese 31, Itala San Marco 26, Trivignano
25,	Monfalcone 22, Union 9118, Juventina in Lucinico 17, Primorje 16, San Canzian 13, Fortitudo 10. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Ronchi, Lucinico -Itala, Costalunga - San Giovanni, Monfalcone - Trivignano, San canzian - Fortitudo, Primorje - San Luigi, Union - Pro Gorizia, Cormonese - S. Sergio
Pokrajinsko mladinsko prvenstvo
IZIDI: Don Bosco - S ant’ Andrea 5:1, Ponziana -Edile Adriatica 1:2, Opicina - Portuale 0:3, Zarja Adriaimpex - Muggesana 2:0, Campanelle - Domio 1:2, Chiarbola - Olimpia 0:2, Zaule proste.
VRSTNI RED: Olimpia 35, Edile AdriaticA 30, Ponziana 27, Portuale 26, Zarja Adriaimpex 23, Domio in Opicina 22, Chiarbola 20, Muggesana 17, Don Bosco 13, Sant’Andrea 11, Zaule 10, Campanelle 4.
PRIHODNJE KOLO: Zaule - Chiarbola, Olimpia -Campanelle, Domio - Zarja Adriaimpex, Muggesana - Opicina, Portuale - Ponziana, Edile Adriatica -Don Bosco, Sant’Andrea prost.
Naraščajniki
IZIDI: Ponziana - Primorje 2:3, SanfAndrea - Fortitudo 0:0, Don Bosco - Portuale 0:2, San Sergio -Campanelle 1:0, Montebello - CGS 0:3, Chiarbola -Esperia 3:4, Zaule - San Giovanni 0:3.
VRSTNI RED: SanfAndrea 38, Portuale 34, Olimpia 32, San Sergio, 31, San Giovanni in Fortitudo 30, Ponziana 29, Primorje 22, Chiarbola 20, CAm-panelle 17, CGS 16, Esperia 15, Don Bosco 12, Zaule 10, Montebello 7.
PRIHODNJE KOLO: Olimpia - Zaule, San Giovanni - Chiarbola, Esperia - Montebello, CGS - San Sergio, Campanelle - Don Bosco, Portuale - SanfAndrea, Fortitudo - Ponziana, Primorje prosto.
Najmlajši
IZIDI: Chiarbola - Primorje B 1:2, Fani Olimpia -Fortitudo 0:2, Esperia - Montebello 0:9, Costalunga
-	CGS 4:0, Primorje A - Domio 5:0, Portuale - Trie-stina 0:1.
VRSTNI RED: Primorje A in Fortitudo 38, Montebello 34, Triestina 32, Portuale 30, Altura Muggesana 26, Primorje B 23, Fani Olimpia 17, San Canzian 15, Costalunga 12, CGS 10, Domio 8, Chiarbola 7, Esperia 6.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Primorje A, Domio
-	Altura Muggesana, CGS - San Canzian, Montebello, Fani Olimpia, Fortitudo - Chiarbola, Primorje B
-	Portuale.
Začetniki
Skupina A
IZIDI: Don Bosco - San Giovanni A 0:5, Portuale -Mont. Campanelle 10:1, Ponziana - Alt. Muggesana 1:0, Roianese - Chiarbola 5:0, Zarja Adriaimpex A -Triestina A 0:5, Fortitudo - Esperia 1:1.
VRSTNI RED: Triestina A 33, San Giovanni A 31, Ponziana 26, Portuale 21, Zarja Adriaimpex A 18, Roianese in Altura Muggesana 17, Chiarbola 13, Don Bosco 10, Fortitudo in Montebello Campanel-. le 6, Esperia 4.
PRIHODNJE KOLO: Esperia - Zarja Adriaimpex A, Triestina A - Roianese, Chiarbola - Ponziana, Altura Muggesana - Portuale, Mont. Campanelle - Don Bosco, San Giovanni A - Fortitudo.
Skupina B
IZIDI: San Giovanni B - Triestina B 0:2, San Luigi -Costalunga 4:0, Opicina - SanfAndrea 1:0, Domio -Zarja Adriaimpex B 0:9, Fani Olimpia - CGS 8:0. VRSTNI RED: Fani Olimpia 32, Fulgor in San Luigi 21, Zarja Adriaimpex B 20, Triestina B 18, CGS 15, Opicina 13, SanfAndrea 7, San Giovanni in Costalunga 6, Domio 1.
PRIHODNJE KOLO: Fulgor - Fani Olimpia, CGS -Domio, Zarja Adriaimpex B - Opicina, SanfAndrea
-	San Luigi, Costalunga - Triestina B.
Cicibani
IZIDI: Fortitudo A - Primorje 0:1, Campanelle -Triestina A 2:1, San Luigi - Fani Olimpia 6:1, Bor Farco - San Giovanni A odložena.
VRSTNI RED: Primorje 8, San Luigi 7, Triestina A 6, Fortitudo A in Campanelle 5, Fani Olimpia 4, Esperia 2, Bor Farco in San Giovanni A 0. PRIHODNJE KOLO: Primorje - San Luigi, San Giovanni A - Campanelle, Triestina A - Fortitudo A, Fani Olimpia - Esperia.
MLADINSKA KOŠARKA Državni kadeti
IZIDI 21. KOLA: Goccia di Camia Ud - Stefanel 90:71; Inter 1904 - Ricreatori 68:78; Don Bosco -Bor Radenska 123:56; Kontovel - Udinese preložena; Menta Piu Go - Latte Carso 100:86; Arte Go -Italmonfalcone 68:78.
VRSTNI RED: Goccia di Camia Ud 40, Stefanel 38, Italmonfalcone 32, Don Bosco 28, Menta Piu Go
26,	Udinese 20, Bor Radenska in Arte Go 16, Kontovel in Latte Carso 14, Ricreatori 6, Inter 1904 0. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Menta Piu Go (sob. 3.4. ob 18.00); Ricreatori - Kontovel (sob. 3.4. ob 17.30).
Naraščajniki
IZIDI 21. KOLA: Lega Nazionale - Sokol 48:115; Ferroviario B - Santos 64:51; Ricreatori - Inter 1904 53:126; Don Bosco A - St. Azzurra 50:60; Stefanel -Bor Radenska 100:63; Don Bosco B - Servolana 104:52.
VRSTNI RED: Stefanel 42, Ferroviario A 40, Don Bosco B 36, Bor Radenska 34, Ferroviario B 24, Santos 22, Inter 1904 in Servolana 20, Sokol 18, Li-bertas in Ricreatori 12, St. Azzurra 8, Don Bosco A 6, Lega Nazionale 2.	,
PRIHODNJE KOLO: Sokol - Bor Radenska (sob. 3.4. ob 15.30)
MLADINSKI NOGOMET / PROSEŠKI NARAŠČAJNIKI PRESENETILI_
Po porazu Fortitudo Primoije A vedno bližje končnemu slavju
Začetniki Zarje visoko izgubili s Triestino, poraženi tudi Sovodenjci
NARAŠČAJNIKI
Ponziana - Primorje 2:3 (1:1)
Strelci za Primorje: Kuk v 27. min. p.p. Balbi v 8. d.p. in Sardoč v 35. minuti d.p.
PRIMORJE:	Husu,
Ferfoglia, Turk, Zangari, Braini, Sardoč, Emili, Ban, Balbi, Kuk, Luxa.
Naraščajniki Primorja so tokrat v gosteh 'presenetili Ponziano, ki je imela pred to tekmo kar 9 točk vec kot Primorje. Sama tekma se ni začela preveč spodbudno, saj so domačini povedli že v 2. minuti. Primorje je nato zaigralo bolj odločno inm posledica tega je bil izenačujoči zadetek Kuka. Primorje je tudi v nadaljevanju igralo dobro, predvsem pa izredno borbeno, kar jim je na koncu tudi prineslo povsem zaslužen uspeh proti kotiranemu nasprotniku.
NAJMLAJSI
Primorje A - Domio 5:0 (3:0)
Strelci: Pertot 3, Gurman, Šušteršič.
PRIMORJE: Bergagna (Gregorij, Blazina (Kariš), Tence (Sancin), Miliani, Bukavec, Lorenzi, Zoma-da, Šušteršič, Pertot, Se-mec, Gurman.
Nogometaši Primorja A so vse bližji naslovu pokrajinskega prvaka. Na lestvici imajo sicer enako število točk kot Fortitudo, vendar so MiljCani med tednom izgubili v San
Domovi mladinci sklenili prvenstvo z zmago
Alba - Dom Si-mek 75:91 (28:38)
DOM SIMEK: Silič 19 (3:5), Primožič 16 (8:14), Zavadlav 21 (1:6), Spacal 22 (4:5), Covi 13 (3:7), trener Miani.
Čeprav so do-movci nastopili le v petih, so v Krminu visoko premagali domaCo Albo, ki je bila	našim
košarkarjem enakovredna le v prvih petih minutah. Potlej so si domovci priigrali prednost 9-11 točk, ki so jo ohranili in še povečali ob koncu srečanja.
To je bila tudi zadnja tekma do-movcev v tem prvenstvu. (Re. P.)
Canzianu z 1:0 (vest nam je potrdil eden od elanov vodstva San Canziana op. ur.). Tako ima Fortitudo že dva poraza in ob normalnem razpletu do konca bi morali ProseCani osvojiti pokrajinski naslov.
Eno od formalnosti so opravili v nedeljo, ko so premagali slabi Domio. Rezultat bi bil lahko še višji, saj domačini niso izkoristili še nekaj res lepih priložnosti. Posebej je treba omeniti tretji in Četrti zadetek. Oba je dosegel Pertot, in sicer najprej po lepi skupni akciji, v kateri je sodelovalo pet nogometašev, žoga pa je šla od noge do noge »iz prve«, zelo lep pa je bil Četrti zadetek, ko je po kotu Pertot z volleyem premagal vratarja gostov.
Chiarbola - Primorje B 1:2 (0:1)
PRIMORJE B: Gruden, Iozza, Križmancic, Martini, Jan Gregori, Ostrouška, Baselice (Damjan Gregori), Man-zin, Milic, Skrl, (Budin).
Strelec za Primorje: Manzin (2).
Kljub zmagi naše združene ekipe smo tokrat videli slabo nogometno predstavo in v prvem polčasu Ce vzamemo gol Manzija že v prvi minuti tekme nismo zabeležili niti enega resnega strela na gol. Chiarbola, ki sodi med slabše ekipe prvenstva, je z edinim resnim
Domio se ni mogel resneje upirati razpoloženim Prosečanom (foto KROMA)
srelom od daleč nato presenetila vratarja Grudna in šele potem so se »rdeCe-rumeni« nekoliko prebudili in na koncu slavili, ko se je spet iznajdljivi Manzin lepo prebil v kazenski prostor, preigral obrambo in podvojil. (d.gr,)
ZAČETNIKI Zarja Adriaimpex B -Triestina 0:5 (0:2)
ZARJA ADRIAIMPEX B: Jaš Gregori, Umari, Gi-raldi, Carli, (Zucca), Berce, Batič, Stokelj, (Gabrovec), Longo, Zomada, Pri-mosi, Tolentino.
Tudi povratna tekma proti Triestini se je
končala za zarjane slabo, saj je kar pet žog končalo v mreži Jaša Gregorija. O tekmi velja povedati, da so bili gostje tudi tokrat za razred boljši in jim naši takorekoč niso mogli priti do živega, saj so zdržali le deset minut. Sodnik je zaradi grobih prekrškov pokazal kar 6 rumenih kartonov (4 Triestini in 2 Zarji), kljub temu je bila tekma zanimiva in živahna, tehnično boljši Tržačani pa so prikazali lepo nogometno predstavo (d.gr.)
Sovodnje - Borgo S. Anna 0:4 (0:1)
SOVODNJE: Gergolet,
Mauri, Cotič, Figelj, D. Tomšič, Pavšič, Monti (Todde), S. TiomšiC, Ba-gon, R. Tomšič ( Perna), Piras.
V	prvem polčasu so Sovodenjci igrali dokaj dobro, saj so prejeli le en zadetek iz llm.
V	drugem polčasu pa so domačini nerodno dobili drugi gol. To in tudi slabo razpoloženi sodnik (star je bil le 15 let in nedeljska je bila njegova druga tekma) sta precej potrla Sovodenj-ce, ki so precej popustili in v zadnjih desetih minutah prejeli še dva gola. (A. Pavšič)
KOŠARKA / NARAŠČAJNIK^
Stefanel res nepremagljiv Sokol OK
Stefanel - Bor Radenska 100:63 (56:31)
BOR: Oberdan 8 (4:9), Požar 10, Jogan 19 (4:4), Velinski, Sancin 8 (0:1), Uršič 14 (2:3), KovaC, Lapel 4 (2:4), Stokelj; trener Krečič.
PM: 12:21. SON: 24. PON: Oberdan (35), Lapel (37). 3T: Jogan 1.
Proti mnogo boljši in fizično boljši ekipi Ste-fanela so borovci morali odigrati vlogo sparing partnerja in tudi tu so bili Krecicevi fantje le občasno na višini. Tudi tokrat je bilo očitno, da je med ekipama skoraj vsa razlika v sposobnostih in talentu mladega novega upa italijanske košarke Gianantonia Fu-riga, ki se je prav za tekmo vrnil v Trst s skupnih priprav državne ra-prezentance te kategorije in kljub ne pretiranemu naprezanju borovcem nasul kar 44 točk. Dovolj zgovoren je podatek, da se je že prva Četrtina zaključila z izidom 26:13, sam Furigo pa je že zabeležil 14 točk, veC skokov ter asistenc in vse to brez for-siranja, Cisto naravno. Borovci so se vsekakor pošteno trudili, občasno so prikazali res prijetno košarko, povsem nemočni pa so bili v bitkah pod košema, kjer domačini razpolagajo s celo vrsto dvometrašev. Zanimivo je, da so sko-
MLADINSKA KOŠARKA / DR-2AVNI IN DEŽELNI KADETI TER PROPAGANDA
Don Bosco pokopal »ostanke« Bora Pri »propagandi« Kontovelci boljši
Deželni kadeti Brega so doživeli nov poraz, tokrat proti Santosu
DRŽAVNI KADETI
Don Bosco - Bor Radenska 123:56 (66:26)
BOR: Verri (0:3), Cupin 5 (1:2), Bandi 5 (3:6), Por-poratti 15 (3:9), Palmisa-no 6, Giacomini 23 (4:6), trener Martini.
PON: Cupin (40). 3T: Giacomini 1.
Borovci so nastopili v zelo okrnjeni postavi in tudi po pričakovanju visoko izgubili proti Cetr-touvršCenemu Don Bo-scu. Zlasti se je poznala odsotnost dveh ključnih igralcev, kot sta Michel Grbec in Stefan Samec. Pa tudi Boris Vidali bi bil pod košema še kako koristen.
Don Bosco je že v uvodnih minutah takoj povedel s 14:2, borovci pa so bili proti razigranim gostiteljem brez
moCi in razlika v točkah je skokovito rasla. Ob koncu polčasa je tako Don Bosco vodil kar s 40 točkami razlike.
Slika se v drugem polčasu ni bistveno spremenila: gostitelji so še naprej polnili Borov koš, našim predstavnikom pa je le s težavo uspelo priti do nasprotnikovega koša.
DEŽELNI KADETI
Santos - Breg 107:83 (47:42)
PROPAGANDA
TOLAŽILNA SKUPINA
Kontovel - Bor 81:33 (39:11)
KONTOVEL: Pavletič 6, Lupine 6, Brezigar 22 (3:7), Bogateč 8, Grilanc 9 (3:5), Sirca 22, Puntar 6, Masten 2; trener Meden.
BOR: Aloisio 4, Smilo-vic 10 (2:10), Tuliš, Fajt 5
(1:3), Costa, SikiC 2 (0:2), Žerjal 2, Floridan 10; trener S. Corbatti.
PM: Kontovel 6:12, Bor 3:15. PON: Grilanc in Pavletič.
Obe ekipi sta zaradi bolezni nastopili precej okrnjeni. Premoč Konto-velcev je bila očitna, saj so si gostitelji precej hitro nabrali zanesljivo prednost in jo nato le veCali do konca srečanja. V vseh Četrtinah je domaCa ekipa dodatno okrepila prednost, očitno pa je bilo, da so borovci skoraj v celoti za leto mlajši in si šele nabirajo dragocene izkušnje za prihodnja leta. Med posamezniki sta v vrstah Kontovela največ točk dosegla Brezigar in Sirca, pri Boru pa sta po deset točk dosegla Smilovic in Floridan.
S tekme »propagande« Kontovel - Bor (foto Kroma)
Erik Jori (Sokol - f. KROMA)
raj vsi izmed teh mladi orjaki, ki jih je Stefanel privabil in odkupil od raznih manjših klubov. Tržačan in pred leti napovedana zvezda Ceper je kljub svojim fizičnim vrlinam (202 cm in dokajšnja gibljivost) tokrat popolnoma razočaral (brez točk, neaktiven pod košema in vec nerodnih osebnih napak). Po drugi strani je dobro igral bivši borovec Paolo Brazzani, ki je v vlogi playmakerja inteligentno vodil svojo ekipo in sam dosegel še 13 točk.
V nadaljevanju tekme so bili naši boljši le pr0" ti koncu tretje četrtine, ko so se približali na -16, s povratkom Furiga na igrišče pa se je razlika bliskovito povečala in tekme je bilo takoj konec.
Lega Nazionale -Sokol 48:115 (21:56)
SOKOL: M.Starc 8, Rizzante 4, Spacal 12, Umek 16, Stoka 23 (1:2), B.Starc 8, TauCer 13 (1:2), Jori 25 (1:2), Franco 6; trener Vatovec. PM: 3:6.
Proti zadnjeuvrščeni in daleC najslabši ekipi v tej kategoriji so Nabrežine! z lahkoto osvojili izredno visoko zmago in trener Vatovec je lahko izmenično poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Zlasti v prvih dveh Četrtinah je bila tekma enosmerna,
saj so Umek in ostali nemoteno polnili nasprotnikov kos, v zameno pa so igralci Lege s težavo prodirali do koša in so večji del točk dosegli, ko je bilo negotovosti že zdavnaj konec.
Med posamezniki je bil najbolj učinkovit Jori, ki v bližini koša m
imel enakovrednih nasprotnikov, ob njem pa je največ točk dosegel Stoka.
MINIBASKET / TURNIRJA OBERSNEL IN ZINI
Mladi borovci še nepremagani
Minikošarkarji Bora s trenerjem Stojanom Corbattijem (foto Magajna)
TURNIR OBERSNEL TOLAŽILNA SKUPINA Bor - RCT Padovan 26:17 (10:8)
BOR: Grgič, Sovič, Cor-batto, Stanič 14, Požar, Zanon, Hrovatin 4, Floridan 6, Kralj, Guštin, Sad-lovvski, Desko 2, trener Tamara Vecchiet.
Borovci so v tej skupini še nepremagani. Z dobro igro, predvsem v obrambi, so namreč premagali Se Rikreatorij Padovan. Pohvalo zasluzijo vsi, predvsem pa najmlajši, ki so se zelo požrtvovalno borili. TROFEJA ZINI Intermuggia - Polet 101:36 (47:19)
POLET: Kocjančič 16, Guštin 4 (2:6), Piccini 2, Ferfolja 1 (1:2), Švab 2, Mi. Suhadolc 2, Ma. Suhadolc 1 (1:2), Ferluga 1 (1:2), Bogateč 5 (1:4), Si-belja, Beličič, Milojevic 2, Milič; trener Vremec.
Kljub porazu so i Openci zadovoljili, predvsem ker so igrali proti ekipi, ki ima samo igralce letnika 1981. Med Openci je samo eden iz tega letnika. Predvsem v prvi in zadnji Četrtini so zaigrali dobro in pokazali dobro igro proti fizično premočni ekipi.
Pohvalo zasluži celotna ekipa, predvsem zaradi napredka v skupinski igri. (A.V.)
■\ KOŠARKA / DEČKI ~Jr
Poletovci solidni
Vremčevi fantje povsem zadovoljili
Libertas - Polet Zidarič 105:97 (49:41)
POLET: Petaros, Senica 30 (4:8), Lista 10, Slavec 25 (5:12), Kocjančič, Slama, Lakovič 13 (1:4), Žerjal 4 (0:1), Genardi 16 (0:2); trener Vremec.
PM: 10:27. PON: Genardi (34).
Proti tretjeuvrSCenemu Libertasu je Polet zaigral letošnjo najboljšo tekmo. Ze v prvih trenutkih tekme so Openci pokazali, da jim bo slo tokrat dobro od rok. S pametno igro v napadu in presenetljivim protinapadom so po prvi polovici tekme zaostajali le za 8 točk. Tretja četrtina je bila žal usodna za opensko ekipo, saj si je tržaška ekipa uspela priigrati 20 točk razlike. Poletovci so z veliko zagrizenostjo zaostanek v zadnji četrtini zmanjšali na 8 točk, kar pa je bilo »udi vse.
Ob koncu tekme bi poleg pohvale, ki si jo zasluži cela ekipa za prikazano borbenost in igro, pohvalili poletovce tudi zaradi mentalitete, saj so stopili na igrišče trdno odloCereni, da nasprotniku vnaprej ne prepustijo zmage.
______ALPSKO SMUČANJE / PO KONČANI LETOŠNJI SEZONI_
Svetovni pokal ni na smrt bolan, a spremembe so nujne
Mednarodno smučarsko zvezo FIS čoka še veliko delo
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA / PRECEJ NEZANIMIVIH TEKEM
Siškarji najresnejši tekmeci SCT Olimpije
Brane Oblak: »Igramo slabo, a zmagujemo.«
Najboljši slalomist letošnje sezone Šved Tomas Fogdo (telefoto AR)
Andrej Dekleva
AARE - V največjem Švedskem smučarskem središču se je s tekmami v vseh disciplinah končal 27. svetovni pokal v alpskem smučanju. Velika kristalna globusa sta osvojila Girardelli (petič) in Wa-chterjeva (prvič), ki pa sta imela nemalo težav z mlajšima Aamodtom in Seizingerjevo.
Pa pokukajmo še v zakulisje tekmovanja, ki najboljše smučarke in smučarje sveta že tretje desetletje vodi po Evropi, Severni Ameriki in Japonskem. Pokal, ki so mu mnogi postavili kaj neobetavno diagnozo, vendarle ni na smrt bolan. V letošnji zimi ga je k sebi kar lepo spravilo precejšnje število gledalčev, ki so se zbrali ob progah tudi v do te vrste smučanja tradicionalno najbolj ignorantskih državah in krajih, kjer imajo sicer veliko smučišč in dobrih tekmovalcev, tekme pa si ogledajo zelo redko. Napol uradne denarne nagrade, ki jih je bilo letos skupaj pri dekletih in fantih za nekaj več kot milijon in pol ameriških dolarjev, z »amaterskim« tekmovanjem niso naredile kakšnega čudeža; denar, ki so si ga najboljši (včasih so ga delili
Vreni Schneider (AP)
med prve tri, drugič pa med pet) prislužili na ta način, pa še ni njihov glavni dohodek. Nagradni skladi so nekoliko obremenili prireditelje, ki pa so tokrat pravice televizijskih prenosov lahko prodali za precejšnje denarje.
Luknje svetovnega pokala pa niso pri gledalcih, tekmovalcih ali denarju, temveč še vedno pri njegovemu prireditelju, mednarodni smučarski zvezi FIS. Njihove odločitve so letos samo v svetovnem pokalu povzročile toliko nezadovoljstva kot že dolgo ne, da za svetovno prvenstvo tokrat sploh ne tratimo papirja. Da se
bo nekaj moralo spremeniti, menijo tako tekmovalci in reprezentance kot drugi, ki živijo ob belega cirkusa. Začeti se mora že pri sestavi koledarja, v katerem je preveč tekem - med njimi pa vse discipline niso enakopravno zastopane -nadaljevati pa pri odločanju na tekmah. Tam ima glavno besedo še vedno kup švicarskih starčkov, katerih smučarske izkušnje so sila sumljive, tekmovalci, ki so ob njihovih sanjarjenjih najbolj prizadeti, pa bi med njih radi vrinili kakšnega iz svojih vrst, bivšega tekmovalca.
Slovensko sodelo-
vanje v svetovnem pokalu se je na žalost začelo s smolo dveh, od katerih je bilo pričakovati največ. S košarkarskim zvinom gležnja Mitje Kunca, ki bi bil sicer sposoben posegati v veleslalomski vrh, a se je pobral šele proti koncu sezone in si pred tednom dni natrgal še mišico. Nataša Bokal pa je lani decembra, na treningu smuka v Aspnu, ko si je težko poškodovala koleno, pokopala visoke letošnje načrte. Dobro, a vendarle nekoliko pod pričakovanji je šlo mladi Urški Hrovat. Tehnično in telesno dobro pripravljena slalomistka ima še premalo psihične trdnosti,
ki jo bo sčasoma pridobila ali pa tudi ne.
Kaj bi brez Jureta Koširja? S svojimi odličnimi nastopi je domovini le obudil spomine na zlate čase Bojana Križaja, Roka Petroviča in drugih, ko je bilo zmagovati v svetovnem pokalu navidez preprosto opravilo. Ni še novi veliki zmagovalec, s svojim bliskovitim prodorom med slalomske prvokategornike pa je smučarski svet enakega mnenja, da je najbolj sveža moč med najboljšimi. In česa morda sploh ne vedo? Da je Košir vsestranski smučar, ki se je v vrh naključno prebil najprej v slalomu.
LJUBLJANA - Končno je vsaj eden izmed samovšečnih slovenskih trenerjev dejal, da »igrajo slabo, a kljub temu zmagujejo«. S tem ni hotel povedati le tega, da so naključno igrali slabo in tudi naključno zmagali, temveč je posredno »krenil« v mizerno kakovost naših klubov in njihovih moštev. Ta svetla in pohvale vredna izjema je trener Živil iz Naklega Brane Oblak, ki se, kot kaže, najbolj zaveda nogometne sivine in realno ocenjuje naš klubski nogomet.
Z nekaj besedami je povedal mnogo več kot v dveh »samostojnih« tekmovalnih sezonah vsi drugi trenerji skupaj.
Tako vsaj nekaterim drugim ni treba neprestano ponavljati, da je naš klubski nogomet slab in nezanimiv ter da nikakor nima razlogov za vzvišenost ali kaj podobnega.
V Kranju so bili gostje iz Murske Sobote celo bližje zmagi, vodili so z 1:0, ponovno pa je bil »usoden« slabi vratar Irgolič, ki je gol dobil iz velikanske daljave. Trener Mure je upravičeno besen na svojega vratarja, saj je podobno »doživel« že
v Izoli. Na Viču so v nezanimivi tekmi in brez večjih težav ponovno zmagali Siškarji, ki bi lahko bili s točkama iz prvega kola proti Potrošniku celo prav na vrhu. AM Cosmos Ljubljana je zdaj najresnejši kandidat za mesto, ki v vsakem primeru vodi v evropsko tekmovanje, zlasti še, ker imajo tudi v pokalnem tekmovanju lepe možnosti za uvrstitev v finale.
ISS Železničar - Nafta; ekipa iz Tabora zapravlja priložnost za priložnostjo. Tokrat niso premagali niti zadnjeuvrščene Nafte, ki bo v prihodnjem kolu gostovala v sosednji vasi, v Beltincih pri Potrošniku. Predzadnji ekipi v ligi (14 točk) je zadnje tri točke »omogočil« napadalec Vlado Miloševič, medtem ko bo morala Gorica, če želi obstati v »best company«, zmagovati predvsem doma. Zagorjani (21 točk) so se doma popolnoma izgubili proti slabemu Steklarju (16 točk), ki bo v prihodnjem kolu »pogostil« ekipo z enakim številom točk - ISS Železničar. Brez zadetkov so končali tudi tekmo v celjski Skalni kleti in prav nerodno so se zmotili tisti, ki so mi-
slili, da bo trener Publikuma Jani Zavrl delal čudeže.
Ravno nasprotno, zelo se bo moral potruditi, da bo zadovoljil pokrovitelja in ostal v 1. SNL. Časi celjskih grofov pa so že davno minili ... Zelo zanimiv bo nedeljski dvoboj, ko bodo Celjani gostovali na »Zavrlovem« Kodeljevem.
V Izoli brez presenečenja; Belvedur ima le točko manj od Slovana Mavrice (18), ki je v podobnem položaju kot nogometaši trenerja Sušaka.
Za Bežigradom so gostitelji igrali ne ravno lepo za gledalce, temveč koristno zase. Koper je izgubil, vendar vsaj ni razočaral. SCT Olimpija ima še precej rezerve, tako v igri kot tudi drugače, priložnost za potrditev malo boljše forme in strategije pa bo seveda že v nedeljo v Ljudskem vrtu na »meddržavni« tekmi proti Mariboru Braniku. V Novem mestu so Mariborčani po medli igri osvojili le točko in dokazali, da so popolnoma nedorasli vlogi, ki bi jo morali lahkotno odigrati in najmanj ujeti vodile Ljubljančane. Zdi se, da Maribor enostavno nikoli ne more biti pre-
stolnica slovenskega nogometa. Toliko zaenkrat. (J. Z.)
Rezultati 21. kola:
Kompas Holidays - AM Cosmos Ljubljana 0:2 (0:1), ISS Železničar -Nafta 1:1 (1:0), ETI Elektroelement - Steklar 0:0, Živila Naklo -Mura 1:1 (0:1), Publikum - Rudar 0:0, Belvedur Izola - Slovan Mavrica 2:0 (0:0), SCT Olimpija - Koper 1:0 (1:0), Studio D - Maribor Branik 0:0, Potrošnik - Gorica 3:1 (1:0).
Vrstni red:	SCT
Olimpija 30 točk, AM Cosmos Ljubljana 28, Maribor Branik 27, Mura in Živila Naklo po 26, Kompas Holidays 24, Studio D 23, Koper 22, ETI Elektroelement in Rudar po 21, Slovan Mavrica 19, Belvedur Izola in Publikum po 18, Gorica 17, ISS Železničar in Steklar po 16, Potrošnik 14 in Nafta 12.
Pari prihodnjega, 22. kola (nedelja, 4. april) :
Nafta - Potrošnik, Gorica - Studio D, Maribor Branik - SCT Olimpija, Koper - Kompas Holi-days, AM Cosmos Ljubljana - Belvedur Izola, Slovan Mavrica - Publikum, Rudar - Živila Naklo, Mura - ETI Elektroelement, Steklar -ISS Železničar.
KOŠARKA / PO REDNEM DELU A LIGE
Tržaški Stefanel doslej prijetno presenetil
Rimski Virfus največje razočaranje - Drevi ob 20. uri prve tekme osmine finala play-offa
MILAN - S skoraj dramatično tekmo v Milanu med Philipsom in Be-nettonom iz Trevisa (Milančani so zmagali s tremi točkami razlike) in z nekaterimi kar zanimivimi izidi se je končal regularni del v obeh italijanskih A ligah.
Največje presenečenje prav gotovo predstavlja izločitev iz play-offa rimskega Virtusa, ki je že v soboto izgubil v Caserti proti Phonoli. Kar neverjetno izgleda, da se bodo morali igralci takega kova, kot so Dino Radja, Nic-colai, Premier in drugi boriti v play-outu za obstanek v A-l ligi. Za to moštvo so pri rimskem društvu investirali težke milijarde in si za cilj zastavili osvojitev ne samo državnega prvenstva, temveč tudi evropskega pokala. Preseneča pa tudi nizka uvrstitev Phonole iz Caserte, ki je še pred nekaj leti osvojila celo državni naslov.
Po tem delu je prvo mesto osvojil bolonjski Knorr, ki ga vodi Messina (trener državne reprezentance) in pri katerem prednjači predvsem Predrag Danilovič. Srbskemu košarkarju se mora zahvaliti tudi milanski Philips, da je obdržal drugo mesto na lestvici: Djordjevič je namreč pravi lider te ekipe in tudi njen najboljši strelec. Državni prvaki, košarkarji Benettona so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, čeprav imajo Kukoč in ostali možnost, da ob državnem pokalu posežejo po prvem mestu tako v državnem kot v evropskem klubskem prvenstvu.
Za lep podvig pa je poskrbel tržaški Stefanel, ki ga vodi Bogdan Tanjevič in pri katerem izvrstno igra Dejan Bodiroga. Tržačani so večji del prvenstva nastopali brez poškodovanih Gregorja Pučke in Cantarella, blestel pa je »superveteran« Dino Mene-gnin, ki se, kljub 43 letom, bori kot lev in je predvsem zgled za mlade. Da se je tržaški ekipi uspelo uvrstiti pred bolj renomiranimi društvi, kot so Sca-volini Pesaro, Clear Cantu in druga ima velik del zaslug prav Meneghin.
Prijetno so doslej presenetili Panasonic iz Reggio Calabrie, ki je bil dlje Časa na drugem mestu, Kleenex Pi-stoia, Baker Livorno (pri katerem igra
tudi Tabak) ter Bialetti iz Montecati-nija, za katerega igra najboljši strelec lige Mario Boni.
Od dveh ekip, ki sta nazadovali iz A-l lige je tudi turinski Robe di Kap-pa, pri katerem je pomožni trener naš rojak Massimno Raseni.
V	A-2 ligi bolonjskemu Mangiaebe-viju, s katerim igra tudi slovenski reprezentant Teoman Alibegovič, ni uspel podvig, da bi napredoval v višjo ligo. Moral se je zadovoljiti s četrtim mestom in z nastopom v play-outu, kar je vseeno lep uspeh. Alibegovič je bil s 663 točkami 11. strelec v tej ligi. Prvi pa je bil seveda Brazilec Oscar Schmidt (Femet Branca), ki je dal kar 1178 točk, z izrednim poprečjem 39, 3 točke na tekmo.
Z uvrstitvijo v play-out so seveda v A-2 ligi zadovoljni pri Aurigi iz Tra-panija, pri kateri igra tudi naš rojak Marko Lokar.
Prve tekme osmine finala play-offa bode že drevi ob 20. uri. Spored pa je naslednji: Kleenex Pistoia - Baker Livorno; Clear Cantu - Glaxo Verona; Scavolini Pesaro - Bialetti Montecati-ni; Panasonic Reggio Calabria - Sidis Reggio Emilia, Druge tekme bodo v četrtek, 1. aprila, eventualna tretja pa v nedeljo, 4. aprila.
V	četrfinale so se že uvrstili Knorr Bologna, Philips Milan, Benetton Tre-viso in Stefanel Trst.
Včeraj so v Bologni izžrebali skupini po šest ekip za play-out. Prvou-vrščeni ekipi v vsaki skupini bosta v prihodnji sezoni nastopali v A-l ligi. Start v obeh skupinah bo v nedeljo, 4.4. Košarkarji pa bodo v play-outu sklenili nastope 6. maja. To pa pomeni, da bo Alibegovič na razpolago slovenski repezentanci šele po tem datumu. Zvezni trener Janez Drvarič bo torej ostal v začetku priprav brez enega ključnih košarkarjev. Časa za priprave na kvalifikacije EP pa je malo.
1. KOLO PLAY-OUTA
Rumena skupina: Virtus - Mangiae-bevi, Auriga Trapani - Burghy Mode-na, Ticino Siena - Marr Rimini.
Zelena skupina: Telemarket Forli -Scaini Benetke, Cagiva Varese -Hyundai Desio, Phonola Caserta -Ferne Branca Pavia. (Branko Lakovič)
NOVICE
Danes Milan - Roma
MILAN - Danes bo v Milanu povratna polfinalna tekma za italijanski nogometni pokal med Milanom in Romo, ki je dobila prvo tekmo z 2:0. Neposredni prenos tekme bo ob 20.30 po Canale 5. Druga polfinalna tekma med Juventusom in Torinom (prva se je končala 1:1) bo jutri ob isti uri, prenos pa bo po Italia 1.
Tesna zmaga Velike Britanije
EINDHOVEN - Na svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu je včeraj Velika Britanija zmagala še tretjič zapored. Moštvo Velike Britanije, v katerem nastopa deset igralcev iz Kanade, je premagalo Japonsko s 5:4. Povečal se je tudi obisk, saj si tekme domačega moštva zdaj ogleda povprečno 1000 gledalcev.
Lestvica:
Nizozemska	3	3	0	0	33:3	6
V. Britanija	3	3	0	0	13:7	6
Poljska	3	2	0	1	37:5	4
Japonska	3	2	0	1	19:7	4
Danska	2	1	0	1	5:5	2
Bolgarija	3	0	0	3	2:26	0
Romunija	3	0	0	3	3:25	0
Kitajska	2	0	0	2	2:36	0
Scifo spet v Franciji
MARSEILLE - Belgijski nogometaš Enzo Scifo naj bi v prihodnji sezoni spet igral v Franciji. Potem ko je igral za Bordeaux in Auxerre, naj bi tokrat zaigral za Marseille. Čeprav je s pogodbo vezan za Torino do leta 1994, tako Scifo kot podpredsednik Marseilleja Jean - Louis Levreau upata, da bo lahko na veliko veselje svojih pristašev zopet igral v Franciji.
Policisti rešili sodnika
RIO DE JANEIRO - Sodnik Edmundo Lima Filho je na tekmi med Marilio in Palmerasom v prvenstvu Sao Paula potem, ko je dosodil enajstmetrovko v korist Palmerasa, zašel v hude težave. V nekaj trenutkih so se nad njim zgrnili prav vsi igralci Marilie, tako da je na igrišču posredovala policija, ki je preplašenega sodnika rešila pred igralci.
Na ATP lestvici sprememba
LONDON - Na svetovni ATP lestvici je prišlo do spremembe na sedmem mestu, ki ga je morala olimpijska zmagovalka Američanka Jennifer Ca-priati prepustiti zmagovalki turnirja v Houstonu, Conchiti Martinez iz Španije. V vodstvu je še naprej Jugoslovanka Monika Seleš pred Nemko Stef-fi Graf in Američanko Martino Navratilovo.
Medvedja usluga navijačev Arisa
MUENCHEN - Grški košarkaški klub Aris iz Solun je s strani mednarodne košarkaške federacije dobil dveletno prepoved nastopanja v vseh evropskih tekmovanjih potem, ko so grški navijači na finalni tekmi za pokal pokalnih prvakov, 16. marca letos, v splošnem navalu poškodovali dva turška košarkaša, dva predstavnika zveze in na tribunah povzročili za 50.000 mark škode.
ŠPORT
Torek, 30. marca 1993
NOVICE
Po prvenstvu Sloga in Sokol Indules še za deželni pokal
Članski vrsti fantov Sloge in deklet Sokola Indules Čaka po končanih bojih v deželni tretjeligaski konkurenci še nastop v drugi in morebiti tretji fazi tekmovanja za deželni pokal FJK. Deželna odbojkarska zveza je pred dnevi objavila sestavo parov 2. faze. V moški konkurenci se bodo slogaši 11. maja pomerili z videmskim VBU, ki vodi na začasni lestvici D lige. Torej težka, a premostljiva ovna. Ostala para: Cremcaffe - Flebus in La Sedia - Sacile. Med dekleti se bodo sokolovke (12. maja) pomerile z ekipo Carrozzeria Emiliana Porcia, ki ima ta čas v prvenstvu C-2 lige dve točki veC. Ostala para: Al Fungo - Ristorante del Doge, Sagrado - Torriana. Zmagovalci dvobojev 2. faze bodo v nedeljo 15. maja odigrali finalni troboj.
1. moška divizija
IZIDI 10. KOLA: San Sergio - Nuova Pallavolo 3:1, VolIey club - Pallavolo TS 1:3, Sloga - Prevenire 3:1, Club Altura - Le Volpi 3:1, SanfAndrea je bil prost.
VRSTNI RED: Club Altura 18, San Sergio in Nuova Pallavolo 12, SanfAndrea in Sloga 10, Pallavolo Trietse 8, Le Volpi 6, Volley club 2, Prevenire 0. PRIHODNJE KOLO: SanfAndrea - Club Altura, Le Volpi - Sloga, Prevenire - Volley club, Pallavolo Ts
-	San Sergio
1.	ženska divizija
IZIDI 12. KOLA: Kontovel - Orna 3:2, Sgt - Club Altura 0:3, Cus - Killjoy 3:0, Altura - Breg Union Beton 1:3, Virtus - Zaule odigrana sinoči, SanfAndrea
-	Prevenire
VRSTNI RED: Altura in Club Altura 20, Killjoy in Sgt 16, Orna in Breg Union Beton 14, Cus 12, Kontovel 10, SanfAndrea 8, Zaule Rabuiese 6, Preveni-re 2.
PRIHODNJE KOLO: Prevenire - Altura, Breg Union Beton - Cus, Killjoy - Virtus, Zaule - Sgt, Club Altura - Kontovel, Oma - SanfAndrea.
2.	ženska divizija
IZIDI 8. KOLA: Koimpex - Ricreatori sinočnja tekma, Sokol - Cus 1:3, Sgt - Oma 3:1, Juha - SanfAndrea odigrana sinoči (namesto 27.3.).
VRSTNI RED: Julia 14, Sokol 12, Cus 10, SanfAndrea in Koimpex 8, Ricreatori 6, Sgt 4, Oma 0. (Koimpex, Ricreatori, Julia in SanfAndrea imajo tekmo manj).
Deklice
IZIDI 22. KOLA: Oma - Koimpex 3:1, Ricreatori -Sokol 0:3, Sgt - Virtus 0:3, Bor Friulexport - Club Altura 3:0, Cus in SanfAndrea nista igrala. KONČNI VRSTNI RED: Bor Friulexport 36, Cus 30, Sokol 26, Oma 24, Ricreatori in Virtus 18, Koim-pex 14, SanfAndrea 8, Sgt 6, Club Altura 2.
Naraščajniki
IZIDI 19. KOLA: Sloga - Bor Furlani 0:3, Rozzol in Pallavolo nista igrala.
VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 29, Bor Furlani 17, Rozzol 12, Sloga 11.
PRIHODNJE KOLO: Bor Furlani - Rozzol, Pallavolo in Sloga bosta prosta.
Naraščajnice
IZIDI 19. KOLA: Bor Friulexport - Oma 2.1, Ricreatori - Cus 3:0, Kontovel - Virtus 3:0, Altura - Koim-pex 2:1, Sgt in Sokol nista igrala.
VRSTNI RED: Bor Friulexport (15 tekem) 41 točk, Cus (15) 37, Ricreatori (14) in Koimpex (16) 29, Altura (16) 27, Kontovel (16) 23, Oma (12) 21, Virtus (13) 9, Sokol (16) 5, Sgt (14) 4.
PRIHODNJE KOLO: Sgt - Kontovel 0:3 (igrana 21.3.), Virtus - Ricreatori, Cus - Bor Friulexport, Koimpex - Oma, Altura in Sokol bosta prosta.
Obvestila
SD BREG
sklicuje dne 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev in imenovanje delavnega predsedstva; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročila načelnikov sekcij; 4. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 5. volitve; 6. razno. Vabljeni!
SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da prireja avtobusni izlet na zamejsko prvenstvo v nedeljo, 4. aprila. Vpisovanje bo v torek, 30. t. m. od 20.30 do 22.00 v občinski telovadnici v Dolini. Informacije tudi po telefonu 6700201 (Aleš Stefančič) od 8.30 do 16.30 ali 228297 (Miran Zobec) po 20. uri.
SK DEVIN
poziva vse svoje smučarje naj se polnoštevilno udeležijo (kot prejšnji teden) na premeščeno zamejsko prvenstvo, ki bo v Cimi Sappadi v nedeljo, 4. aprila. Vpisuje Stojan na tel. št. 220423 najkasneje še jutri, 31. marca do 21. ure.
Odhodi avtobusa: Narežina-trg Sv.Roka ob 6. uri, Sesljan ob 6.05, Devin ob 6.15 in Tržič ob 6.25. Prijave v večernih urah na tel. št. 200236 (Bruno) in 220423 (Stojan).
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 4. aprila avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva in društvene tekme. Vpisovanje: tel. 212859 in 299573.
JAMARSKI ODSEK GRMADA
organizira teCaj jamarske tehnike. Zainteresirani
naj tel. na št. 299442 od 18. do 20. ure (Franc).
OK VAL
sporoča, da bo zbirališče navijačev za skupni odhod na prvenstveno tekmo moške odbojkarske C-l lige v Pordenon v soboto, 3. aprila ob 16. uri pred gostilno Turi na štandreškem trgu.
MEDDEŽELNA FAZA MLADINK
NARAŠČAJNIKI / ŠE ZADNJIC BOR FURLANI - SLOGA
Poraz še dopušča možnost preobrata v povratni tekmi
Feltre - Bor Friulex-port 3:1 (15:12, 6:15, 15:10,15:12)
BOR FRIULEKPORT: Guštini (0+0), Vodopivec (11 + 3), Ažman (4+6), Cok (4+5), Benevol (3+3), Gregori (6+0), Flego (3+2), Faimann (2+6), Gruden, Pitacco, Vidali in Calligaris.
Zgrešeni servisi: Bor 5, Feltre 13. Točke na servisu: Bor 13, Feltre 21. Točke po nasprotnikovih napakah: Bor 16, Feltre 11.
FELTRE (Belluno) - V prvi tekmi meddeželne
rovk predvsem v napadu, s tehničnega vidika pa je bila menda celo nekoliko slabša, saj je v bistvu naredila veC napak od plavih. Boljši izhodiščni položaj so si borovke v bistvu zapravile zaradi slabega sprejema servisa in nekaterih negotovosti pri zaključevanju in res škoda je, da niso osvojile vsaj še enega seta, saj so vodile tako v tretjem kakor v Četrtem setu.
Začetek je bil izjemno izenačen. Vse do rezultata 12:12 sta se ekipi iz-
faze državnega odbojkar- Antonella Faimann (2+6) menjavala v vodstvu z
skega prvenstva mladink so borovke proti prvaku Veneta v nedeljo popoldne v gosteh doživele poraz, ki jim pred povratnim srečanjem, prihodnjo nedeljo v Trstu (šola Suvich ob 16. uri), še dopušča upanje v preobrat in uvrstitev v naslednje kolo. Treba pa bo zmagati s 3:0 oziroma s 3:1 ob boljši razliki v točkah, pri Čemer ima zdaj Feltre v skupnem seštevku z nedeljske tekme minimalno pozitivno razliko +2 točki. Plave so namreč z veliko prednostjo dobile drugi niz, ostali trije pa so bili izenačeni. Prav zato še naprej niso brez možnosti, čeprav jih Čaka težka naloga, saj si skoraj ne bodo mogle privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja.
Zaradi velike napetosti na obeh straneh mreže nedeljska tekma ni bila lepa. Ekipa iz Felter, ki je z izločitvijo Mogliana v deželni fazi poskrbela za prvovrstni podvig, saj je Mogliano štartal na osvojitev državnega naslova, je bila boljša od bo-
minimalno prednostjo, na koncu pa so bile gostiteljice bolj prisebne. V drugem nizu so borovke pritisnile na plin in z dobrimi servisi povsem zmedle svoje nasprotnice. V tretjem setu so plave nadaljevala v slogu prejšnjega seta in povedle z 9:4. Kazalo je že, da je srečanje trdno v njihovih rokah, ko je prišlo do popolnega preobrata in igralke Felter so dosegle kar enajst točk, borovke pa le še eno. To je precej potrlo plave, tako da so bile v naslednjem nizu že skoraj na robu poloma, saj so gostiteljice povedle kar s 7:0. Tedaj so borovke odlično reagirale in povedle z 11:7, a se jim je spet zataknilo in tudi ta set je pripadel nasprotnicam.
Povejmo še, da bo končni zmagovalec tega dvoboja v naslednji fazi zanesljivo igral proti podprvaku Lombardije Vigevanu (Lombardija, Toskana in Emilija Romagna imata po dva meddeželna finalista), ki je v nedeljo povsem nadigral (15:5, 15:6, 15:5) prvaka Trenta Battistija.
Plavim tudi 4. derbi in končno 2. mesto
Med naraščajnicami borovke utrdile položaj
NARAŠČAJNIKI
Sloga - Bor Furlani 0:3 (14:16, 8:15, 6:15)
SLOGA: Corbatti, Dra-sic, Grilanc, Milic, Mon-tello, Peterlin, Sosič.
BOR FURLANI: Mauri, Savarin, Seppi, Jančar, Mikolj, Krmec, Bosari, Lunazzi, Pečar.
V predzadnjem prvenstvenem kolu sta se še zadnjic letos pomerili najmlajši postavi edinih naših moških odbojkarskih društev. Tudi tokrat so slavili borovci, ki so tako letos dvakrat premagali svoje vrstnike s 3:0, dvakrat pa z 2:1. S tem zadnjim uspehom so si kolo pred koncem zagotovili drugo mesto, slogaši pa bodo, po odstopu ekipe Nuova pallavolo, Četrti.
Kljub gladki zmagi go-
stov je bil derbi borben. V prvem setu so dalj Časa visoko vodili slogaši, a je borovcem uspelo v finišu niz osvojiti. V Borovih vrstah je s svojo zrelo igro na mreži in v polju kot vedno izstopal Marco Seppi, ki tudi nosi glavno težo pri igri svoje ekipe. Slogaši so tudi izvedli nekaj dobrih akcij, zlasti v obrambi so bili zelo požrtvovalni, zgrešili pa so res veliko število servisov.
Vsekakor so s svojimi nastopi slogaši povsem zadovoljili, saj so od začetka prvenstva pokazali lep napredek. Razen Tiborja Drasica bodo vsi ostali v isti kategoriji igrali tudi naslednje leto, ko jim bodo izkušnje iz letošnjega prvenstva seveda zelo prav prišle. (Inka)
NARAŠČAJNICE
Bor Friulexport, ki vodi na začasni lestvici, je proti ekipi Oma izgubil set, v bistvu pa še bolj utrdil svoj položaj na vrhu, saj je Cus presenetljivo gladko (3:0) izgubil proti Ricreatoriju in ima zdaj tri kola pred koncem že štiri točke zaostanka za plavimi.
Altura - Koimpex 2:1 (15:5, 3:15,15:10)
Koimpex: Ban, Canzia-ni, Criti, Franco, Kalc, Maruccelli, Milile, K. in T. Sosič, Štor, Strajn.
V nedeljo zjutraj sta se pomerili dve izmed boljših šesterk prvenstva, ki sta si bili tudi po točkah domala enakovredni, saj je imela Altua le točko manj od Koim-pexa. Po tej zmagi pa je našo ekipo ujela na lest-
vici. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna, saj je v prvem prevladovala Altura, v drugem pa je bila absolutno boljši Koim-pex. Vse se je torej odločilo v zadnjem, ki je bil tudi najlepši. Po enakovredni igri, v kateri je točke osvajala zdaj ena, zdaj druga ekipa, so bile v konCnici prisebnejše domačinke, ki so v celoti izkoristile prednost domačega igrišča in po ogorčeni borbi osvojile srečanje. (Inka)
Bor Friulexport - Oma 2:1 (12:15,15:4,15:9)
BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Severi, Sternad, Tomaselli, Flego, Furlani, F. in K. mez-gec, Rogelja, Sadlovvski, Macho.
Oma je v prvem setu presenetila borovke, ki pa so v nadaljevanju uveljavile svojo boljšo tehnično pripravo in zasluženo zmagale.
Kontovel - Virtus 3:0 (15:4,15:1,15:9)
KONTOVEL: Sossa, Brezovec, Ferluga, Ko-bau, Škrk, Košuta, Briscak, Bogateč, Križman, Rebula.
Proti objektivno slabšemu nasprotniku so Kon-tovelke zmagale brez težav, čeprav so zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Na igrišče so stopile vse igralke. Kontovelke so v zadnjih štirih nastopih zbrale kar 11 toCk. Kažejo torej napredek!
Naraščajnice Koimpexa deljio 4. mesto z Altura (Foto Križmančič/KROMA)
1. ŽENSKA DIVIZIJA / NASI SESTERKI V 12. KOLU POSKRBELI ZA PODVIG
Igralke Brega U. Beton in Kontovela so proti AHuri in Orni pokazale zobe
Lahka zmaga slogašev - Sokol v 2. ŽD kljub porazu ohranile 2. mesto
DEKLICE / KONEC PRVENSTVA
Borovke izgubile samo dva seta!
Sokolovke odlične tretje - Dober nastop Koimpexa proti Omi
Kontovelke ugnale Omo...	...Brežanke pa Alturo (foto KROMA)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Sloga - Prevenire 3:1 (15:13, 15:10, 10:15, 15:8)
SLOGA: Jercog, A. in M. Maver, Miot, Spetič, VolciC, Pertot, Germani, Glavina, Veljak, Micales- > si.
Sloga je začela drugi del prvenstva z zmago. To vsekakor ni bil noben podvig, saj je Prevenire na dnu lestvice še vedno brez zmage. Nasprotno, slogašem lahko očitamo, da so si zaradi pomanjkanja zbranosti in podcenjevanja nasprotnika zapravili tretji set.
V tem setu so igrali precej slabo v sprejemu, zgrešili pa so tudi preveč servisov. V ostalih setih je bil prav servis glavno orožje Sloge, saj je bil sprejem gostov skozi celo tekmo zelo nezanesljiv. Na splošno lahko torej rečemo, da so slogaši zadovoljili, čeprav lahko bil rezultat se bolj gladek.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Kontovel - Oma 3:2 (12:15, 15:11, 9:15, 15:4, 15:12)
KONTOVEL: Pertot, Černe, Blazina, Bezin, D., E. in K. Bogateč, Su-perina, Pernarcich.
Kontovelke so v prvem povratnem kolu poskrbele za lep podvig, saj so proti visoko uvrščeni Oma v prvem delu izgubile s 3:0. Tokrat so zaigrale borbeno in z veliko voljo do zmage ter vnovič potrdile, da igrajo proti boljšim ekipam veliko boljše, kot proti slabšim. S tem uspehom so hkrati tudi napovedale svoj prodor proti zgornjemu delu lestvice.
Za zmago proti Omi je treba res pohvaliti vse igralke, ki jih ni potrlo niti vodstvo nasprotnic z 1:0 in 2:1. Posebno pohvalo za prikazano igro, posebno v obrambi, pa si zasluži mlada Tanja Blazina (letnik 1978), kakor tudi ostale mlajše, ki predstavljajo enakovredno zamenjavo za bolj izkušene.
Altura - Breg 1:3 (6:15. 15:9,15:17, 4:15)
BREG: Kocjančič, Glavina, Zeriali, Canziani, Ota, Malmenval, Kosmač, Slavec, Sturman, Pettirosso, Laurica.
Brežanke so v tem kolu pripravile pravo presenečenje, saj so z odlično igro v gosteh zasluženo premagale prvou-vršCeno ekipo Pallavolo Altura. Da naši ekipi ne ustreza sedanje mesto na lestvici, je bilo razvidno že iz tekem proti klubu
Alturi in proti ekipi Kil-ljoy. V soboto je imel Breg priložnost, da končno pokaže, kaj velja. Z odlično igro je dolinska ekipa osvojila točki, ki jo ponovno uvrščata v boj za prva mesta.
Po nihajoči igri v pr-* vib dveh setih se je v tretjem delu igre vnel ogorčen boj. Ekipi sta dali od sebi, vse kar sta zmogli, predvsem v napadu in v obrambi, kjer sta reševali tudi nemogoče žoge. Uspeh si je Breg priigral v prvi vrsti z odličnim servisom in z vrsto uspešnih protinapadov, ki jih visoke blokerke domače ekipe niso znale zaustaviti. Zagrizena igra je prinesla Bregu prednost 2:1 v setih, nasprotnicam pa je popolnoma prekrižala račune in botrovala padcu koncentracije. V Četr-
tem setu je bila odločilna serija servisov Zeria-love, ki je pripeljala svoje do vodstva 14:1 in za nasprotnice ni bilo veC rešitve. (Sain)
2. ZENSKA DIVIZIJA
Sokol - CUS Prevenire 1:3 (4:15, 11:15, 15:2, 10:15)
SOKOL: Golemac, Ra-detic, Semec, Antonie, Kobal, Švara, Visintin, BrišCek, Legiša, Peric.
Prva tekma povratnega dela je prinesla našim drugi letošnji poraz, ki vsekakor ne odvzema nabrežinski šesterki odličnega drugega mesta na lestvici.
Sokolovke so zaigrale daleč pod svojimi zmožnostmi in prepustile gostjam na lahek naCin prvi set in polovico drugega. Prvi rekaciji naših deklet smo priča le v tretjem setu, ko je vse kazalo na preobrat. Del-
ni uspeh pa je bil le pesek v oci, saj so nasprotnice v četrtem setu nadoknadile zaostanek 10:4 in uspešno zaključile set in tekmo. (Sain)
Sokol - SanfAndrea 3:1 (17:15, 12:15, 15:9, 15:12)
SOKOL: Golemac, Ra-detič, Švara, Kobal, Semec, Legiša, Peric, Visintin, BrišCek.
Sokolu je sredi prejšnjega tedna prišla v goste tretjeuvršCena ekipa SanfAndrea, ki je morala kloniti pred bolj motivirano šesterko iz Nabrežine. Ekipi sta si bili skozi vso tekmo enakovredni. Napetost je v prvem delu tekme hitro rasla, saj sta se ekipi zasledovali vse do konca seta, ko je Sokol zasluženo povedel, predvsem zaradi požrtvovalne igre v obrambi.
Ta element je bil za naše tudi sicer odločilnega značaja. V drugem setu je bila tekma izenačena vse do rezultata 10:10, ko so gostje dosegle odločilne točke neposredno s servisom in odvzele našim kakršnokoli možnost, da bi nadoknadile izgubljeno. V tretjem setu je Sokol uredil še sprejem servisa, visoko povedel takoj na začetku in ohranil prednost do konca. V Četrtem setu so morale domačinke zadržati zadnjo reakcijo gostinj, ki se niso nikoli predale, tako da je bil konCni rezultat vedno pod vprašajem. Tudi tokrat so bili odločilni dobri servisi v konCnici seta, ki so nagradili mlade Na-brežinke s pomembnim uspehom. (Sain)
DEKLICE
Ricreatori - Sokol 0:3 (14:16,12:15,1:15)
Sokol: Radetic, Kobal, Švara, Peric, BrišCek, Semec, Udovič, Vižintin.
Na zadnji tekmi tega prvenstva si je Sokol v gosteh priigral točki, ki ga dokončno uvrščata na odlično tretje mesto v skupnem seštevku. Ekipi sta si bili dober del tekme skoraj enakovredni, Čeprav je Sokol predvajal bolj umirjeno in zrelo igro. Zasluga Nabrežink je bila, da so v ključnih trenutkih zaigrale premišljeno in si izborile prednost dveh setov. V konCnici tekme so nasprotnice povsem odpovedale, tako da je Sokolu za uspeh zadostoval le dober servis. (Sain)
Bor Friulexport - Club Altura 3:0 (15:1,15:7,15:4)
BOR FRIULEKPORT: Gruden, Bezenšek, Vidali, Faimann, Mamolo, Zadnik, Pernarcich.
Borovke so prvenstvo končale brez poraza, v 22. kolih pa so vsega izgubile le dva seta! Njihova premoC je bila torej res zelo izrazita in lahko rečemo, da so bile najmanj za dva razreda boljše od ostalih ekip. Tudi zadnja tekma proti ekipi Club Altura je bila Cista formalnost in domala vse točke, ki jih je dosegel nasprotnik je treba pripisati lagodni igri plavih, ki pa vseeno zaslužijo pohvalo, ker so skozi celo prvenstvo, kljub pomanjkanju prave konkurence, ohranile dovoljšnjo mero zbranosti, da jim ni niti enkrat spodrsnilo.
OMA - Koimpex 3:1 (15:6,14:16,15:11,15:13)
Koimpex: Ban, Gibi, Criti, Kalc, Kufersin, Maruccelli, Novakovič, Sosič.
V	prvenstvu deklic je Koimpex v zadnjem kolu klonil na lestvici bolje uvrščeni Omi, vendar smo s prikazano igro lahko povsem zadovoljni. Razen Martine Kufersin in Nataše Novakovič so namreč nastopile izključno narašCajnice, ki so se starejšim in izkušenejšim nasprotnicam zelo solidno upirale. Naše od-bojakrice so bile na mreži in v polju enakovredne nasprotnicam. Slabše pa so se odrezale v sprejemu. Močnih servisov domače ekipe namreč niso mogle nevtralizirati in ko je sprejem pešal je bila tudi nadaljnja gradnja otežkoCena. Vsekakor se se vseskozi zelo požrtvovalno borile. Njihov trud pa je bil poplačan z osvojitvijo drugega seta, Četrti pa se jim je izmuznil le za las. (Inka)
DEČKI
Sloga - Volley Club 3:0 (15:11,15:6,15:5)
SLOGA: Besich, Germani, Kralj, Marc, Metlika, VolciC.
V	petek so slogaši končno le odigrali zaostalo tekmo iz 6. kola. Srečanje je bilo za obe ekipi popolnoma brez pomena, saj je Sloga že zdavno osvojila pokrajinski naslov, Volley Club pa bi si tudi z morebitno zmago prav nič ne izboljšal položaja na lestvici. Za Slogo pa je sto samo za prestiž, saj so fantje hoteli zmagati, da 1 zaključili prvenstvo nepremagani, kar je tudi svojevrsten rekord. No, to jim je tudi uspelo, Čeprav v Repnu nismo prisostvovali lepi tekmi, saj je bila razlika me tekmecema, kot že stalno letos prevelika. (Inka)
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 30. marca 1993
NEMČIJA / ODREDBA V BERLINU
AVSTRIJA / GALA PREDSTAVA
r ZDA / NI BIL UMOR, NE SAMOMOR
NOVICE
Živali na vrvico, nobene izjeme
Odredba torej velja tudi za... ovce
Berlinski pek Martin Portmann se je pač moral podrediti odredbi oblasti berlinske četrti Charlottenburg, po kateri je treba žčivali voditi na vrvici. Svoji ovsi Tretlo in Mae-chen je torej privezal, kajti vsakodnevnemu sprehodu se noče odpovedati
Lipicanci za obnovo Hofburga
DUNAJ - Slavni beli lipicanci visoke španske jahalne šole z Dunaja bodo po svoje prispevali k obnovitvi dunajske cesarske palače Hofburg, ki jo je 27. novembra lanske-gha leta delno uničil požar. Tako je včeraj sporočil avstrijski minister za kmetijstvo Franz Fi-schler, ki skrbi za šolo, sporazumno z ravnateljem šole Jaromirom Ouhlehlo.
Prispevek dunajske jahalne šole bo seveda svojevrsten in ugledu te Sole primeren: 7. maja bodo pod pokroviteljstvom predsednika republike Thomasa Klestila priredili veliko gala predstavo, katere izkupiček bo v celoti namenjen obnovitvi Holburga. To bo prva gala predstava po koncu druge svetovne vojne, vseh 900 vstopnic pa bodo prodali na dražbi. Edina izjema bo nekaj desetin vstopnic, ki jih bojo brezplačno podelili tistim prostovoljcem, ki so na noč požara priskočili na pomoč in rešili konje. Končno pa bodo prvič v zgodovini lipicancev omogočili, da se obiskovalci predstave proti plačilu fotografirajo z lipicancem. Takih fotografij ni in fotografiranje slavnih lipicancev je sploh strogo prepovedano.
Obnova Hofburga naj bi po dosedanjih napove-
dih stala najmanj 400 milijonov šilingov, čeprav bo končni obračun verjetno mnogo višji. Vsekakor pa ima gala predstava dvojni namen: zbrati sredstva za obnovo Hofburga in pa izreči javno priznanje tistim, ki so lanskega 29. novembra rešili lipicance pred požarom.
Kot je znano, je bilo vseh 69 lipicanskih žrebcev odpeljanih v park in skupina prostovoljcev jih je vso noč in do poznih jutranjih ur vodila po parku ter preprečila, da bi se razbežali in poškodovali. Sele okoli poldneva so konje lahko zopet prepeljali v kobilarno.
Požar hlevskega dela ni uničil, skoraj popolnoma pa je uničil manežo in veliko redutno dvorano. Dela za obnovo bodo trajala vse do leta 1996, vendar so že izvedli najnujnejša popravila, tako da je maneža že uporabna. Vendar jo bodo morali dva meseca zapreti, da bodo lahko utrdili streho in izvedli še nekatera popravila. sicer pa je rava-natelj Sole Ouhlehla pripravil dolg spisek dodatnih popravil, ki bibila potrebna, da bo šola lahko dobro delovala. Med temi je tudi povečanje hlevskega dela in modernizacija razsvetljave. Minister za kmetijstvo pa teh stroškov za enkrat še ni odobril. (AFP)
Marilyn: nova teza
Usoden ji je bil klistir
VVASHINGTON - Ni napravila samomora, niti je niso ubili botri »cose nostre«: Marilyn Monroe je umrla zaradi nepredvidljivega, a smrtonosnega cocktaila uspavalnih pomiril in shujševalnega klistira. To navaja v najnovejši biografiji Donald Spoto, ki je pred tem pregledal na tisoče strani dokumentov, tajnih dnevnikov, beležk, verzov in pisem. Spoto eno za drugo trga vse dosedanje teorije o zagonetni zmrti nekdanjega hollywoodskega sex-simhola. Z Robertom Kennedyjem ni imela nobenega razmerja, saj
se je z njim na samem srečala le enkrat v vili pevca Binga Crosbyja v Palm Springsu. Filmski igralki je bil usoden klistir, v katerega je njen psihiater Ralph Green-son razstopil poleg shujševalnih preparatov tudi klorov hidrid, ki je potenciral učinek uspavalnih pomiril, tako da se Marilyn Monroe ni veC zbudila. Je bila to klinična napaka? Spoto ni razrešil tega dvoma; tako da bralec lahko le ugiba. Marilyn Monroe je umrla le tri dni pred poroko s svojim bivšim možem Joeom Di Mag-giom.
PARIZ
Prvi rojstni dan Euro Disneya
PARIZ - VeC kot deset milijonov ljudi je v prvem letu obiskalo Euro Disney, veliki zabavni park v neposredni bližini Pariza, ki so ga odprli pred letom dni. V pričakovanju prvega rojstnega dne bo Euro Disney uvedel nekaj sprememb, med temi tudi nove cene, vec storitev in, kar si obiskovalci najbolj želijo, Se vec atrakcij.
Z 29 atrakcijami, ki že obstajajo in 6 novostmi, ki bodo začele obratovati v kratkem, se torej Euro Disney predstavlja svojim zvestim in novim obiskovalcem.
Vendar pa finančni obračun prvega leta ni bil nadvse ugoden. Park obratuje z izgubo in zaenkrat nic ne kaže, da bi se trend bistveno spremenil. To je potrdil tudi predsednik družbe Euro Disney Philippe Bourguignon, ki je dejal, da »družba sicer posluje z izgubo, Čeprav je Število obiskovalcev preseglo 10 milijonov in bo doseglo 11 milijonov 12. aprila, to je
. Arshad Mohhamed, Reuter
na dan prve obletnice odprtja parka. Zelo je naraslo število prisotnosti Francozov; kar 3, 5 milijona obiskovalcev je bilo namreč domačinov. Prav tako je bilo veliko število obiskovalcev iz drugih evropskih držav. Z novo politiko cen pa nameravajo povečati Število obiskovalcev tudi v mrtvih sezonah, saj bodo znižali cene vstopnic od novembra do februarja, z izjemo božičnih počitnic. Odrasli bodo tako pozimi plačali samo 175 frankov, namesto običajnih 225, otroci pa 125 frankov namesto 150. Tudi hoteli bodo sorazmeroma cenejši, 375 frankov za sobo, v kateri lahko prenočujejo štiri osebe.
Vendar to niso edine novosti, s katerimi namerava Euro Disney privabiti večje Število gostov. Med raznimi pobudami velja tako omeniti »veCer v Euro Disneyu«, to je vstopnico 150 frankov za obiskovalce, ki obiščejo zabaviščni park po 17. uri in se v njem
lahko ustavijo do 23. ure. Med novimi atrakcijami pa so tudi nekatere v tem trenutku zelo priljubljene, med temi »Lepotica in zver«.
Vendar se je direktor Euro Di-sneya pohvalil tudi s socialnim doprinosom, ki ga ta park daje premošCanju gospodarskih težav v Franciji. Zaradi parka je Francijo obiskalo 5 milijonov tujih turistov vec kot običajno, kar pomeni dotok tuje valute v višini 7 milijard frankov, park je plačal 800 milijonov frankov davkov, zaposluje pa 12 tisoč ljudi in predstavlja v sedanjem negativnem gospodarskem trendu pravzaprav edino veliko investicijo. Doslej so v gradnjo parka investirali 23 milijard frankov, to je drugi najvecji projekt za gradnjo predora pod Rokavskim zalivom; kot zadnji podatek pa Bourguignon navaja dejstvo, da so bila tuja podjetja pri delih soudeležena za samo 20 odstotkov celotne investicije.
rZDA / FILMSKA INDUSTRIJA SE PRILAGAJA NAVADAM n
Ljubezen in seks ne privlačujeta več...
Američani imajo raje družinske filme
LOS ANGELES -Dolga leta so ponavljali, da sta seks in nasilje kruh in sol, ki nekemu filmu zagotavljata uspeh. Nič rti bolj lažnega: vHollywoodu so odkrili, da gredo najbolj v denar filmi, v katerih ne manjka čustev, s srečnim koncem in morebiti s kakšnim dečkom v glavni vlogi: ne samo, da so poceni in prinašajo velike dobičke, vanje se ne zaganjajo moralisti in pozitivno učinkujejo na razpoloženje Američanov, ki so v depresiji zaradi recesije.
To je razlog, da so se v hollywoodskih studiih, po stopinjah Walt Di-sneya, dobesedno pognali v to novo zvrst, in, kot ponavadi, brez vsake mere.
Letos napovedujejo pravi plaz filmov za
družinsko rabo: VVarner Brothers jih ima v proizvodnji štiri (med temi je »Dennis the menace«, ki se naslanja na istoimenski strip); Walt Disney se ponaša s »Homeward Bound« ter s »Pustolovščinami Hucka Fin-na«; štiri jih ima »Univer-sal« in med njimi je »Ju-rassic Park« po istoimenski knjigi Michaela Chri-chtona - režiral ga je Števen Spielberg, ki je bil pozoren na mlado publiko; MGM se je lotila pravljice »Meteor Man«; tudi pri Foxu jih imajo štiri in med temi je »The page master« z Macauleyem Culkinom, idolom otrok; pri Columbii pa so v »Last action hero« ob ramo »hrustu« Arnoldu Schvvarzeneggerju postavili nekega 11-letnega
dečka, izognili pa so se tudi prizorom golega nasilja, da bi še bolj razširih »audience«.
Kinematografske hiše imajo utemeljen razlog, da so ubrale to pot. Trije filmi, ki so v zgodovini ameriškega Sima dosegli najvišji inkaso (»Vojna zvezd», »E. T.« ter »Mama, zamudil sem letalo«), so namreč primerni tako za odrasle kot za otroke. Poleg tega so stroški za družinske filme, razen kakšne izjeme, pod poprečjem (29 mihjonov lir), a dobiček je večji. »Film, ki je primeren za otroke, ima več možnosti, da na ameriškem tržišču preseže mejo 60 milijonov dolarjev kot pa Sim, ki je prepovedan za mladoletne«, pravi analitik David Davis. (ANSA)
Tudi Sinead 0’Connor na manifestaciji za mir
DUBLIN - Mogočne manifestacije za mir v Severni Irski se je udeležila tudi znana pop pevka Sinead 0’Connor, ki je bila v preteklosti predmet polemik zaradi podpore Irski republikanski armadi in ker je med neposrednim televizijskim prenosom raztrgala sliko papeža Janeza Pavla II. Manifestacije se je udeležilo vec kot 15 tisoč ljudi, 0’Connorjeva pa je zapela neko himno in izjavila: »To pesem hoCem ponuditi kot molitev za človeštvo... Odgovor je ljubezen, brezmejna ljubezen.«
75 mrtvih končni obračun železniške nesreče pri Pusanu
SEUL - V nedeljskem iztirjenju ekspresnega vlaka pri južnokorejskem Pusanu je življenje izgubilo 75 oseb, 120 pa jih je bilo ranjenih. To je dokončni in uradni obračun žrtev, oblasti pa so po prvih iz-ledkih preiskave ugotovile, da se je železniški nasip pogreznil, ker so le nekaj minut pred prihodom vlaka razstrelili nekaj min med gradnjo jaška za električne kable.
Med begom iz zapora 5 oseb izgubilo življenje
LIMA - Štiri gverilci perujske mačistične skupine »Sendero Luminoso« in en pohcijski agent so izgubili življenje v eksploziji peklenskega stroja, ki je zrušil glavni zid jetnisnice Quincoro pri Cuczu (550 kilometrov jugovzhodno od Lime). Po zadnjih vesteh je po eksploziji zbežalo kakih sedemdeset jetnikov, ki jih sedaj vneto zasledujejo tudi s pomočjo helikopterjev.
Benetton ni računal na britansko občutljivost
LONDON - Pri iskanju najbolj prodorne reklame se je podjetje Benetton uštelo. Modna hiša je namreč objavila sliko britanske kraljice, s krono, z žezlom in dragulji, le da je bil njen obraz popolnoma črn, kot da bi slo za temnopolto kraljico. Britanci pa so skrajno občutljivi, če kdo drugi Zali dostojanstvo britanske monarhije. Prejšnjo noč so s črno barvo premazali skoraj vse izložbe Benettonovih trgovin v Londonu in za seboj pustili napis: »Ce Benetton riše našo kraljico s črnim obrazom, tudi mi lahko prebarvamo njegove izložbe.« Se pred tem je Benetton ukazal umakniti reklamo, ker je vsa konservativna in monarhistična Velika Britanija protestirala in že napovedala bojkot Benettonovih trgovin.
New York Post pred edino rešitvijo
NEW YORK - Bivši lastnik New York Posta in založniški magnat Rupert Murdoch je podpisal sporazum s sedanjim lastnikom Abejem Hirschfeldom o ponovnem odkupu tega najstarejšega newyorškega dnevnika. Hirschfeld je v spom z redakcijo, ker jo je hotel skupaj z direktorjem odpustiti in se bi torej rad znebil tega nevarnega in zanj prevelikega grižljaja. Srečni konec pa bo uresničljiv, ko bodo oblasti spremenile dosedanje protimonopolne norme, zaradi katerih je moral Murdoch prodati New York Post.
Izraelska vojska ne dopušča orgij
JERUZALEM - Naborna vojakinja izraelske vojske bo nedvomno hudo plačala povabilo svojim kolegom, naj v njeni sobi popestrijo sivino služenja vojaškega roka Namesto klepeta, popivanja in kvartanija je 18-letna vojakinja večer spremenila v pravo spolno orgijo. Vse se bi nedvomno srečno končalo, če se ne bi fantje pubertetniško hvalili pred nekim oficirjem, ki je seveda takoj sprožil disciplinski postopek. Nabornike Čaka kazen, nabomico pa nečastni izgon iz vojske.
Umrl oče kabelske televizije
ALLENTOVVN (ZDAJ - V starosti 78 let je v Allen-townu v Pennsylvaniji umrl izumitelj kabemlske televizije John VValson. Leta 1947, ko je upravljal trgovino z gospodinjskimi stroji, v kateri ni mogel kupcem pokazati, kako deluje televizor, ker je valovi niso dosegli, je namestil anteno na bližnji grič, nato pa svojo trgovino povezal s kablom in prebivalcem mesta ponudil isto storitev za ceno 100 dolarjev in za mesečno naročnino v višini 2 dolarjev.
3'
Pripravlia: Silvo Kovač
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
Vodoravno: 1. ime slovenskega slikarja Ažbeja, 6. mleCni izdelek, 9. nekdanji italijanski ministrski predsednik in predsednik republike (Giovanni), 10. Hercegovec, 11. slovenski slikar, impresionistični krajinar in figuralik (Matija), 12. odtis stopala, 13. vulkan na filipinskem otoku Mindanao, 14. velik gorski vrh, 15. kemijski znak za selen, 16. krokodil tropske Amerike, 17. ubijanje s hladnim orožjem, 19. vrsta žita z belimi ali rožnatimi cveti, 20. nastava, 24. ime slovenskega pisatelja Bevka, 26. poživil-na snov v kavinih zrnih, 29. začetnici nemškega arhitekta Mendelsohna, 30. beneški vojaški poveljnik, ki iz ljubosumnosti umori svojo ženo, junak Shakespearove tragedije in Verdijeve opere,
31.	avstrijski gledališki režiser (Leon),
32.	hrvaško mesto v Podonavju, 33. oblika angleškega imena Peter, 34. prva ženska, 35. slovenski gledališki igralec (Jože), 36. kraljevska igra, 37. urjenje telesnih sposobnosti.
Navpično: 1. ozemlje v Severni Ameriki, ki so ga ZDA na današnji dan leta 1867 kupile od Rusije za 7.200.000 $, 2. mesto pod Vezuvom v Italiji, 3. ime vrhunskega slovenskega alpinista Česna, 4. ženski zaimek, 5. kemijski znak za neon, 6. turski sultan, ki je osvojil Mezopotamijo, Sirijo, Palestino in Egipt, 7. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 8. starejši eno od imen francoske reke Rone, 12. hrvaška oblika imena Stefan, 14. paradiž, 16. slovenski duhovnik, ki je podpiral slovenske študente na Dunaju (Luka), 18. latinski predlog, 21. kemijski znak za aktinon, 22. znamenje vladarske Časti, žezlo, 23. pevec pred leti zelo popularne rock skupine Europe (Joey), 25. krajše ime najvecjega brazilskega letovišča, 26. češki teniski igralec (Jan), 27. trava druge košnje, 28. muslimanski poljedelec v arabskih deželah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, 31. ime finskega arhitekta Saarinena, 33. popularna glasba, 35. začetnici hrvaškega revolucionarja Štajnerja, avtorja spominov 7000 dni v Sibiriji.
•piods ‘qes ‘sajo^ ‘BAg ‘aiag ‘!ibq ‘ddg ‘ojajo ‘pjg ‘uiajo>f ‘aouBjj ‘jsed ‘eplc ‘aluep^ ‘nemto^ ‘ag ‘emir ‘ody ‘pa[s ‘eurej ‘org ‘auoag ‘iis ‘uopiV :ouABJopoyy A3LIS3H
a b c d e f g h
4 haloga 73 Naloga 74 ^
Šahovska naloga St. 73
Beting - Nimzovvitsch / dopisna
partija 1912
V prvi bojni Črti belega je tokrat trdnjava na polju e4, ki onemogoča delovanje Črnih figur na e liniji. Beli, ki je na potezi, to vezavo spretno izkoristi in s kombiniranimi grožnjami po e liniji obenem oslabi tudi položaj Črnega kralja v rokadi. Z malo smisla za kombinacijo bo pot do zmage belega zelo zanimiva!
Šahovska naloga St. 74 Zilberstein - Veresov / SZ 1969
Dami in raznobarvna lovca na šahovnici ne obetata razburljivega končnega razpleta v partiji. V položaju na šahovnici je na potezi Črni, ki se mu po dveh Sabih belemu kralju porodi zanimiva ideja, po kateri postane skromni črni lovec na polju gl pravi heroj!
Rešitev naloge št. 71
Beli ne more zadržati materialne prednosti, zato se odloči za prefinjeno žrtev dame za skakača. l.Dh6:! gh6 2.Sc6 / za črnega je ugodno l.T/6: Df6: 2.Sf3 Tf8/ Aktivne bele figure napadajo črnega kralja. 2...Df8 3.Se7+ Kg7 4.Lb2 V napad prihaja tudi črnopoljni lovec. 4...Te8 5.Te6! in črni se je vdal! Na 5...Te7: odloči 6.Lf6:+ itd.
Rešitev naloge št. 72
Medsebojno sodelovanje belega lovca in skakača zaustavi črnega c kmeta, zato beli najprej odigra l.La6+! Ka8 Ce črni vzame lovca
1..	.Ka6: sledi 2.Sd5 c2 3.Sb4+ itd. Ne pomaga l...Ka7, to pa zaradi 2.Sc6+ in nadaljnjega 3.Sd4. V akcijo se vključi skakač 2.Sc6 c2 3.Lb7+! Usmeri kralja na polje b7 in aktivira skakača
3..	.Kb7: 4.Sa5+ Ka6 5.Sb3 in črni kmet je zaustavljen. Beli zmaga!
Torek, 30. marca 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /NA ZAHODU NOV FRONTALNI VAL
ALPE JADRAN /PO HLADNEM JUTRU TOPLO
Nad Alpami in severnim Sredozemljem je nastalo območje visokega zračnega pritiska. Ciklon nad severovzhodnim delom Evrope se polni in ne vpliva več na vreme pri nas. Nad naše kraje doteka s severozahodnimi vetrovi nekoliko toplejši in bolj suh zrak.
C A
središče sredISCe ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-80%
O
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
NEVIHTE
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	2/8
TRST........ 4/10
CELOVEC.......	-3/5
BRNIK....... 2/7
MARIBOR.......	2/6
CELJE....... -1/7
NOVO MESTO....	-2/8
NOVA GORICA..	-2/10
MUR. SOBOTA...	0/8
PORTOROŽ......	0/9
POSTOJNA......	-3/6
IURSKA BISTRICA.	-4/7
KOČEVJE.......	-4/6
CRNOMEU.......-	-1/8
SLOV. GRADEC..	0/5
BOVEC....... 1/8
RATEČE........	-9/3
VOGEL.........-	-10/-4
KREDARICA.....	-17/-12
VIDEM....... 2/12
GRADEC........	2/6
MONOŠTER......	1/7
ZAGREB........	4/8
REKA........ 4/10
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 14. uri
HELSINKI..............   -5/1
OSLO.................... -8/3
STOCKHOLM............... -3/4
K0BENHAVN............... -1/5
MOSKVA.................. -1/4
BERLIN.................. -2/5
VARŠAVA.................. 0/1
LONDON.................. 3/11
AMSTERDAM............... -2/8
BRUSELJ................. -2/8
BONN.................... -4/8
FRANKFURT............... -6/5
PARIZ.................. -2/10
DUNAJ................... -1/0
MUNCHEN................. -4/2
ZURICH.................. -5/3
ŽENEVA.................. -3/5
RIM..................... 1/12
MILAN.................. -3/12
BEOGRAD.................. 1/1
NICA.................... 5/13
BARCELONA............... 6/15
BUKAREŠTA................ 0/9
CARIGRAD................ 9/15
MADRID........,... 2/20
LIZBONA................ 10/16
ATENE................... 9/16
LARNAKA................ 10/22
TUNIS................... 6/18
Al .TIR................. 9/23
MALTA.................. 11/15
JERUZALEM............... 8/26
KAIRO.................. 12/25
SNEŽNE RAZMERE
SLOVENIJA	FURLANIJA-JK	KOROŠKA
Kope...........	-/25	Cimolais	-/-	Podkloster	-/35
Vrhe...........	-/-	Claut	-/-	Bad Neinkirchheim 20/50
Lontovž........	-/-	Piancavallo	10/2)	Pliberk/Peca	-/30
Stari vrh......	-/-	Zabnice/Ovčjavas -/-	Sloveniji Ftojberk	-/50
Rogla.......... 30/40	Raibl	-/-	Dobrač	-/30
Kanin..........	-/-	Farni Avoltri	-/-	Nassfeld/Mokrine	60/80
Cerkno.........	-/-	Farni diSopra	0/20	Spittal/Goldeck	5/55
Soriška planina..	-/-	Paluzza-limau	20/30	Heiligenblut	20/140
Vogel..........	-/-	Paularo	-/-	Katschberg	60/80
Kabla..........	-/-	Pontebba	35/35	Koralpe/Golica	-/30
Mariborsko	Pradibosco 30/60 Kolschach/Mauthen 20/30
Pohorje........ 25/35	PratoCamico	-/-	Mallnitz	10/150
Kranjska gora..	-/-	Zoncolan	0/30	AVSTRIJA
Pokljuka.......	-/-	Sauris	0/0	Ariberg	35/330
Rog-Črmošnjice	-/-	Sella Chianzutan	-/-	Seefeld	20/70
Prvine.........	-/-	Nevejsko sedlo	10/80	Kitzbuhel	10/75
Jezersko.......	-/-	Vtsarje	35/60	Obertauem	120/220
Ulovka.........	-/-	VENETO	ZellamSee 20/100
Krvavec.......:	-/- Sappada 10/50 Schladming/Planai 10/100
Črni vrh.......	-/-
CESTE PO SLOVENIJI
Ceste so suhe in normalno prevozne. Promet je tekoč tako v notranjosti kot na vseh mejnih prehodih.
o SAIZBURG
GORNJI SENIK
MURSKA SOBOTA

O CELOVEC
MARIBOR
KRANJSKA GORA
VARAŽDIN O
O KRANJ
ČEDAD VIDEM O
O LJUBLJANA
D PORDENONE
.N, GORICA
O POSTOJNA
O NOVO MESTO
O KOPER
O KARLOVAC
O UMAG
DANES
Slovenija: Precej jasno bo, v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 12°C.
Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo sončno vreme, le v vzhodni Avstriji in na Madžarskem bo zmerno oblačno.
V Sloveniji:	Obeti:
Jutri bo še sončno, zjut- V četrtek popoldne se bo raj hladno, čez dan pa še v zahodnih krajih posto-topleje kot danes.	pno pooblačilo. Začel bo
pihati jugozahodnik.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 zraka :
Ljubljana......	16
Maribor........... 23
Celje............. 40
Trbovlje.......... 24
Hrastnik.......... 59
Zagorje........... 26
Šoštanj........	15
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona:113, Drava HE Dravograd: 130;Sava Radovljica: 35,Sava Radeče:113, Sava HE Mavčiče: — ,Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 63, Savinja Laško: 94; Krka Podbočje: 95, Kolpa Radenci: 93.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.46 in zašlo ob 19.28. Dan bo dolg 12 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 10.51 in zašla 01.50.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.18 najvišje 24 cm, ob 8.22 najnižje -27 cm, ob 16.51 najvišje 10 cm, ob 20.45 najnižje 6 cm. Jutri: ob 2.02 najvišje 14 cm, ob 10.24 najnižje -24 cm, ob 18.07 najvišje 20 cm, ob 23.58 najnižje -2 cm.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju raka, element voda. Sejemo lahko vse vrste poljščin in listnate vrtnine, kot je solata, radie, tržaški solatnik ter Špinačo in blitvo.
V VEDNOST
Emisija
škodljivih
snovi
Tone Planinšek
Dušikovi oksidi so spojine dušika in kisika. Ker se vezeta na različne načine, poznamo pet dušikovih oksidov, in sicer N20, NO, NOo, N203 in N2Og. Največ se pojavljata NO in N02, mejne in kritične vrednosti pa so predpisane tako, da se vsi dušikovi oksidi preračunajo na ekvivalent
no2.
Mejne vrednosti so za dušikov dioksid strožje kot za žveplov dioksid. Za N02 znaša 24-urna mejna vrednost 100 g/m3, medtem ko za S02 znašata ustrezni vrednosti 125 in 350 g/m3.
Dušika je v suhem zraku okoli štiri petine, kisika eno petino, drugih plinov pa približno 1 odstotek. Pri običajnih temperaturah kisik in dušik praktično ne reagirata med seboj. Proces se začne odvijati pri temperaturah nad 600°C,' najbolj učinkovit pa je pri temperaturah med 800 in 1000°C.
Takšni pogoji so v kuriščih, motorjih z notranjim zgorevanjem, pa tudi pri odprtem kurjenju s plinom.
Iz poročila o onesnaženosti zraka v Sloveniji od aprila 1992 do marca 1993 povzemamo, da smo v letu 1991 v Sloveniji spustili v ozračje 45.438 ton dušikovih oksidov. Porazdelitev po panogah je naslednja:
el.energetika9.697 t/leto 21.34 % industrija 3.336	t/leto	7.34 %
ši. potrošnja 1.269	t/leto	2.79%
mobilni viri 31.083 t/leto 68.41 % teh. viri	53	t/leto	0.12 %
(	x
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
M
M
OVEN 21-3/20-4 : Preveliko navdušenje nad neko osebo lahko ogrozi vašo obstoječo zvezo, pa čeprav s tem niste imeli v mislih nikakršnih romantičnih nagibov.
BIK 21-4/20-5 : Ne dovolite svojemu optimizmu, da vam uide z vajeti, še posebej v kolikor se nanaša na službo ali vaše zdravje. Informacija vas lahko zapelje na napačno pot.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Naj vas danes vodi stavek »tega ne potrebujem in ne želim«, ker vas bo ponovno zamikalo zapravljanje denarja za nepotrebne stvari.
RAK 22-6/22-7 : Poskusite ostati v razumnih mejah, saj vas bo sicer navdušenje zapeljalo v nevarno vode in na tehtnico boste morali postaviti službo in družino.
LEV 23-7/234$: Tisto, kar boste slišali, ni nujno tudi res. Prijatelj vam bo morda razložil okoliščine, ki opravičujejo njegova dejanja.
DEVICA 24-8/22-9: Vsakršna neprevidna in nepremišljena poteza v zvezi z denarjem in imetjem, vas bo drago stala, zato se za nakup odločite Sele, ko boste preverili vse podatke.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Obeta se vam taksen poslovni projekt, o katerem ste samo sanjah, toda če ne boste ostali z obema nogama na tleh, ne boste znali potegniti prave poteze.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Poskušali boste kompenzirati današnji dan z včerajšnjim dolgčasom in seveda v tem ponovno pretiravali. Nimajo vsi takega bioritma kot vi!
STRELEC 23-11/21-12 : Uživaj, dokler imaš in moreš je misel, s katero se že cel dan ubadate. To vas lahko zapelje na rob finančnega propada. Brzdajte se!
KOZOROG 22-12/20-1 : Ce boste danes pustili partnerju, da vas vodi, se boste morali sprijazniti tudi s tem, da bosta brezglavo letala z enega konca na drugi.
VODNAR 21-1/19-2 : Vaše navdušenje ne pozna meja, kar vas lahko zapelje v Cisti hazard in napačno presojanje, tako v službi kot pri vašem zdravstvenem stanju.
RIBI 20-2/20-3: Ne pustite čustvom, da prevladajo razum, kajti pozneje se boste počutili zagrenjeno in nezadovoljno. Poslušajte nasvet tretje osebe!
BLIŽNJI VZHOD / ZAČARANI KROG INTIFADE: TUDI VČERAJ VAL NASILJA
V vrtincu slepega sovraštva
Hamasovci ne izbirajo ne ciljev in ne žrtev, intifada postaja iz dneva v dan bolj krvava in kruta - Izraelci v svojem iracionalnem strahu z nasilnimi odgovori še bolj poglabljajo brezno sovraštva in medsebojnega nezaupanja
LIBANON
iolanska
lanota
Sredozemsko
morje
SIRIJA
Zahodni
Breg
Tel Aviv
Mrtvo
morje
IZRAEL
JORDANIJA
EGIPT
25 km
AP/Carl Fox
Zemljevid Izraela in ozemelj, Id jih je Izrael zasedel v treh iz-raelsko-arabsldh vojnah, torej bližnjevzhodne smodnlšnlce nazorno prikazuje sedanje eksplozivno stanje. Območje Gaze, nekdaj del Egipta, Je s svojo bedo In obupom prvo prešlo pod Izraelsko okupacijo In prav tu Ima Hamas največ privržencev. Zahodni breg (Cisjordanija), nekdaj del Jordanije, Je dežela, v kateri Inna še največ vpliva Arafatov PLO. Poglavje zase je Golanska planota, ki jo je Izrael odvzel Siriji in bi se ji še najlažje odpovedal, čeprav se temu upirajo židovski koloni, ki trdijo, da tudi to območje spada v meje svetopisemskega Izraela. V Gazi In v Cisjordaniji živijo Palestinci, na Golanski planoti pa sirski Druži.
JERUZALEM - Nasilju na zasedenih arabskih ozemljih ni videti konca. Vojaške oblasti so od včeraj za nedoločen čas zaprle območje Gaze, da bi preprečile pristašem palestinske fundamenta-listične organizacije Hamas, da bi nadaljevali z napadi na izraelske civiliste. V Gazi je tak ukrep z lahkoto uresničljiv, saj na tem območju živi v utrjenih kibucih in naseljih le 3000 židovskih kolonov. Težje je to v Cisjordaniji (zahodni breg Jordana), Se težje v vzhodnem Jeruzalemu. In prav v vzhodnem Jeruzalemu je predsi-nočnjim neznani Palestinec z nožem zabodel v hrbet nekega Zida. Nekaj ur prej je izraelska vojska v Gazi ubila dva oborožena Palestinca, tretjega pa težje ranila, ker se niso ustavili na neki vojaški cestni zapori. Včeraj pa so izraelski koloni v cisjordanski vasi Al-Bireh lažje ranili tri palestinske učence, ko so na ploho kamenja odgovorili z brzostrelnimi pištolami.
Intifada, ta prvotno neoboroženi upor Palestincev z zasedenih arabskih ozemelj, postaja iz dneva v dan bolj krvava; brezno sovraštva, ki deli oba naroda, ki ju razmevvre silijo k skupnemu življenju na istem prostoru, se Se poglablja. Zidovski koloni se na zasedenih ozemljih ne ločijo več od svojih uzijev, Izraelci se oborožujejo... To pa ne more zaustaviti nasilja, ker je lahko vsakdo napadalec. Odkar je »teroristična pobuda«
Predsinočnjim v hrbet ranjenega Izraelca so sprejeli v jeruzalemsko bolnišnico Bikur Molim (Telefoto AP)
prešla v roke Hamaso-vih integralistov, ti ne izbirajo ne ciljev in ne žrtev, za njih je sovražnik vsakdo, ki je Zid, pa naj bo otrok ali starček. Za Hamasovce so sovražniki celo tisti Palestinci, ki niso istega mnenja kot oni. Seznam z noži ranjenih in ubitih Zidov se daljša, Se daljši je seznam ubitih »palestinskih kolaboracionistov«, da sploh ne omenimo žrtev, ki so padle pod streli izraelske vojske. Premier Rabin je pred dnevi jasno povedal, da intifade ne bodo zatrli z nasiljem, da je treba poiskati politično rešitev, a skoraj v isti sapi je povedal, naj se iz-
raelski študentje branijo pred napadi Palestincev z vsemi sredstvi. Meja med samoobrambo in napadom pa je skrajno labilna, kar zgovorno dokazujejo skoraj vsakodnevne vesti iz Izraela in z zasedenih arabskih ozemelj. Koloni napadajo arabske vasi ob vsakem tudi neznanem znamenju sovraštva, vojska z dinamitom in buldožerji ruši hiše domnevnih simpatizerjev Hamasa, pod mo-torkami padajo stoletne oljke, edino bogastvo revnih Palestincev.
V tem vrtincu slepega sovraštva pa smo vseeno priča primerom človečnosti in razuma, ki pa
bolj redko zaidejo v agencijske vesti, kot da to ne bi bila vest. Niso namreč bili redki primeri, ko so izraelski Arabci posegli v bran židovskih otrok, ali pa so Židje in Židinje celo z orožjem preprečile, da bi njihovi rojaki linčali nedolžne Palestince. Človek ima občutek, da se je Bližnji vzhod vrnil v tisto obdobje iracionalnega sovraštva, ki je izbruhnilo po koncu druge svetovne vojne po desetletjih mirnega sožitja med obema vojnama. Danes smo ponovno priča tej iracionalnosti. Na eni strani so Palestinci, ki ne vidijo več nobenega izhoda iz svojega statu-
sa »prekletega in od
vseh zasovraženega
ljudstva«, na drugi strani so Izraelci, Židje in Arabci, ki so leta 1948 ostali na svojih domovih, prevzeli izraelsko državljanstvo, se naučili živeti v sožitju, ki pa ga današnje slepo nasilje ruši. Izraelce je postalo strah, iracionalno strah, saj je nemogoče, da en samcat Palestinec lahko na avtobusnem postajališču zabode Štiri osebe, preden ga nekdo one sposobi.
Izraelci so včeraj zaprli Gazo, a brez Gaze
izraelsko gospodarstvo
ne more živeti, ker potrebuje težake, sezonske delavce na kmetijah...