P.b.fe.
kulturno - politično glasilo
Poštni urad Celovec 2 Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XV./ŠTEVILKA 1
..........— n nimi—ii
CELOVEC, DNE 7. JANUARJA 1965
CENA 2.— ŠILINGA
V novo desetletje
Dr. Valsnlin inzlco, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
Prestopili smo prag novega leta v prepričanju, da bomo s skupnimi napori tudi v tem letu mogli doseči lepe uspehe v službi naroda ter sodelovanja z narodom sosedom. Tozadevno smemo biti s tem, kar je prineslo koroškim Slovencem preteklo leto, vsekakor zadovoljni. Kot najvažnejši dogodek moramo omeniti vest, ki jo je sporočil 15. septembra 1964 z Dunaja rojakom na Koroškem in po svetu preč. g. pater Ivan Tomažič. V okrožnici prijateljem in dobrotnikom piše:
„Z veseljem Vam sporočani, da začnemo 12. oktobra tega leta z gradnjo visokošolskega doma na Dunaju. Nešteto težav smo morali premagati, predno smo dosegli ta prvi cilj. Med tem časom je marsikdo vprašal: ,Kdaj bo kaj?’ — Zdaj, ko gledamo na prehojeno pot, lahko rečemo, da smo dosti dosegli in v razmeroma kratkem času. Hvala bodi Bogu, našim dobrotnikom in vsem tistim, ki so to važno zadevo podprli.
Novi,Korotan’ bo v ponos ne samo našim Študentom, temveč vsem koroškim Sloven-, cem. Na lepi ulici, v bližini univerze, bo v kratkem zrasla šestnadstropaa stavba, v kateri bo dozorevala naša študirajoča mladina — naši bodoči izobraženci in vodil-tii možje. Že čez dve leti, ako ne bo kake Zamude pri zidanju, bomo odprli našim študentom vrata novega ,Korotana’/’
Privatno pa piše 12. oktobra: „Najprej Vam sporočam, da smo danes začeli z gradbenim delom. Dolgo časa sem pripravljal ta dan, ki pomeni zame veliko zadoščenje za Ves dosedanji trud.“
Z mirno vestjo lahko trdimo, da bi se Pobenemu ne moglo posrečiti to, kar je Uspelo patru Tomažiču. Ko je prišel na Duhaj, je takoj spoznal, da manjka mladim koroškim slovenskim akademikom najbolj lasten dom. Dejansko se je lotil tega vprašanja popolnoma brez sredstev. Kljub temu je bil prepričan, da bo z zamislijo prodrl. Uresničil je v kratkem več, kot je bilo mo-Uiogoče. Obvestil je slovensko javnost o svoji zamisli ter si pridobil vrsto dobrotnikov med Slovenci na Koroškem in v svetu. Veseli nas, da je mogel tudi Narodni svet koroških Slovencev doprinesti z Družbo sv. Bohorja svoje k čim prejšnji uresničitvi Tomažičeve zamisli. Ker bo zidanje stalo °gromno denarja, bo naša naloga, da podpremo v zvezi z gradnjo „Korotana“ vsako ukcijo patra Tomažiča. Naj bo ustanovi-telju visokošolskega doma tudi s tega mesta ^rečena prisrčna hvala za vse njegovo nesebično delo v službi slovenske visokošolske mladine. Vemo, da nam je poslala patra •Vana božja Previdnost. Da bi bil nad nje-8°vi m delom tudi v bodoče v tako obilni •Ueri božji blagoslov, je iskrena želja nas vseh.
Drugi nad vse pomemben dogodek v načelnem življenju koroških Slovencev je ponudba „Koroške dijaške zveze“ „Karntner Deimatdienstu“, naj bi se ob skupni proslavi spomnili obe organizaciji 550-letnice Zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem P°3ju. Ta dogodek se mi zdi iz dveh vidikov pomemben. Prvič je bilo s strani ko-r°ških dijakov izpovedano, da bi na Ko-čšJcem še tako velika nasprotstva med slo-čnskim in nemško govorečim prebivalstvom v preteklosti ne smela biti nobena pvira pri iskanju novih poti za mirno sožit-le ter sodelovanje med narodoma sosedoma, kajti vsi smo Korošci, vsi Avstrijci, vsi Prebivalci ene in iste domovine, končno vsi v službi človeštva. Drugič pa je ponudba »Koroške dijaške zveze” za skupno proslavo Pokazala, da je koroška javnost pravilno
razumela storjeni korak mladih koroških slovenskih dijakov. Tako klic po skupnih naporih vseh deželanov ne bo več zamrl. Da je prišel prav iz vrst mlajše generacije, nas navdaja s prepričanjem, da bosta oba naroda v deželi v bodoče stremela zares po odkritem medsebojnem sodelovanju. Tako sodelovanje je prišlo do izraza pri uprizoritvi Gržinčičeve operete »Miklavž prihaja” v celovškem mestnem gledališču, kjer so poleg dijakov Slovenske gimnazije pripomogli do prodornega uspeha tudi člani koroškega deželnega orkestra — vsi brez izjeme pripadniki večinskega naroda. Vsekakor prepričljiv dokaz, da je sodelovanje z večinskim narodom danes na vseh področjih možno. Ideja sožitja nam mora biti pri reševanju narodnostnih problemov program tudi za vse bodoče napore.
Na četrtem mestu bi omenil med najpomembnejšimi dogodki leta ustanovitev »Janežičevega sklada” po Mohorjevi družbi. Ka ko smo si želeli med koroškimi Slovenci v zadnjih dveh desetletjih literarne pomladi! Kajti vemo, da bi morala slovenska beseda med nami prej ali slej zamreti, ako bi je ne poživljali vedno spet domači glasniki-pesniki in pisatelji. V nekaj tednih bosta tako izšli s pomočjo »Janežičevega sklada” dve pesniški zbirki mladih koroških avtorjev. Ba bodo mogla slediti tema zbirkama druga dela, nas obvezuje »Janežičev sklad”. Seveda pa imenovanje sklada pa koroškem slovenskem leposlovnem delavcu Janežiču obligira v enaki meri naše mlade literate. Janežič ni bil le urednik knjižnih izdaj Mohorjeve družbe, temveč je pripomogel tudi svoje k vsestranskemu raz-
mahu naše najstarejše slovenske književne ustanove. S tem je na najzgovornejši način krepil na skrajni jezikovni meji slovensko misel. Le ob Mohorjevi družbi se je moglo Janežičevo delo tako uspešno razviti, da je postal Celovec za dalj časa kulturno središče vseh Slovencev. Ne pozabimo, da so si šteli največji slovenski pesniki in pisatelji v čast, ako so izšla njihova dela pri Mohorjevi družbi. Prav koroški slovenski pisatelj Prežihov Voranc pa je bil tisti, ki se je zavzel v najtežjih okoliščinah leta 1945 v Sloveniji za poživitev Mohorjeve družbe v Celju. Predobro je vedel, kaj ji slovenski narod dolguje.
Polna načrtov je stopila Mohorjeva družba v Celovcu v drugo stoletje. Vrsto teh načrtov je že uresničila. Na literarnem področju pa je odprla z ustanovitvijo »Janežičevega sklada” nove možnosti duhovnega vzpona med koroškimi Slovenci.
Mnogo je bilo torej v preteklem letu storjenega, kar kaže na izboljšanje narodnostnih prilik v deželi. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da so bili največji uspehi na narodnem področju vedno spet doseženi le z lastnimi močmi, z lastnim trudom. Tako tudi v bodoče ne smemo graditi v prvi vrsti na to, kar nam bo dodelila država na podlagi pogodbenih obveznosti, temveč mora sloneti narodnostno delo vedno spet na naših naporih in žrtvah. Tako bo življenje izsiKio vse drugo. Podrobno delo slovenskih zaupnikov je omogočilo pri zadnjih občinskih volitvah v marsikateri občini spremembe, ki so dale nove osnove za uspešno sodelovanje vseh občanov neglede na njih narodno pripadnost. Končno je bil tudi napredek na področju šolstva možen v preteklem letu le ob jasnem načrtovanju v slovenskih vrstah ter sodelovanju odprtih vprašanj s pristojnimi uradi in oblastmi, s čimer je že nakazano, na kakšen način bomo skušali priti tudi v novem letu narodnostno gledano spet korak naprej.
Koroški kulturni delavci so zborovali
Z OBČNEGA ZBORA KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE
V torek, dne 29. decembra 1964, so se zbrali koroški slovenski kulturni delavci na občnem zboru Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Na občnem zboru so bila podana najprej poročila o delovanju naše osrednje prosvetne organizacije, nato pa se je razvila živahna diskusija o kulturnem stanju koroških Slovencev.
Udeležence občnega zbora je pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablatnik, med njimi predsednika Narodnega sveta korotVih Slovencev dr. Valentina Inzka, ravnatelja Slovenske gimnazije, višjega študijskega svetnika dr. Joška Tischierja, tajnika Narodnega sveta dr. Reginalda Vospernika, urednika versko-kulturnega mesečnika »Vera in dom” župnika Lovra Kašlja, predsednika Kluba slovenskih študentov na Dunaju Pavla Zdovca; na občnem zboru pa je bilo navzočih tudi več zastopnikov Koroške dijaške zveze ter kluba »Mladje”.
Po pozdravnih besedah je podal predised-miilk dr. Pavle Zablatnik olbšSnno poročilo o deltovainijiu Krščanske kulturne zveze v preteklem letu, iz katerega je Mo razvi-dati, da se je oidlbor na svojih sejah teme-lijlii&o bavlill is sklepi zadnjega občnega zbora ter jih po svojih močeh in danih možnostih skušal tudi uresmiičiltlL Posebej je poudaril dr. Zablatnik, da je tajnik Krščanske kulturne zveze Hanzej Gabriel pridno nadaljeval tečaje in vaje za tamburaše in pevce ter jih šolal za nove nastope doma in na raznih gostovanjih. Tako se ne čudimo, ako je bilo tudi 'letos v okviru Krščanske kulturne zveze nad 200 prireditev in predavanj. Oder ,,Mladje” je beležili 40 prireditev.
Dr. Zablatnik se je na občnem zboru zahvali vsem kulturnim delavcem, ki so v kateri koli duhovni povezanosti s cilji Krščanske kulturne zveze poživljali naše kulturno življenje. „Tu sem sodijo,” je dejal dr. Zablatnik, »marljivi lin zvesti sotrudniki naše kulturne revije Vera in dom, ki s svo-jiilml prispevki plemenitijo dušo in srce sebi im drugim. Veselijo nas liteirama prizadevanja mladjavcev lin lepi odrski uspehi Odra
.Mladje. Mladjevcu Floriju Lipuschu čestitamo:, da bo v kratkem šla v tisk njegova prva zbirka novel, mladjevcema Eriku Pruneu in Karliju Smolletu pa čestitamo, da sta pripravila vsak svojo zbirko pesmic, Ikli so že v tisku pri Mohorjevi družbi v Celovcu. To so važni dogodki v kulturni zgodovini koroških Slovencev. Zelo nas je razveselilo, da je Mohorjeva družba v Celovcu ustanovila Janežičev sklad, da z njim podpre literarna stremljenja mladih koroških slliovensklih knjliževniilkov. K temu važnemu kulturnemu koraku Mohorjevi družbi iskreno čestitamo. Z veseljem je tudi Krščanska fculltuma zveza po sklepu odbora oddala v Janežičev sklad primeren priape-vek. Našim mladim književnikom pa želimo c!b tem skladu prav mnogo lepih literarnih uspehov.
Nii pa nikjer zapisano kot privleg, da bi simelle Literarno ustvarjati samo študirane glave; dosti zgovorna priča za to nam je naša priznana koroška slovenska pesnica in pisateljica Milka Hartmanova ali na primer znana koroška nemška pisateljica Chri-stine Lavant. Zato bi bilo še posebno raz-
Pri reševanju manjšinskih vprašanj je dodeljena v deželi velika naloga in odgovornost deželnemu glavarju. Znano je, da sedanji deželni glavar Ferdinand Medeni g novi koroški deželni vladi po deželnozbor-skih volitvah 14. marca 1965 ne bo več predsedoval. S svojo pomirjevalno politiko je v precejšnji meri prispeval k razstru-pitvi vzdušja v deželi. Njegovo ime je vsled gojitve dobrih odnošajev do koroških Slovencev ter kulturne izmenjave s sosednima državama Jugoslavijo in Italijo tesno povezano z manjšinsko politiko Avstrije v 2. republiki, ki je ubrala pri reševanju manjšinskih vprašanj ob uvidevnosti na obeh stra-neh, manjšine in večinskega naroda, drugačno pot kot n. pr. na Južnem Tirolskem.
Vsekakor bo moral novi deželni glavar šele z dejanji dokazati, da so mu vsi deželam v enaki meri pri srcu ter da se zaveda soodgovornosti pri izvedbi določil avstrijske državne pogodbe. Brezdvomno je bil ta vidik prezrt ob razveljavitvi šolske odredbe leta 1958.
Avstrija bo praznovala v tem letu 20-let-nico obstoja 2. republike ter 10-letnico podpisa državne pogodbe. Kot avstrijski državljani slovenske narodnosti se bomo spomnili v primerni obliki teh dogodkov. Pred nami pa je novo desetletje s ciljem dosege popolne enakopravnosti koroških Slovencev. Kulturna avtonomija v smislu določil člena 7 državne pogodbe naj bo krona vseh naših naporov in stremljenj v prihodnjih desetih letih. Hkrati naj bo novo desetletje v znamenju izgraditve vedno boljših sosedstvenih odnošajev. Do razgovorov in skupnih reševanj problemov dežele ter obeh narodov bo moralo priti tudi tam, kjer nas trenutno ločijo še nezaupanje in pre-graje ozkosrčnosti ter nestrpnosti. Z večinskim narodom si želimo skupno urediti domovino tako, da bo mogla biti kot dežela sožitja zgled najširši javnosti. V to bodočnost verujemo kot Slovenci in Avstrijci.
veseUjiivo, če bi morda prav naše izobra-ževatoo delih zbuidido 'itn odkrio tu pa tam po naših društvih Ikaikega pesnika — samo-raSitmiika, kii bi utegnili hodiitii po Milkinih štoipiinjah.
Naše ikiulltunno uistvarjianje in delo se, hvala Boigu, še vedno poraja iz samega idealizma. Račumansika misel na osebno korist bi utegnila zadati našemu kulturnemu delu prej allli slej smrtni udarec. Naša požrtvo-valmi igralci in pevci po naših društvih, naši tamburaši in vsi drugi kulturni delavci leto im dan brezplačno žrtvujejo svoj pro-islbi čas in vrhu tega še prevzemajo gmotne žrtve za pripravo in prireditev kulturnih nastopov, g. Erik Prunč n. pr. se teden za tedinettn vozi iz Gradca v Celovec, brez odškodnine, nasprotno z osebnimi gmotnimi žrtvami, da pripravUja odrske nastope Odra 'irtladje, nato pa se ves žblt spet vrača k svojemu študiju v Gradec. Vse to iz velike ljubezni do naroda in 'iz vneme za njegovo lauiltuirno rast.
Iz takšne ljubezni in vneme bo vzklilo še mnogo lepih sadov, če bomo znali svoje kiuilituinno deilo še bolj poživljati in še bolje orgamiižiiralti.”
Po referatu gospoda predsednika je podal 'tajniško poročilo nato visokošolec Karel Smolle, kajti izvoljeni tajnik Hanzi Gabriel j,e morali oh koncu leta 1964 odložiti zaradi študijskih obveznosti na Glasbeni akademiji na Dunaju tajniško mesto. Odbor Krščanske kul! tur n e zveze je namesto njega kocptiirall za poslievodečega tajnika Karlija Smolleta, Gabrielu Hanziju pa se je Krščanska kulturna zveza pismeno zahvalila za požrtvovalno večletno tajniško službo, kakor za vse prizadevanje in ves trud, ki si ga je nalagali kot vnet voditelj tamburaških tečajev im kot agilen pevovodja rožanskih
(Nadaljevanje na 5. strani)
Politični teden
Medtem ko je Indonezija proti zasedbi Ma-lajizije. Za zadnji sedež pa ,se potegujeta Jordaimiija dn Mali.
JUŽNI VIETNAM
V	Južnem Vietnamu so se ponovno pokazala ona nasprotja, ki že toliko let vladajo v tej deželi. Skupina mladih generalov je namreč izvršila delni državni udar. Razpustila je namreč visoki civilni svet, ki je bil Imenovan na zahtevo ameriškega veleposlanika Tayloirja in seveda s tem povzročila nezadovoljstvo v Združenih državah Amerike. Vlada ZDA je celo zagrozila Južnemu Vietnamu ukinitev pomoči, če se ne bo sestavila trdna vlada.
V	sporočilu ameriške vlade je rečeno, da je zakonita vzpostavitev vlade bistvena za uspeh v boju proti gverilcem in za podporo, ki jo Združene države Amerike pri tem nudijo. Južncviatnamska vlada ne b; smela biti podložna vplivu vojaške skupine. Ameriško zunanje ministrstvo popolnoma odobrava politiko, ki jo sedaj izvaja ameriški veleposlanik Taylor v Južnem Vietnamu.
Tik pred objavo tega ameriškega sporočila je vrhovni komandant južnovietnam-skih sil generali Khan izjavili, da bo vojska podprla mlade generale, ki so razpustili nacionalni svet iin pregnali civilne politike, še več, južnovietnamske sile se ne bodo pokoravale nobenemu tujemu pritisku in bodo same izvajale svoje akcije, če bo treba.
Medtem je južnovietnamski predsednik Fan Khak Sun podpisal dekret o upokojitvi devetih generalov in s tem napravil še enoi uslugo, mladim prevratnim oficirjem.
V	V/ashingtcnu "so zaradi razvoja dogodkov v Južnem Vietnamu precej razočarani lin vznemirjeni, kajti preobrat v deželi je prišel čisto nepričakovano in ameriški ipredisitavnilkii nanj niso bili pripravljeni. Zato bo. morala ameriška vlada bržkone ponovno proučiti svojo politiko do Sajgona.
Po -podatkib, ki so jih objavili v Washing-tonu, je v Južnem Vietnamu sedaj 27.600 ameriških vojakov in oficirjev. Amer. eks-pedioijsikii korpus strokovnjakov in inštruktorjev je pretrpel že precejšnje izgube. Ubitih je bilo 237 ameriških vojakov in oficirjev, ranjenih pa je bilo okcld 400.
NEMŠKI NAČRT — ATOMSKE MINE
VZDOLŽ VZHODNE MEJE ZR NEMČIJE
Na sestanku članic Organizacije severnoatlantskega pakta so razpravljali ministri tudi o morebitnem načrtu, da bi položili atomske mine vzdolž vzhodnih meja Zahodne Nemčije. Prav to dejstvo je povzročilo v javnosti Zahodne Nemčije veliko razburjenje in nemir. Posebno v krogih Socialne demokratske stranke ostro kritizirajo to namero in govorijo o političnem in vojaškem samomoru Zahodne Nemčije. Odgovorni politiki te stranke zahtevajo od vojnega ministnstva, naj bi takoj obvestila nemško javnost o tem načrtu.
Ker so se pa v to zadevo vmešali tudi nemški protestantski krogi, ki ravno tako ostro napadajo talko (imenovani ,,atomski načrt vzdolž meje Vzhodne dn Zahodne Nemčije", so bonnski uradni krogi izjavili, da gre le za načrte bodočnosti, glede katerih je še nejasno ali in kako jih bodo uresničili. Predstavnik vlade von Hase je v tej zvezi dejal: ,,če so v Parizu govorili o postavitvi atomskih min v bližini meje z Vzhodno Nemčijo, vsekakor niso mislili na minska polja, kakršna so positavljali med drugo svetovno vojno." In tudi takšnih min, ne bomo postavljali v mirnem času."
SOVJETSKA ZVEZA POTRDILA
AMANDMA OZN
Sovjetska zveza ijie kolt prva velesila potrdila amandma — spremembe zakonskega Osnutka k ustanovni listini Organizacije združenih narodov. Ta spremenjeni zakonski osnutek so pravzaprav sklenili že pred enim letom. Pobudo za (spremembe pa so dale afriške dežele. Gre za spremembe zakonskega osnutka v generalni skupščini, po katerih naj bi razširili število članov varnostnega sveta ©d 11 na 15 in ekonom-sko-sooiainega sveta od 18 na 27.
Do sedaj je potrdilo amandma '(spremenjeni zakonski osnutek OZN) 43 držav Organizacije združenih narodov. Amandma postane veljaven, ko ga potrdita dve tretjini članic OZN, vštevši pet velesil.
ZOPET TEŽAVE V OZN
Organizacija združenih narodov doživlja tačas zopet hudo krizo. Delegacije, ki bi morale doseči sporazum za rešitev finančnega vprašanja Združenih narodov, tega
niso mogle storiti, ker je sovjetski delegat Fedorenko sporočil, da ne more pristati na predvideni načrt o- prostovoljnih prispevkih v poseben sklad, kar bi se smatralo kot plačilo zaostalih prispevkov, in sicer do 11. januarja 1965, ko bi U Tant na seji skupščine sporočil višino plačanega zneska. Kakor je znano, dolguje Sovjetska zveza Organizaciji združenih narodov preko 52 milijonov dolarjev, Sovjetska zveza namreč že dve leti ni hotela plačevati prispevkov, ki so jiih Združeni narodi uporabili za operacije v Kongu in bližnjem Vzhodu. Zato preti nevarnost, da bi varnostni svet Organizacije združenih narodov — eden najvažnejših organov OZN — prenehal delovati. Sovjetski zastopnik jie zahteval, da se datum 11. januar nikakor ne sme omenjati. Dejal je, naj odloča generalna skupščina o ponovnem sklicanju.
Če Sovjetska zveza ne bi plačala tega dolga, bi to .lahko pomenilo zanjo izgubo pravice glasovanja. V začetku zasedanja glavne skupščine OZN, 1. decembra lani, so se namreč zedinili za načrt, po katerem naj bi se izognili začasno vsakemu (glasovanju. Medtem pa naj bi spor rešili minnlim potom.
Do konca leta 1964 so ostala v varnostnem svetu OZN štiri prazna mesta, če se ne bi že prej sporazumeli o štirih novih članih Varnostnega sveta, pa naj bi potem o tem vprašanju odločala glavna skupščina OZN, pri kateri bi ZDA gotovo zahtevale, da se uporabi proti Sovjetski zvezi 19. člen glavne .skupščine, po katerem se lahko odvzame glasovalna pravica članici, ki ni poravnala svojih dolgov zadnjih dveh let.
O zasedbi dveh od štirih prostih sedežev Varnostnega sveta so si že sedaj edini. Zasedli ju bosta Holandija in Urugvaj.
SARAGAT — PREDSEDNIK
ITALIJANSKE REPUBLIKE
Pretekli teden so končno le izvolili predsednika italijanske republike, in sicer zastopnika socialdemokratske stranke Giu-seippa Saragata. Zanj je glasovalo 646 poslancev. Izvoljen je bil torej z dve tretjinsko večino. Za Saragata so pri 21. glasovanju oddali svoj glas: socialdemokrati, republikanci, socialisti, komunisti in pretežna večina demokristjanov. Monarhisti so se vzdržali glasovanja, parlamentarci so oddali prazne glasovnice, medtem ko so liberalci glasovali za svojega kandidata Martina, fašisti pa za de Marsanicha. 150 velikih volivcev, v glavnem demokristjanov ih parlamentarcev je oddalo prazne glasovnice.
Tako je po 14-dnevnem ostrem volilnem boju Italija le dobila svojega predsednika republike.
Zvezni predsednik dr. Adolf Scharf je poslal Gkuseppu Saragatu ob izvolitvi za predlsedhika ital jamske republike naljlpri-isrčnejše čestitke.
(Novi italijanski predsednik predstavlja del zgodovine italijanskega socializma in razdvojenega odpora proti fašizmu Rodil se je 19. decembra 1898 v Turinu. Je ustanovitelj desnega socialističnega krila, potem ko je prišlo do razkola v socialistični stranki. Tako je posta)! voditelj nove socialdemokratske stranke (PSDI). V letih fašizma je bil v tujini, tako tudi na Dunaju, kjer je bila rojena njegova hčerka. Leta 1943 se je vrnil v Italijo, kjer so ga are-tliral! in predali Nemcem. Vendar se mu je posrečilo s pomočjo italijanskih rodoljubov zbežati na varno. Po drugi svetovni vojni je bili nepretrgoma član parlamenta in večkrat tudi miinifsiter v italijanski vladi.
lis mi nas v Avstriji
RESEN OPOMIN DUNAJSKEGA
KARDINALA
V svoji novoletni poslanici poi radiu in televiziip je dunajski nadpasltdr kardinal dr. Franc Konig izrazil glede splošnega stanja Avstrije resno zaskrbljenost na naslov avstrijskih poli ti'čnih strank kot tudi celotne avstrijske javnosti. Hkrati je odločno, pozval k zavesti skupne odgovornosti in k skupnemu delu vseh za blagor domovine.
Sodelovanje, je poudaril kardinal, je več kolt pa le cibiika morebitne vsakokratne koalicije, kajti ono mora ostati ohranjeno v vsakem vladnem političnem sistemu in mora bM prežeto z medsebojnim zaupanjem. Zato pa je predvsem potrebna izpoved skupnega enakega vrednotenja osnovnih pravic, zlasti pravica do svobode. Cer-kev je posebno v Avstriji že večkrat pozivala k preobratu In opominjala, da je človekovo življenje več kot pa samo možnost večjega uživanja in potrošnje; da je država več kot pa le nekak velik zavarovalni zavod, od katerega bi mogli ob vedno manjših vplačilih pričakovati vedno večja izplačila.
Posebno resno svarilo je (naslovil na vse one, ki so na odgovornih mestih vodstva države: „Cerkev je vse politične sile v državi, stranke in Vlado opozorila, naj nikar ne smatrajo državo kot nekako zasebno last, katero bi si -Mako po mili volji delili med seboj, in naj te velike dediščine iz hudih časov ne zapravijo v malenkostnih prestižnih borbah. Nasprotno, treba je poizkusiti temne sence preteklosti odstraniti, ne pa obtičati v sporih nedavne preteklosti!"
Tudi na avstrijsko mladino se je nato obrnil s posebnim poudarkom, ko je predhodno izrazil skrb, da sedanja vodeča generacija, Izvirajoča od očetov, ki so delovali v prvi avstrijski republiki po vsem videzu ne more najti izhoda iz obstoječih zagat, temveč izgleda, kot bi hotela hoditi po nesrečnih starih stopinjah, dn je nadaljeval: ..Učite se spoznavati preteklost, še bolj pa (ljubiti sedanjost in verovati v bodočnost! Mladina prve republike je v veliki meri izgubila vero v domovino in v svoj narod. Za vas, današnjo mladino, pa je ta vera samo po sebi razumljiva!... Avstrija ima v skupnosti ostalih narodov le tolikšno vrednost, koffikršno ji vi daste z vero vanjo in z delom!"
POZIV NA DELO OB SODELOVANJU
Tudi obe avstrijlski vladni stranki (OeVP, SPOe) in Avstrijska delavska (sindikalna) zveza (OeGB) so objavile svoje novoletne
poslanice vsemu narodu. Ena in druga stranka sd lastita vodstveno pravico v nastopajočem letu. Zanimivo je, da Ljudska stranka posebej ne poudarja nadaljevanja (sodelovanja (koalicije), pač pa govori o „plo-donosnem tekmovanju". Njeno novoletno geslo se glasi: »Namesto borbe za premoč več storiiti za Avstrijo.!" Na tej poti povečanih storitev za domovino je OeVP dosegla nov napredek. S (tem hoče pridobiti zaupanje novih volivcev in tako za bodočnost še bolj čvrsto izgraditi pravico do političnega vodstva v državi.
Soidaiiistična stranka pa med drugim raz-moMlva v svoji novoletni poslanici o nekaterih bolj ali manj važnih deželnozborskih oziroma mestnih volitvah lanskega leta in izvaja iz njihovih rezultatov dosego nad-polovične večine glasov. Nadalje omenja ustanovitev druge avstrijske republike, ki •jo 'jie iiZvnšEl pred 20 leti zvezni kancler oz. predsednik dr. Karel Renner. Tik pred 1. majem t. I. bo glavno zborovanje SPOe, na katerem bo izdelan nov državni delovni program, katerega izvedba bo naložena vladi sodelovanja pod vodstvom socialistov.
Poslanica Avstrijske delavske zveze (OaGB) ima naslov: »Pravičen delež zago-tovM — skupno dediščino ohraniti in povečati!" Nadalje ugotavlja, da je bilo preteklo leto v znaku .socialnopolitičnega napredka za delojemalce. Na drugi strani pa poslanica opozarja na nerazveseljivo dejstvo prekomernega poviševanja cen. Zato bo morala vlada izvesti odločne odgovarjajoče mere za pobijanje prekomernega, neupravičenega poviševanja cen, ki je v letu 1964 šlo1 prekoi dosedanjega normalnega letnega poviška.
»SODELOVANJE« V BESEDI
IN PRAKSI
Že zgoraj smo nekajkrat omenili, kako velike važnosti hi bilo za državo res pravo, odkrito sodelovanje. O tem je govoril v enem svoph novoletnih nagovorov tudi zvezni predsednik dr. Scharf. Potem ko je omenil, da bo Avstrija letos obhajala dve važni cbieltmici (20-letnico ustanovitve Druge republike in 10-Ietnlco podpllsa državne pogodbe in s tem osvoboditve države), je omenili, da jie bilo tudi v tetin 1964 sodelovanje na političnem in gospodarskem pod-nolčjiu še dokaj plbdoholsno. Tudi notranji minister Czettel je poudaril uspehe skupne volje in skupnega dela, zato naj bi to medsebojno razmerje ostalo tudi za naprej. — Zvezni podkancler idr. Piltitenmann je v tej zvezi izrazil željo, naj bi v tretjem de-
SLOVENCI
dmtia hi po v avtu
Seminar gimnazijskih direktorjev
V	Podvinu pri Radovljici je bil tridnevni seminar direktorjev slovenskih gimnazij. Skupaj z zavodom za napredek šolstva ga je pripravila skupnost gimnazij Slovenije, namenjen pa je bil izmenjavi izkušenj direktorjev, predvsem kot pedagoških vodij zavodov. Prisotni so bili tudi direktorji dosedanjih učiteljišč. Tem ustanovam bo treba v prihodnje posvetiti še posebno skrb, ko bodo počasi preraščale v pedagoške gimnazije.
Praznik slovenske pesmi
Na predvečer praznika sv. Cecilije, zavetnice! glasbe in pevcev ter patrone Mar del Plate hkrati: (Argentina) je tamkajšnji slovenski pevski zbor s sodelovanjem pevskega zbora iz Buenos Airesa priredil svoj prvi javni koncert v dvorani zavoda. Divino Rostro, v čigar korist je namenil vse prostovoljno darovane prispevke.
Domači zbor je nastopil samo kot mešani zbor, gostje pa z ženskim, moškim in mešanim zborom.
V	prvem delu koncerta je pevski zbor pod vodstvom g. Slavka Tršinarja zapel narodne oziroma ponarodele slovenske pesmi: Marko skače, Pojdem u Rute, Kje so tiste rožice, Po jezeru. Pozimi pa režice ne cveto, Kako bom ljubila ter Moj očka ima konjiča dva. Sledil je ženski zbor gostov z dvema pesmima: Sirota in Volaričevo Divja rožica in nato moški zbor, ki je zapel narodno pesem Urška, Vodopivčevo O večerni uri, Sattnerjevo Pogled v nedolžno oko ter Hajdrihovo Jadransko morje.
V	drugem delu je mešani zbor gostov zapel Vodopivčevo Veselo družbo, Vilharjevo Slovo, For-sterjevo Planinsko, Venturinijevo Nocoj pa oh nocoj, Vodopivčeve Žabe ter Knezov zet, belokranjsko narodno Tri tičice ter v kasteljanščini pesem Adolfa lasne Sentido me voy. Pevski zbor iz Buenos Airesa je pel pod odličnim vodstvom g. Cirila Krena.
Končno sta oba zbora skupno zapela pod vodstvom g. Krena narodno Kje so tiste stezice, pod vodstvom g. Tršinarja na Premrlovo Zdravico. Navzoče občinstvo je pevce za njihovo ubrano petje nagradilo po vsaki točki z navdušenim ploskanjem.
Koncerta so se udeležili poleg v Mar del Plati živečih Slovencev tudi rojaki iz bližnjega Miramar-ja ter daljnega Buenos Airesa, ki so skupno z argentinskimi gosti napolnili dvorano omenjenega zavoda.
setSetjiu Druge republike marsikaj bilo bolje : storjeno kot doslej in ono, kar je do sedaj ostalo neazvršeno, Mb že končno uresničeno. Pri tem je fejavil: »Mi vsi se moramo najprej čutiti Avstrijce!"
To' so vise zelo lepe besede, toda do. njih uresničitve ee pot navadno precej -/leče. Saj j je znano., da precej važnih zadev vkljub že ponovno stavljenim terminom za razpravo O' njih in njihovo odobritev (n. pr. stanovanjsko vprašanje, reforma radia itd.) še do danes ni bilo rešenih. Kajti d eden i drugi koalcijjisfci partner hoče pristanek na rešitev ene zadeve vezati na ugoditev kakega dragega vprašanja (ki je včasih celo izrazito politične narave). Tako' nastaja za-vlačevanje iz dneva v dan, od meseca do meseca in se razbija sodelovanje in med-sefoojjn® zaupanje!
Posebno očitno se je to pokazalo v nedavnem spora obeh koalicijskih vladnih strank (OeVP in SPOe) v zadevi tako imenovane »nacionalne industrije", kot so socialisti: poimenovali podržavljena podjetja, proti čemur pa je Ljudska stranka odločno nastopila. Kot znano, ta podjetja upravlja »parlamentarni odbor 15-ih“ (sestoječ iz 15 članov obeh vladnih strank). Vodja zastopnikov OeVP parlamentarni predsednik dr. Mateta je v znak protesta proti takemu iimenu, ki je po mnenju OeVP diskriminirajoče nasproti zasebnim industrijskim podjetjem, odstopil na zadnji lanski seji omenjenega odbora, nakar je zvezni kancler dr. Klaus imenoval na njegovo mesto dr. Wiilthalhia, generalnega tajnika Ljudske stranke. A tudi on se je odločno izrekel .preiti zlorabi 'imena »nacionalna industrija", hkrati pa je iterasM pripravljenost zastopnikov OeVP razpravljati o sanaciji teh gospodarsko deloma zavoženih podržavljenih podjetij.
OBRAČUN PARLAMENTARNEGA
DELA ZA LETO 1384
Kot vsaka javna ustanova je tudi parlament napravil ob koncu L 1964 obračun za preteklo leto. Iz njega vidimo:, da je imel 31 seji. Na enaindvajsetih od njih je bilo odobrenih 90 zakonov. Deset sej je bilo potrebnih za debato, o državnem finančnem zakonu za leto 1965. Med proračunsko' debato, ki je trajala 75 ur, je govorilo 139 po-Elaneav. Najdaljši govor je trajal 74 minut, , najkrajši pa 80 sekund.
Lista o pra¥lcaii otrok izglasovana
&a bodo bodoči rodovi zdravi in srečni
Generalna skupščina Organizacije združenih na-rodoT je nedavno (20. novembra 1964) izglasovala telo važen zakon. „listino o pravicah otroka”. S tem je dopolnila tisti nad vse važen dokument, ki teu pravijo „listina o pravicah vsakega človeka”. Ta dokument so slovesno proglasili in mora veljati Ja vse države od 10. decembra 1948.
Če so bila s to listino na svečan način ’Spra(j'eita iim potrjena temeljna načela fizične iia .duihovme ■individuailnositi človekove oise-’5>&, njenega obstoja, svobode, njegovega verskega, narodnega in kulturnega življenja, Bvoiboda mišljenja ter izražanja; če so se nadalje s to ffistino obsodile vse doktrine in praksa, ki človekovo' osebnost, njegovo svobodo in dostojanstvo zanikujejo (kot se je to dogajalo zlasti v zadnjem svetovnem spopadu in je povzročilo brezmejno trpljenje in nesreče), potem mora tudi ksitina o pravicah otroka, izglasovana od največje politične organizacije na svetu, Predstavljati nič manj svečan in važen dokument.
Če so vse države na svetu obvezane s voditi državljanom zagotoviti uživanje vseh Pravic iin svobodo1, pa je otrok spričo svoje telesne in razumske nebogljenosti potreben še prav posebnega varstva in nege. Otrok predstavlja bodočega zrelega človeka, kii mu je namenjena določena osebna, družbena ih duhovna življenjska pot. Da bi ®e razvil v poShi meri iin v kar najbolj har-Oioinični: obliki, kot tudi, da bi bil v sta-dju izpolniti to svojo nalogo, mora rasti v najugodnejših gmotnih in čustvenih pogojih.
2 JElsItinO O' pravicah otroka" je bilo sve-čano' sprejeto načeto, da mora človeštvo stroku nuditi vse, Ikar mu najboljšega lahko nudi, in s katerim so bili vsi ljudje, vse javne ih privatne, socialne ustanove, vse vlade obvezane priznati tameilljme pravice otroka ';n ravnati tako, da ne bo nobenih razlik ali kakršne si bodi diskriminacije zaradi rasne Pripadnosti, barve kože, vere, politične ali narodne1 pripadnosti itd.
_ Otroku je iterejj v pnivi vfflstli zagiofoov-^nna pravica do življenja, pravica, da pride na svet, a v 'ta naimen mora biti materi in njemu zagotovljena vsa zdravniška pomoč ki soicialha vamoislt, ki morajo predvsem Priti, do* izraza v času pred in po porodu.
‘Oitroik Srna nadalje pravico do blagostanja; to1 se pravi pravico do tega, da raste in se Flavija ter ima na razpolago vse, kar mu 1- potrebno, da bi telesno živel na najustrez-n®Člš'i način. Telesno blagostanje je namreč neribhodno potrebno, da se otrok razvije na narmeničen način, predpostavlja pa odgo-Tauljajočo prehrano, kot tudi, stanovanje ter
tesalkes kuUucte& ue&ii ■
Stoletnica učiteljišča v Mariboru
. Ob navzočhOEtiii zastopnikov družbenega In^ kulturnega življenja Maribora in Slove-predsedmiikov občinskih in okrajnih skupščin, profesorjev sedanjih in bivših u-^'-ncev mariborskega učiteljišča je tajnik za tofetvo Slovenije Boris Lipuzič izročil pred zastopniku učiteljišča red rdeče 2aatave z zlatim vencem, s katerim je pred-Sedn;lk republike odlikoval šolo ob njeni rioietnici uspešnega delovanja.
Kulturno-umetniški program sta izvedla ^airiboraka filharmonija in dramski umet-^Jki marilbclriskega narodnega gledališča.
100 LET SLOVENSKE MATICE
J S- decembra 1964 so bile prireditve, s katerimi je praznovala najstarejša slo-^enska ustanova Slovenska matica svoj s_toletni jubilej. V soboto, 19. decembra, zve-6? je bila v dvorani Slovenske filharmonije ^avnostna beseda z naslednjim programom: Puvčeva Serenada za godalni orkester, go-°r akademika prof. dr. Franceta Koblarja, podpredsednika SM, besede iz Prešerna, evstika, Župančiča in Cankarja ter Oster-
čev;
. a Suita za veliki orkester. Program so Rajali Simfonični orkester Slovenske ^•laroionije pod vodstvom dirigenta Sama * “hada ter recitatorja Slavko Jan in Se-?r- Naslednji dan dopoldne je bila v dvora-* inštituta za zgodovino delavskega giba-^ jubilejna skupščina Slov. matice, na 8te?; je govoril predsednik SM akademik Jrof. dj.. Anion Melik. Ob tej priložnosti «5{ Podelili spominske plakete. V hiši . ^Venske matice pa so ob jubileju od-, 1 "azstavo matičnih knjig, rokopisov in Uokumentov.
pKlaičiiln, Dri morajo W& v skladu z zahtevama Človeškega dostejansitva, in stalno zdravniško, nadzorstvo,, ravnanje pa nego, M jp njegovo stanje zahteva.
Sleherni oitroik ima tudi pravico do ljubezni, se pravi do tega, kar je slehernemu človeku, a še posebno otroku, nebogljenemu in še nezrelemu bitju, plotrebmoi, da more živeti kot bitje, katerega značilno svcljlstvo je, da je ljubljeno in lahko ljubi.
V 6. členu listine je rečeno, da je otrok, če naj se njegova osebnost harmonično raz-vij|a>, potreben ljubezni in razumevanja, kakor tudi, da mora rasti ob nenehnem nadzorstvu in odgovornosti svojih staršev v vzdušju ljubezni! in gmotne ter moralne varnosti!. Priznana je potemtakem neobhodna potreba po družinskem vzdušju, ki edino zagotavlja uravnovešen otrokov razvoj. Država mora družini pomagati' pri tem.
Resna naloga staršev je, potemtakem, da stkirfoe za vzgojo in izobrazbo, lastnih otrok, da skušajo vplivati na oblikovanje njihovega značaja, duha in razuma. Toda nič manj-
ša ni tudi naloga oblastvenih organov, ki bi predvsem. mora&i poskrbeti za otroke brez družin in pa one, katerih starši nimajo, zadostnih sredstev, da bi poskrbeli za njihov vsestranski gmotni, moralni, duhov-• mi ;in razumski, razvoj. Država naj v tem primeru nadomesti to,, česar otroci v družini nilso deležni; to se pravi, da je država dolžna poskrbeti vsaj. za njihovo brezplačno osnovnošolsko izobrazbo.
iPpteg dolžnosti v zvezi z izobrazbo otrok, razglaša listina nadalje pravico otroka do igre Cin telesnega razvedrila, pri čemer je dolžnost predstavnikov oiblaisita storiti vse, da bi otrokovim potrebam tudi v tem pogledu bilo zadoščeno.
Posebno skrb im nego zapoveduje listina v prid tistih otrok, ki niso normalno raz-viifci, M so kakor koli fizično, ali umsko zaostali, oziroma, M v socialnem pogledu niso deležni tistega normalnega družinskega vzdušja, katerega je otrok v svojem razvoju najbolj, potreben.
Končno iso v listini bile sprejete tudi določbe v pogledu varstva otrokove pravne osebnosti, v kolikor se mu že od rojjstva zagotavlja pravica do lastnega imena in narodnosti.
Koncil kliče k poživitvi bogoslužja
Kar soi na vesoljnem zboru sklenili, sedaj „pok,oncill!ske komisije" študirajo, kako bi po pameti in najuspešneje spravili v življenje. Ker so, škofje s papežem sklenili poživiti cerkveno bogoslužje, zato je posebno delovna tudi „bogoslužna pokoncilska fecimiiisilja". Pred meseca je izdala podrobne smernice, ki veljajo za ves svet in ki naj se upoštevajo pri poživitvi sodelovanja vernikov z duhovnikom pni maši iin pri obredih sploh.
Znano je, da bodo s prvo postno nedeljo pri maši odpadle v začetku nekatere manjše molitve (psalm), odpadel bo zadnji evangelij pri maši de molitve po maša. Maša se bo končala, ko bo duhovnik rekel „Ite misisa esit" (Pojdite, končala smo!) in dal svoj ,blagoslov. Talko je bilo tudi včasih. Zadnji evangelij so najprej dodali v Franciji kot prošnjo molitev za lepo vreme in ta navada se je pozneje raztegnila na ves svet.
Smernice za obnovo bogoslužja želijo, da verniki pri skupnih službah božjih (posebno ob ‘nedeljah) več skupaj molijo, kot se je to godilo doslej, naravno v svojem vsakdanjem jeziku, kot ga govorijo doma. Tudi naj ne bi bilo več tako, da bi duhovnik pri maši zase moM, verniki pa spet zase, posebno v začetku maše. Pri nas so ponekod že lepo sodelovali z duhovnikom, vsaj pri nekaterih mašah. To naj bi se nadaljevalo in iiž|pcpeiM'k>. Vsa zbrana cerkev naj. bi lepo skupaj Boga častila. Ponekod so verniki doslej preveč le gledali im poslušali.
Tudi sveta pesem bo prišla do veljave še bolj kot doslej. Že sedaj smo z nekaterimi pesmimi lepo sipremlijald posamezne dale svete maše. Pevci in potem vsi verniki se pa bomo počasi naučili še drugih novih pesmi, s katerimi bomo spremljali službo božjo. Talko, bodo tudi naši pevci, pevovodje iin organisti vključeni v veliko delo koncila za poživitev bogosilužja.
Seveda pri tej obnovi ne sime delati vsak po svoje ailli na lastno pest. Sveta stolica je dala jasna navodila, nekatera pa bodo izdale posebne narodne škofovske konference. Kar je ljudi enega jezika, čeprav živijo v več državah, morajo pri obredih uporabljati lati jezik, molitve, liturgične knjige in .besedila. Uporabljata morajo seveda tista besedila, ki jih je Sveta Stolica odobrila. Tudi za Slovence je to že naredila. Odobrena so bila na primer besedila, ki so v Rimskem misaiu, ki je izšel pred leti v Celovcu. Enotnost ih red v tein pogledu sta danes 'posebno' važna, ker se ljudje vozijo iz kraja v kraj in niso več samo v domači vasi kot nekdaj.
Pri nas bo odpadel tudi 'blagoslov z Naj-svetejšimi po sv. maši, ki je ponekod še vedno v veljavi. Namesto tega naj bi verniki pred odhodom iz cerkve iz vsega srca zapeli kakšno sveto pesem v čast Mariji ali Jezusu. Ko prejmemo duhovnikov blagoslov, ja to kar primarno. Odhod od maše mora biti vedno bolj- to, kar je pomenil odhod učencev Jezusovih na vse strani oznanjali: evangelij Kristusov.
Latinskega jezika bo pri mašah v bodoče manj, kot ga je bilo doslej. Vse, kar duhovnik moli tiho in središče svete maše bo pa še vedno po latinsko. Tako se bo poznalo, da smo rimskega obreda, da smo riimokatoliki.
V veljavo bo prišel sčasoma tudi tak oltar, pri katerem bo lahko duhovnik maševal proti ljudstvu obrnjen. Po deželah zapadne Evrope so že doslej ponekod tako maševali.
Reči pa je treba, da so to samo nekatere zunanjosti, ki so pač primerne današnjemu času in jih ne smemo kar tako odklanjati. Ko se vse življenje modernizira, je prav, če se tudi naše duhovno življenje. Vendar nova obleka še ne naredi tudi novega človeka. In to je najvažnejše: treba je, da se verniki navdušimo za bogoslužje in za sodelovanje z duhovnikom pri češčenju božjem. Tu je treba korenite 'spremembe pri mnogih naših ljudeh. Duhovniku moramo bolj pomagati kot doslej, Ne smemo reči: „To je župnikova zadeva", ampak „zadeva nas vseh je, da se Bog med nami časti, časti tako, kot je primemo in dostojno: z našo besedo, z našimi molitvami, z našim petjem, pa tudi z vsemi našimi dejanji v cerkvi in izven cerkve."
Občni zbor Združenja sfaršev
V ‘Soboto, 19. decembra, je bil v modri dvorani Doma glasbe občni zbor Združenja staršev Slovenske gimnazije v Celovcu. Kljub slabemu vremenu in zamudam prevoznih sredstev je bito zborovanje zelo dobro obiskano.
Po pozdravu predsednika društva g. dipl. trg. Janka Uranka je gospa prof. Slavka Hronek spregovorila o potrebi učenja latinščine. Z učenjem tega klasičnega jezika učenec mnogo pridobi. Navadi se logičnega mišljenja, prisiljen je k vztrajnosti, pridobi na iznazostovju. Za študij skoro vseh predmetov na visoki šoli je predpogoj latinščina, ki je tudi materinščina vseh romanskih jezikov.
Zatem je podal poročilo o šoli g. ravnatelj dr. Joško Tischler. Letos je na gimnaziji 360 učencev v 13 razredih. Učnih moči pa tudi na slovenski gimnaziji primanjkuje, kar jie splošen pojav na vseh šolah. Največja skrb je slej ko prej zidanje lastnega poslopja. Razumljivo je, da ima popoldanski pouk mnogo nedostatkov. Zidanje se je spet zavleklo. Verjetno bodo poslopje začeli graditi šele jeseni leta 1965. G. ravnatelj se je zahvalil staršem za zaupanje šoli. Poudaril je tudi, da je bistvo študija mladino navajati k rednemu delu. Glavni cilj šole in doma je: napredek mladine.
Nato je spregovorili še predsednik g. dipl. trg. Janko Urank, kako naj z ljubeznijo, doslednostjo, pravičnostjo in strogostjo spremljamo rast in razvoj naših otrok, ki so naše vse. Zahvalil se je tudi profesorjem zavoda za njih požrtvovalno delo. Bodočnost naše mladine nam je vsem najbolj pri srcu. Iz naše mladine morajo zrasti ljudje, ki bodo stoiniM več kot le svojo dolžnost, ki bodo sitorilli ne le kar morajo, temveč tudi to, kar morejo.
Pni volitvah je bil skoro v celoti izvoljen stari odbor.
Pri slučajnostih se je med dragim g. Janko Tolmajer z Radiš zahvalil za trud profesorjem ter odbo-ru Združenja staršev. Tudi gimnazjjgki tajnici gdč. Micki Gabrielovi. je bila izrečena zahvala za vse njeno izven-uradno delo v prid dijakom in šoli.
Na Glavnem trgu v Kranju odkopavajo staroslovansko grobišče
Ob začetku urejanja Glavnega trga v Kranju so pred dnevi delavci naleteli na staroslovanske skelete. Kustos za arheologijo Gorenjskega muzeja Andrej Valič je po spremnih pridatkih (bronasti obsenčni obročki) v desetih doslej izkopanih grobovih ugotovil, da gre za staroslovansko grobišče iz 9. do 10. stoletja. Najdbe pomenijo nadaljevanje ' odkrivanja že znanega grobišča v letu 1953, ko so pri urejanju prostora med južno steno kranjske cerkve in Prešernovim gledališčem našli okrog 300 grobov. Po pridatkih, ki so bili v teh grobovih, so arheologi ugioitovuM, da gre večinoma za staroslovanske pokope, delno pa tudi za .starejše ilirske in kelsko-latenske. Bogati pridatki v 'staroslovanskih grobovih (precej veliki liti, emajlirani bronasti uhani lunaste oblike, /okrašeni s stilizirano rastlinsko in živalsko ornamentiko, značilni prstani, noži itd), kažejo, da gre za kotlaško kulturo. V ilirskih grobovih so našli te značilne fragmente keramike.
Po 'takratnih najdbah, ki so pomagate raz-reššiti že marsikateri problem stare kranjske zgodovine, so arheologi naleteli na več drugih vprašanj, na katera pa bodo lahko dala odgovor le nadaljna izkopavanja Glavnega trga v okolici cerkve. Prav zato si od letošnjih izkopavanj, ki jih vodita Gorenjski muzej in Zavod za varstvo spomenikov v Kranju ob polnem razumevanju kranjske občinske skupščine, ki je investitor del, veliko obetajo.
Brez dvoma je imel Kranj, v času, v katerega datirajo staroslovansko grobišče, pomembno vlbgo. Kakšna je bila ta vloga v obdobljra prehoda iz stare slovanske družbe v fevda,Iiiteeim? Kakšne so bile takratne družbene razmere: Nekaj; ariieotoskih .podatkov, ki jih imamo doslej; na razpolago, 'lahko le delno odgovori na ta vprašanja. Znano je na primer, da so grobovi v bližini cerkve mnogo bogatejši s pridatki bot bolj oddaljeni grobovi. Morda se bo dalo pozneje, ko bo najdb več, kaj več sklepali o* takratni socialni' sestavi prebivalcev. Zanimivo je vprašanje Pungrata. Ali je bil naseljen ali ne? Zgodovinarji mu v tem pogledu pripisuje-
jo pomembno Vlogo. Toda počakati je .treba, da bodo prekopali ves Glavni trg in videi ali grobišče zajema ves prostor ali pa je bila morda tam nekje speljana cesta, če je n)i bilo, je verjetnost domnev o vlogi Pungrata omajana in naselbino bo treba iskaltii bolj severno.
Histerični viri pričajo, da so na tem mestu v Kranju pokopavali mrtvece do 16. stoletja. Arheološke najdbe segajo daleč nazaj, precej pred začetek našega štetja. Kon-tinutranost naselitve je torej dokazana. Staroslovansko pogansko pokopališče je bilo po, vsej, verjetnosti na določenem mestu (tam, kjer zdaj odkrivajo grobišče), kjer 'so pogani iitpeli tudi svoje svetišče. Mrtvece so pokopavali okrog svetišča. Pozneje, v romarskem času, po prevzemu krščanske vere,, so cerkev postavili na istem mestu in še naprej pokopavali tu. Gre torej za zanimivo, ne preveč pogosto (ali vsaj doslej ne preveč znano) prilagoditev naših pokristjanjenih prednikov glede lokacije pokopavanja umrlih. V Dralovki pri Kranju n. pr. (pa tudi še v nekaterih drugih krajih na Gorenjskem, ki so jih arheologi že raziskali) je drugače: tam so naši predniki po sprejetju krščanske vere pokopavali umri e drugje;, prejšnje pogansko pokopališče pa eo opustili.
V 'Kranju bodo v prihodnjih dneh nadaljevali izkopavanja na Glavnem trgu. Tistih deset grobov, M so jih doslej izkopali, je bilo v vrsti tik ob hišah nasproti cerkve, v smeri vzliod-zahod, v medsebojni oddaljenosti 4 do- 5 metrov. Pokopi so precej plitki, približno 50 cm pod današnjim tlakom ceste; konglomeratna podlaga je namreč skoraj tik pod površjem in za pokope so, morali največkrat izkoriščati jame v njej. Zanimivo je, da je bil en skelet delno pod zidom sedanjih hiš, zaradi česar verjetno, točnega obsega grobišča še ne bo mogoče določiti. Doslej najdeni skeleti so v glavnem juvenilni (mlajše osebe, stare kakih dvajset let), le eden je starejši. Pri raz-isikovanjUh sodeluje namreč tudi Antropološki inštitut univerze v Ljubljani.
ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH (Majarčevemu očetu v spomin)
Po diollgem boleihanjiu je mimuilii mesec za-tiianilll svoje blage oči g. Jožef MiM, pd. Majarčev oče. Star je bil 81 let. Z njiim je zgiuibtla šesnitHenantiska fara plemenito srce, vernega katoličana in zavednega Slovenca. Vse svoje življenje je rajni posvetil svoji dražlimi, domači grudi in cerkvi. Domači g. župnik Anton Čebul so se v ganljivih besedah — ob asistenci vojaškega nadkuratorja Meiienja iz Celovca — poslovil od rajnega in ga nam stavil za vzgled.
Majarčev oče je imel sposobnosti. Svoje znanje si je izpopolnil z branjem knjig in s svojlimii bogatimi življenjskimi izkušnjami. Postal je kmet. Poroči se je s Trubmarjevo Mico, M mu je letos meseca januarja nenadoma umrla. Svojih šest otrok sta vzgojila v zgledne člane človeške družbe. Bil je vedrega in kremenitega značaja ter splošno priljubljen. Rad je do visoke starosti prepeval Bogu v čast, bodisi v mlajših letih pri zborovskem petju ali do svoje smrti pd ljudskem petju. Vsak je rad občudoval njegov prijeten im lep bariton.
ŠetlenartslM pevci so mu v slovo zapeli več pesmi, med njimi pesem „Nmav čriez iizairo“ pred domačo hišo.
Otrokom, ki so letos zgubili dobro mater im skrbnega očeta, pa izrekamo naše iskreno sožalje.
ENCELNA VES
V torek, dne 1. decembra, smo spremili na pokopališče blago mater Manijo Klan-'šek. Vsem pogrebcem nam je bilo tako težko pd srcu kot še nikoli. Saj smo položili v grob dobro mater šestih otrok in skrbno ženo.
Rajna je v življenju že mnogo prestala. Redila se je v Podkraju pri Pliberku pri Gradišniku. S starši vred je bila 1. 1942 izseljena v tujino. Svoje pregnanstvo je preživljala v taborišču Hesiselberg, Tudi g. Han-zej Klanšek, pd. Izakov je bil s starši v tem taborišču. Nekaj let po vrnitvi v domovino se je Gradišnikova Micka poročila k Ižaku. Šele 42 let stara se je morala ločiti od svojih dragih.
Kako neznatne in prazne so vse besede sožalja težko prizadeti družini.
Bog sam jim daj tolažbo'. Naj blaga raj-mica uživa večno blaženost!
POKRČE pri DOLINI (Pogreb f Marije Morak)
Vso faro je pretresla žalostna vest, da je za vedno zatisnila svoje oči dobra Herzogova malti Marija Morak, rojena Sturm v Pokrčab.
Kako je bila priljubljena in spoštovana, je pokazal njen pogreb na kvatrno soboto pred Božičem. Ogromna množica pogrebcev in pet častitih duhovnikov jo je spremljalo na njeni zadnji poti v domačo cerkev in na pokopališče, kamor je v svojem življenju tako rada hodila.
Že v mladosti se je za njo začela križeva pot, ko ji je z devetimi leti prerano umrla njena mati Katri Sturm, ki počiva že 28 ilet na božji njivi v Št. Tomažu pri Celovcu. V dobi nemškega nasilja je morala mlada Mici s svojim očetom in bratom leta 1942 nastopiti bridko pot v tujino. Po končani vojni se je z velikim veseljem zopet vrnila v ljubljeno' domovino. Pred desetimi leti se je poročila in prišla kot nova, pridna gospodinja na Herzogov dom v Po-ferče. Vsa njena sreča in veselje so bili trije otroci, ki jih je Bog zaupal njeni materinski ljubezni in skrbi. Njeno življenje je balo delo, skrb lin ljubezen za dom in družino, Svoje moči je črpala iž globoke vere iin goreče molitve. Zelo je bila srečna, da se je mogla letos udeležiti lepega slovenskega romanja v Lurd.
Božji načrti niSO' človeški načrti in božja pota niso naša pota. Huda bolezen je pri-Meniila mlado gospodinjo na bolniško postelj. Iskala fe v bolhici pomoči in je z velikim potrpljenjem prenašala strašne bolečine. Ko je bila mera trpljenja polna, jo je Bog poklical v svojo Očetovo hišo.
Pokojna mati je bila naročena na krščanske slovenske liste „Naš tednik — Kroni-ko“, „Nedeljo“ ffin Mohorjeve knjige, ki jih je z zanimanjem prebirala do zadnjega v bolnici.
Naj bo rajna Marija Morak pri Bogu pri-prošnjica za vse njene drage doma in v fari, dokler se ne združimo vsi v nebesih. Zaostalim izrekamo- ob težki izgubi globoko sožalje!
GLOBASNICA
Leto 1965 se začenja za gospodinje in gospodarje, za male in velike iz globaške fare s posebno prijetnostjo. Bivša Huterjeva Rozka, sedaj šoštarca, ga. Rozina Smrečnik je z novim letom prevzela dosedanjo Rutarjevo podružnico iz Dcbrle vesi, kar je bilo že svojčas dogovorjeno, kot lastno trgovino.
Na novo opremljena in povečana prodajalna je prava trgovina s samopostrežbo. Več kot 1000 različnih stvari lepo na policah zloženih čaka na odjemalce.
Ko vstopiš, že kar pri vratih čakajo korp-či in vozički na vas. Vse za kuhinjo in go-spodimjjstvo', pralni praški, vse za nego človeka in hiše je prvo. Jedila in pijače, skratka vsega blaga v obilju. — Kar prijetno je biti odjemalec v taki trgovini. Vse je lepo zavito in označeno. Kjer bi se ne znašli, pomaga trgovec-pomočnik. Sedaj lahko izbirate blago, kot če bi bili v domači shrambi, kar potrebujete, lahko vzamete. Vse vam je na razpolago, kar si srce poželi. Košara ali voziček v eni rolki, vas opominja, da lahko
Brez DRUŽINSKE PRATIKE za 1. 1965 nikar v novo leto!
Naročite pri Mohorjevi družbi v Celovcu, naj vam jo brž pošljejo:, dokler je še zaloga. Cena: 7.— šil.
z drugo roko sami vzamete kar želite. Vse izbrano prinesete ali pripeljete k blagajni, tam vam izračuna stroj iz izstavi račun. Pri plačilu dobi vsak kupec 3 odst. popusta v obliki znamk, katere spet lahko vnovčite.
Zraven blaga, katerega dobite v samopo-strežlbli, prodaja oz. posreduje trgovina Smrečnik tudi premog, štedilnike, peči, orodje in vse stroje ter večje naprave. Posebnosti pa izberite v našem A & O katalogu. Tako naročeno blago dobite potem dostavljeno po pošti. A & O trgovina Smrečnik pri šoštarjiu v Globasnici nudi vsakemu dober nakup — ker pri A in O se kupuje talko!
Prisrčno ste vabljeni tudi vi, da se čim več poslužlite te trgovine. Potrudili se bomo, da boste vedno- zadovoljni!
S spoštovanjem se priporočata
Rozina in Albert Smrečnik.
PODROŽICA
Na jeseniški strani je nastala sprememba v vožnji vlakov, ker so dokončali elektrifikacijo gorenjske proge, ki vodi z Jesenic do Ljubljane. Pri poizkusni vožnji je vozil električni vlak brez postanka od Je-nove vlake, ki pridejo do Kranja in Ljubljano se je torej močno skrajšala.
Mednarodni brzi vlaki bodo vozili do prihodnjega maja še po starem voznem redu. Od Jesenic do Ljubljane pa so uvedli sedaj nove vlake, ki pridejo do Kranja in Lujb-Ijane zelo hitro.
Če ho kdo potoval mimo nas skozi predor, mu bo morda koristil vozni red gorenjskih električnih vlakov:
Z Jesenic odhajajo potniški vlaki proti Ljubljani ob 5,18; 5,50; 10,25; 13,52; 17,31; 19,45; 21.50. V Ljubljano pridejo ti vlaki ob 6,32; 7,35; 11,40; 15,20; 19,12; 21,00; 23,04. Ustavijo se seveda vsi tudi v Kranju.
Iz Ljubljane proti Jesenicam odhajajo ob 5,58; 9,00; 11,55; 14,20; 16,53; 20,00. Na Jesenice pridejo ti vlaki ob 7,56; 10,10; 13,13; 16,24; 18,08; 21,13.
BILČOVS
(Poroke v letu 1964)
Nalprefj bo danes nekaj veselih novic. Zakrament sv. zakona so v letu 1964 prejeli: Sin našega mežnarja in organista Hanzl Kapus je peljal pred poročni oltar gdč. Trudiijio Schellander; poroka je bila 1. febr. Pri Miklavžu je bil obed v družbi veselih gostov in pevcev.
Dne 17. aprila je peljal svojo nevesto pred poročni oltar mladi posestnik, p. d. Šmon v Velltnjd vesi. Lepo število sorodnikov in gostov se je zbralo v domači hiši pni Štnonu v Velinji vesi.
Dne 26. aprila je peljal pred poročni oltar posestnik, p. d. Pozdiiec iz šentjakobske
fare Pipanovo Selijo in je bila poroka v Št. Jakobu.
Mladi mizar Avguštin Jakopič je poiskal svojo nevesto v Beljaku; obljubila sta si večno ljubezen in zvestobo dne 31. maja.
Mlada posestnica Bova Linja pa se je preselila v kotmirsko faro k Topelcarju, kjer bo gospodinjila na dveh velikih kmetijah v Branči- vesi in v Plešlvcu pri Topelcarju.
Mladi posestnik velike kmetije pri p. d. Jvovniku si je izbral svojo življenjsko družico v velikem mestu Berlinu. Ljubezen je iznajdljiva in kdo bi bil mislil, da bo mlada gospodinja gorske kmetije uradnica iz Berlina. Poročena sta bila v Celovcu.
Rudolf Mihor na Muškavi pa ni šel tako 4aieč po svojo nevesto-, šel je v kotmirsko faro in je našel nevesto pri p. d. Gvažarju. Po poroki v Kotmari vasi jo je pripeljal na svoj dom na Muškavi.
Baštiij-ev Lipi Boštjančič, ki je nastavljen pri neki tvrdki v Špittalu ob Dravi, je hotel biti poročen v rojstni fari. Pripeljal je celo vrsto svojih prijateljev, nastavlj-encev v tovarni za čevlje, ki so na poseben način počastili svojega tovariša. Pred farno cerkvijo je bilo nastavljeno kegljišče, kjer so se poskušali, kdo bo zadel svojo- srečo. Nastopalo je tudi „sodišče“, ki je zaradi različnih prestopkov obsojalo ženina in nevesto.
V	-kotmirsko faro je šel iskat svojo nevesto mladi Krušic Vincenc in je poročil tam svojo nevesto Ano Waldhauser. V svoji novi hišici bosta gotovo našla v čahorčah svojo srečo.
Stražnikova -hiša v Stranjah je osirotela po smrti ponesrečenega Tomaža Ogris. Pa je mladi Tomi Ogris iskal, kje bi našel svojo zakonsko družico-. Pregovor pravi: Kdor išče, najde, in res je našel Tomi svojo družico v osebi Pibrave Nanije v Ko-tmari vesli. Dne 6. septembra jo je peljal pred poročni oltar na Žihpo-ljah. Naj bi se v lepi novi StrajnikoVi hiši srečno počutila in tudi osrečila vse domače.
V	Velinji vesli Sta -si podala roke Ba-rtl Lefcš-i in Rožamova Nami. Tudi njima želimo v novem domu mnogo božjega blagoslova.
MEDGORJE — GORJE — ZAHOMEC
V	Gorjah na Zilji je dne 22. novembra naša dobra gospodična učiteljica Traudi Mešnik pred oltarjem svoje farne cerkve (in sosede Žnevkove hiše) sklenila zakonsko zvezo z g. Stankom Zwittrom, Abuje-vim iz Zahomca. Naj sreča in božji blagoslov spremljata mladi par zdaj in v bodočnosti!
RINKOLE
(Smrt)
V	petek, 18. decembra 1964 smo pokopali- Krojnikovo Trezo Hafner. Rajna je dolgo- bolehala. Iskala je zdravja tudi v bolnici. Toda ljubi Bog jo je poklical prej k sebi, dobro pripravljeno' s tolažili sv. vere.
Z rajno je zgubila Krojnilkova hiša dobro in skrbno gospodinjo.
Naj ji IjiuM Bog da večni mir in pokoj.
(Pot v Vogrče)
Odkar smo priključeni piiberški občini, smo že dofoliM asfaltirano cesto-, za kar smo hvaležni občinskemu odbora pa tudi novemu županu g. Krištanu in se mu še nadalje priporočamo za naklonjenost. Saj je do sedaj bila naša vas- bolj zapuščena, ker je najbolj oddaljena od Pliberka (8 'km 800 metrov). Naši mali šolarji močno trpijo, ko morajo ob vsakem vremenu čez goro v Vo-g-rče v šolo. Krvava potreba bi bila v bodočnosti, da bi še to pot uredili, saj bi ne bilo z njo toliko- stroškov kot s cesto. Zato prosimo občinske može, da se nas in naših malih usmilijo.	S. M.
KOTMARA VES
V	nedeljo, 3. januarja, je priredila, farna mladina iz Kotmare vesi -lepo igro „Poče-ni prstan". Popoldne in zvečer se je napolnila farna dvorana z gledalci, ki so kljub slabemu vremenu prišli o-d blizu in daleč in so si -tem dokazali, da si želijo še in še lepih iger.
Igra »Počeni prstan" kaže v šestih dejanjih zakonsko zvestobo, kateri so- .nastavljene hude zanke in preizkušnje. Zaupna molitev k Višarski Materi božji združi zo-
pet težko preizkušenega moža z duševno trpečo ženo in ljubljenim sinčkom. Igra je res pretresljiv slavospev zakonski zvestobi in njena vsebina zelo- poučna.
Mladim igralcem, ki so svojo vlogo prav lepo in doživeto igrali, prisrčna zahvala in priznanje. Saj je nastopilo 16 igralcev in med njimi jih je bilo več takih, ki so prvič nastopili. Videli smo, da je med njimi marsikateri talent, kS ga je treba gojiti in oblikovati. Le pogumno naprej!
Kar je še posebno hvalevredno, pa je to, da farna mladina daruje vsako leto nabrane prostovoljne darove za misijone. Bog vam vsem povrni požrtvovalnost in pripravljenost talko igralcem kakor tudi gledalcem!
Upamo, da nas boste kmalu zopet prese-netiiili s kakšno igro. Za novo leto je bila prirejena igra dober in pogumen začetek. Le radi nastopajte, da boste postali vsi mojstri odra in lepe domače besede.
Vodstvu NSKS, uredništvu in upravi Našega tednika — Kronike in Nedelje, slavni Mohorjevi družbi, častitim šolskim sestram tar svojim rojakom in znancem
žel srečno in blagoslovljeno novo leto 1965
narodnjak Rožan Peter Noč, redovnik, brat v zatišju samostana Dunajskega Novega mesta.
DR. IVAN MIKULA,
misijonar med Slovenci, razkropljenimi po Avstraliji, želi svojim rojakom in znancem blagoslovljeno novo leto 1965.
PLIBERK
Prebiramo letošnje knjige Družbe sv. Mohorja. Vsak, kdor jih še nima, jih lahko še dobi. Posnemajmo zgled naših starih, ki so bili vneti mohorjani. V fari Pliberk so bili na primer leta 1885 udje Dražbe sv. Mohorja naslednji:
Bergman Valentin, dekan (2 izv.); Petek Franjo, kaplan (2 izv.); Rožoc Urh, cerkovnik; Bergman Mica, kuharica.; Aleško Janez, Aplen Lenart, Arnold Filip, Arnold Vit, Avberšek Miha, Avguštin Matevž, Ažman Jože, Baštej Lena, Blekar Juri, Blekar Mina, Božič Lana, Bratovščina Jezusovega srca, Brežek Jera, Bur jak Marija, Černič Marija, Če-mko- Matevž, Cevnik Franca, Črišmik Marija, Daniel Anton, Delove Juri, Fara Jakob, Fice-lj Franc, Ficelj Florijan, Ficdj Peter, Fidej Janez, Glinik Ignac,. GHnifc Mica, Glinik Janez, Godec Lena, Gojar Marija, Gojar Tereza, Gradišnik Simon, Hib-ler Janez, Hožej Tereza, Jamnik Marija, Igerc Marija, Ivan Juri, Karicelj Lucija, Kašpar.Andrej, Knezej Rezat Kočnik Juri, Kogelnik Andrej, Kogelnik Lor., K-ckic Neža, Kolednik Ana, Kolenik Avguštin, Kolenik Janez, Kolenik Boštjan, Ko-
Uredmišltvo mesečnika VERA in DOM prisrčno vabi vse k sodelovanju v novem letu.
Uprava VERE in DOMA pa vas vabi, da list v novem letu naročite in podprete.
1-en.ik Val., Kolenik Franc, Korpar Klemen, Korpar Lena, Kos Lovro, Kotnik Marija, Krepelj Katra-, Krevc Janez, Krištan Juri, Kunc Urša, Kunc Anton, Kno-f Juri, Kurnik Marija, Kušaj Lekš, Kušaj Marija, Kušaj Simon, Kušljan Ivan, Lajtmiš Anton, Laznik Lukež, Leder Mina, Lekš Filip, Likeb Juri, Lenart Jakob, Lucnik Jera, L-uslin Marija, Maček Juri, MaljriČ Štefan, Mežnar Marija, Mežnar Urban, Miglar Lekš, Miglar Tereza, Mlinar Franc, Mlinar Marija, Močilnik Anton, Močilnik Juri, Močilnik Lorene, Mo-čifaik Toma, Movri Lenart, Muhldč Lorene, Najberž Pavl, Nemec Franc, Nevart Marija, Nuk Jera, Ogris Jera, Pek Pavl, Pernat Lekš, Piko Andrej, Piko- Blaž, Podgornik Vaflemltliin, Peruzi Kajtan, Piko Valentin, Pistotnik Marija, Podlomšek Katra, Pratne-kar Tom., Prevalmik Jan., Podrečnik Pavl, Pomgrac Lorene, Potočnik Filip, Povoden Lona, Radar Lekš, Radar Vit, Rede-l Jernej, Rede! Martin, Rutar Blaž, Šafer Marija, Šavcer Helena, Šiibemik Urh, Skitek Kristina-, Škof Marija, Skuk Klara, Skute-lj Juri, Slamič Julijana, Slamič Lena, Slamič Mina, Šeiifiimg Amalija, Špraha Ur., Stare Tom., Šitavdekar Juri, Stare Juri, štefic Pavl, Šli' sar Andrej, Štibar Ana, Struga Andrej, Struga Jera, Trampuž Janez, Trunk Simon, Va-lein-tna-r Maltevž, Viltertnik Johana, Volana Janez, Ziilan Janez, Žibemik Mica, Žipelj Ignac, ŽMnider Marija, žuiej Jera, Puhalt Meta, Igerc Urša, Gradišnik Janez, Arnold Franc, Siouk Maltevž.
a< s a < a. n> o
),
i-
g
J-
i!
!-
a
i'
L'
ii
n
o
t
a
3
a
B
3
i
c
1
r
i
I
I
Za primerjavo
..Slovenski vestnik" je dbjaviil v novoletni števillM članek, v katerem se :bawi predsed-niilk Zveze islovenskih orgamizaoiij med drugim z odprtimi manijSiniskimii viprašanji. V zveiai s tam nadaljuije: „Ob takem reševanju manjšinskih vprašanj morda ni neupravičena trditev ..Salzburger Nachrichiten", da je v zadnjem času postalo sla tiho okoli koroškega manjšinskega vprašanja. Omenjeni ©st sicer to utemeljuje s tem, da je baje Narodni svet prevzel vodstvo v manjšinski politika na Koroškem, odkar je tam predsednik ..državi zvesti" dr. Inzko am v tej zvezi že dela kombinacije s prihodnjimi deželinoiztorskimi volitvamii, češ, da bo Narodni svet propagiral za OeVP, ki je ugodila nekaterim personalnim željam Narodnega sveta."
Sicer v našem listu nismo nameravali objaviti članka, kii je izšel v ..Salzburger Naiohrtichten" 24. decembra.. Za primerjavo z besedilom „Vestnika" pa ga prinašamo v originalu:
POLITISCHE KLIMAANDERUNG IN KARNTEN
„In der iS!loweniischen Minderheit in Siid-karniten herrscht ein bisher unbekanntes friedMches Klima. Die titokommunistiische Gruppe hat we;tgahend an EinfluB zugun-šten dar ohrisitlichen Nationalslowenen ver-loren, deren neuer Fiihrer der staatstreu
gasiinnte Prof. Dr. Inzko ilst. Die Haltung der chrisitMehem Slowenen konnte bed den LanidtagisavaMem im Marž das Gewicht zu-gunisitem dar OeVP verschieben, allerdings lassen siidh die kathoMsidhan slowenischen Wahllar von ihrer Fuhrung nicht immer di-riigieren. Ihre Sympathiien galten bisher mehirhaitlidh dam slowenenfreundlichen LH Wadanig. Sie wird seim Nachfalger kaum zu moibiiMisieran vermogen. Es bastehen also igeaviisise Chancen fur ein Zusammengehen dar cbniistlichan Slowenan mit der OeVP, deren parsonelle Wtinsche bei der OeVP Entgeigenlkomman gefunden hatten. Auch die isdoweinliisohan kuiturellen Wunsche sind weiiitgeihend erfullt worden; Unterrichitsmi-niiisteir Dr. Piiffl-Percevie hat den Neubau das isflow0njschan Gyimnasium:s zugesagt, der 1967 oder 1968 voillandat sain wird. Voiriaufiig wardan die 300 Schiller das slo-wenisiohan Gymnasiums nachmittags im Gebaude der Realischule unterrichtet."
Narodni sve* je zasedal
Odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je obdelal na zadnji seji, dne 12. decembra 1964, vrsto tekočih vprašanj. Posebno temeljito so se bavili odborniki s pripravami na deželnozborske volitve, ki bodo na Koroškem 14. marca 1965. O zadržanju pri volitvah bo sklepal zbor zaupnikov na zborovanju Narodnega sveta še meseca januarja.
I©§fški ffiiM delavci so ilmvili
(Nadaljevanje s 1. strani)
pevskih zborov. Kar je bil Hanzi Gabriel na občnem zboru Krščanske kulturne zveze navzoč, Zborovalci so ga z navdušenjem pozdravili v svoji isiradli, mu je bila izrečena zahvala še javno s strani občnega zbora z žeiljo, da bi z najboljšim uspehom nadaljeval in končal svoje študije na Glasbeni aka-damip in da bi ipo doseženi diplomi svoje strokovno znanje in vse svoje zmožnosti tembolj uspešno posvečal svojemu narodu in dvigu njegove kulturne ravni.
Po poročilih zveznega odbora in delegatov naših društev in kulturnih skupin se je razvila živahna diskusija, ki je bila osne do-točena na sledeča vprašanja: Kje naj bo težišče naših prosvetnih prizadevanj, da bomo zajeli čim širše kroge našega narodnega življa? Ali naj bo slej ko prej to težišče v dobro pripravljenih, učinkovitih odrskih nastopih ali v pevskih, tamiburaških in podobnih nastopih po naših vaseh in od časa do časa tudi v centru — v Celovcu — n. pr. v Masitnem gledališču, v Domu glasbe in podobno, ali naj se bolj kot doslej posvečamo poljudnim predavanjem o naših kulturnih problemih in z njimi povežemo morda pestre literarne večere, manjše odrske prizore ali kake glasbene vložke; kako skrbimo za naše knjižnice? ali ne hodimo s siloveniskimi prireditvami še premalo gostovat tudi v takšne .kraje, kjer je slovenska Prosveta že zamrla?
Takšna in podobna vrašanja so bila iznesena z željo., da bi jim našli primeren odgovor in tako pravilno usmerili naše delo v uspešen razmah ljudske izobrazbe. V ta na-
men bo izvedena v tem letu posebna anketa slovanskih kulturnih delavcev.
Po razrešnici je sledila nato pod pred-sedstvcim Janka Tolmajerja vollitev novega odbora. Predložene so bile tri liste. V tajnih volitvah je bi izvoljen z močno večino sledeči odbor: predsednik: prof., dr. Pavle Zablalnik, ipodpredsendka:	dr. Valentin
Inzko in dr. France Vrbinc, tajnik: strokovni učitelj Marko Hafner, tajnikov namestnik: učitelj Kaši Urh, blagajnik: Lojz Gregorič, namestnica: gdč. Milka Hartman, odborniki: kaplan Ivan Matko, prof. Franc David, akademika Erik Prunč in Karel Smolle, Franci Roblek, Grilc Matevž, preč. g. Vinko Zaletel, Mertl Hanca, Jank Gabrijela lin Janko Tolmajer. V nadzornem odboru sta ravnatelj dr. Joško Tischler im preč. g. dekan Kristo Srienc, razsodišče pa je bilo zasedeno s prof. dr. Reginaldom Vospernikom ter preč. g. župnikom Matevžem Nageletom.
Ponovno liizvoffljemi predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Zablatnik se je zahvalili v imenu vseh odbornikov za izraženo zaupanje ter zaključil občni zbor s sledečimi besedami:
Prisrčna hvala vsem marljivim kulturnim delavcem s podeželja in centrale za ves idealizem, s katerim ste po težkem poklicnem delu nesebično žrtvovali mnogo, mnogo ur prostega časa podnevi in ponoči za našo prosveto. Želim vsem ves božji blagoslov v novem letu, saj vaše delo ni le v prid narodu, marveč tudi izrecno Bogu v čast, ker ga zavestno opravljate v skladu s krščanskimi načeli.
Vsemogočni je odpoklical našo drago teto, sestrično in svakinjo
Marijo Ehrlich
na dan božične vigilije. Rajna je izpolnila 90 let in je odšla dobro pripravljena v večnost.
V sredo, 30. decembra 1964, smo jo spremili k večnemu počitku na pokopališče v Žabnicah v Kanalski dolini, kjer počiva v družinski grobnici. Naj rajnica počiva v miru!
Žalujoče družine:
EHRLICH in MIKOSCH v imenu vseh sorodnikov.
„Tudi v starosti srečna leta“
V Belgiji imajo lepo navado, da praznujejo od 8. do 15. novembra „Teden starih" pod geslom: „Tudi v starosti srečna leta". Zdravniki strokovnjaki za starostne pojave pravijo, da se s pomočjo javnosti — torej z javnim izkazovanjem pozornosti do starejših ljudi — ovrže miselnost, da je človek postal nepotreben takrat, ko odhaija v pokoj ali ko zapusti svoje delo mlajšim. •— Razumljivo je, da se mora dejavnost človeka prilagajati letom in da je za zelo starega človeka dovolj, če se na dam nekoliko sprehodi, da skrbi za telesno čistočo, da pazi na svoje zdravje in da se hrani svojim letom primerno.
Najhujšd od vsega je za človeka občutek, da je ..izpadel iz igre življenja". Staranje je naravni zakon, ki je namenjen vsakemu. Če bi vsi ta zakon poznali in ga spoštovali, bi bila gotovo vsem zagotovljena lepa zadnja leta življenja.
Seveda je tudi v starosti vsak sam svoje sreče kovač. Če si hočete ohraniti bistrost duha, se ne smete sami izključiti iz okolja. Zanimat': vas mora vse, kar se okoli vas dogaja. Za ženo je prehod na starost manj težak, ker ji ostane doma do konca življenja še vedno dovolj dela, zato skoraj nikoli nima občutka, da je nekoristna. Zanimive so ugotovitve gerontologov — zdravnikov, strokovnjakov za starostne pojave, ki navajajo niz primerov, da je človek, ki je bil vse življenje navajen trdo delati potem, ko je naenkrat prenehal, začel hirati im nato kmalu umrl, ko bi lahko živel še najmanj deset let.
Osamljenost je drugi sovražnik starosti, vodi nas v malodušje in razočaranje. Vsakemu človeku je v vsaki življenjski dobi potrebno, da daje in sprejema ljubezen, da je obkrožen z družino, s prijatelji, skratka, če ni sam, se čuti koristnega. Če pa pogledamo okoli sebe, hi lahko naštel: vrsto
Rak na
Na hruškah, M jim ponekod pravijo čer-mivke ter so prav dobre za mošt, in na tepkah se je pojavil rak. Obolenje opazujem že več let. Napadeno je tudi mlado drevje. Čeprav trebim suhe veje, se drevesa kar zaporedno suše. Kaj naj ukrenem, da bi se propadanje hrušk ustavilo?
Na jablanah se rakaste tvorbe pogosteje, na hrušikah pa zelo redlko pojavljajo. Ker v vprašanju niiso opisani znaki obolenj, iz katerih hi lahko sklepali na kake druge vzroke, sodimo, da gre za raka, ki ga povzroča glivica Nectria galliigena. Že mlade vejice in poganjki lahko obole. Lub v okolici okuženega mesta odmre. Tkivo lubja, ki se suši, kaže vzporedne kroge, vejica nad rakavim delom se kmalu posuši. Do značilnih rakastih tvorb na mladih vejicah navadno ne pride. Na starejših, debelejših vejah in na deblu pa skuša drevo rakave rane zapreti. Na robu ran nastaja neprestano novo tkivo, ki skuša prerasti rano in jo zapreti. Nastopi tekmovanje med drevesom in glivico. Če drevo hitreje raste kot glivica, tedaj se rana zapre, nastane ofcrog-lastli izrastek ali hrga. Take tvorbe lahko pogosto vidimo. To je zaprti rak.
Če se pa drevesu ne posreči zapreti rakave rane, tedaj imamo pojav odprtega raka. Vse na novo rastoče lubje okoli rane gliva sproti uniči in tako nastane v les segajoča rana, ki se čedalje bolj širi. Zaradi ran so pretrgane žile, ki dovajajo vodo in hranilne sinovi in drevo se posuši v nekaj letih.
Bolezen zavisi od okolja, kjer je sadovnjak. Kaže, da je lega vašega nasada za raka zelo ugodna. Zlasti so ogroženii nasadi na vlažnih in težkih zemljah in v hladnih legah. Tudi z dušikom pregnojeni nasadi
Ivan Grafenauer
Dne 29. decembra 1964 zjutraj je umrl prof. dr. Ivan Grafenauer. Čez dobra dva meseca bi bil dopolnil 85 let življenja.
Poleg filološkega in literarno-zgedovin-skega opusa zapušča Ivan Grafenauer ob svoji smrti blizu 70 narodopisnih del, od katerih bi nekatera sama zadoščala, da mu zagotove sloves narodopisca evropskega in svetovnega formata. Slovenska kultura je s smrtjo Ivana Grafenauerja utrpela hudo izgubo.
Podrobnejše poročilo o akademiku Ivanu Grafenauerju bomo prinesli v prihodnji številki.
primerov, kjer starejši otroci mislijo, da je dovolj, če so poskrbeli svojim staršem za hrano im posteljo.
Zato je po svetu im deloma tudi pri nas začela družba skrbeti za starejše ljudi. Temeljno načelo vsepovsod pa je, da je treba starejše ljudi, dokler je le mogoče, zadržati v privaljenem okolju. Toda v vseh deželah si prizadevajo, da pritegnejo k sebi za stare čim več mladih. V Angliji in severnih deželah (Švedski, Norveški,) v ZDA so pri-šlli na misel, da bi se tako imenovan: „cen-tri za starčke" preimenovali v „svet modrecev", ki bi ga po potrebi sestavljali iz vrst petinšestdesetletnikov. Take skupine ..modrecev" bi lahko pomagale pri zbiranju podatkov o življenju, zdravju in delu starih ljudi v različnih deželah.
V Belgiji je združenje starčkov sestavilo v desetih točkah želje svojih članov. Eden izmed članov tega združenja pa je zapisal:
„Življenje v starosti ni rožnato — toda tudi črno ni. — Mladina ni taka, kakor jo slikajo v časopisih, če vam mladi ponujajo roko, jo še bolj iztegnite. Vaši otroci in vnuki se vam zdijo pretirano moderni. Spomnite se, da so tudi vaši starši to rekli o vas. — Žalovanje za preteklostjo vas ovira, da ne morete uživati sedanjosti. — V stiku z drugimi mislite bolj na njih, kot na sebe! — So stari, ki so manj zadovoljni od vas: pomagajte jim, da bi se zgledovali po vas. — Morda niste preveč pametno Izkoristili mnoga leto. Zato ne razsipavajte s tistimi, ki vam še preostanejo. — Ne poskušajte, da bi živeli tako kot pri 30. letih. To je lažna predstava o življenjski moči. — Ne dovolite, da vam možgani zakrknejo. Človek se uči v vseh letih svojega življenja, samo takrat ko preveč ostari lahko bolj svobodno izbira svojo duševno hrano."
hruškah
so za bolezen bolj dovzetni, če so na drevju rane (tudi najneznatnajše) od viharjev, toče, škrlupa, škodljivcev, zimske pozebe Itd., tedaj glivica lahko prodira v notranjost drevesa. Zaprte hladne doline in lege, kjer je pozeba pogosto, raku zelo godijo.
Dosedaj še ni znan postopek, s katerim bi povsem uspešno zatrli to bolezen. Nasadov ne smemo delati, v legah, ki so za raka prikladne, če se je bolezen že vgne-zdila, tedaj vse rakave veje odstranimo in sežgemo, da se iz njih ne širi okužba. Rakave rane globoko izrežemo in premažemo s cepitoim voskom ali z raztopino modre galice. V tujini imajo za premaz rakavih ran posebna sredstva. Njihov učinek pa tudi ni zadovoljiv. Ker je vdor glivice v notranjost drevesa vezan na ranice (tudi na mestu, kjer odpade list), priporočajo po odpadu listja škropljenje z nekoliko močnejšo koncentracijo kakega bakrovega pripravka. Če je drevo že močno rakavo, ga moramo čimprej podreti in spraviti iz nasada, da ne širi okužbe.
PLES SLOVENSKIH AKADEMIKOV
V nedeljo, 3. januarja, je bil v Glasbenem domu v Celovcu že tradicionalni 3. Ples slovenskih akademikov. Vkljub slabim vremenskim prilikam je mnogo ljudi prišlo na to priljubljeno družabno prireditev. Zabavali sta dve godbi.
Poročilo o tej prireditvi bo v prihodnji številki našega lista.
FINANČNA ZBORNICA KRŠKE ŠKOFIJE
CERKVENI PRISPEVKI Javni poziv
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 4. četrtletje 1964 (zaključeno 1. decembra 1964) še niso plačali, pozivamo, da v opamimjevalnem roku treh tednov, ki se začne 3. januarja 1965 brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 24. januarja 1965 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Čerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Pri zamudi termina je treba plačati zamudno doklado v višini pol odstotka dolžnega cerkvenega prispevka za vsak dopolnjeni mesec (§ 24 KBO).
Ker se cerkveni prispevek v četrtletnih delnih odplačilih plačuje, in sicer 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, zato je bil 1. decembra cerkveni prispevek za vse štiri'četrtine že plačljiv, torej cel letni prispevek 1964.
Zadnje fantove besede
V eni newyoirškth boinišniie je zapel telefon. Dclktor je telefoniral in vprašal za prostor mlademu fantu, ki mora nujno na operacijsko mizo. Čez dve uri ga je že pripeljal avto im dobil je bolniško obleko in posteljo.
Bollnik je več mesecev hodil k zdravniku, M mu je zdravil grlo. Mož mu ni povedal, kaj mu je, le spet in spat ga je klical k seibi. Zdrav in močan fant je bili, končal je visoko šolo in življenje se mu je smejalo naproti. Pa je začutil, da z grlom ni vse v redu in tako se je pričela njegova bolniška pot. Pred nekaj dnevi mu je zdravnik povedal, da ne upa na ozdravljenje brez operacije. Torej pod nož! Zakaj pa ne, da se bo le povrnilo zdravje in bo njegov obraz dobil zopet prejšnjo rdečo barvo.
Bolniška sestra je tiho hodila po soba in mu popravljala posteljo.
„Kdaj bo operacija?11 jo je spraševal.
„Ob trelh bo pripravljena operacijska soba. Le močni bodite, gospod, saj ste mož,“ mu je krepila pogum. Čudno sočutno so ga gledale njene oči.
Fantu se je zdelo, da nekaj skriva. Tudi dclktor je bil nekam skrivnosten v svojih besedah o operaciji in zdelo se mu je, da je domačim povedal več, kakor je njemu. Bi jo vprašal naravmoist, kakšna bo njegova operacija? Ne, v božjih rekah je in le zdravja si želi.
Z rožnim vencem v rolki je čakal, da ga bodo cidpefjafji. Komično se je njegov voziček pomikal po dolgem hodniku. Lažji bolniki, ki so sedali ob stenah in se pomenkovali, so gledali za njim in mu želeli srečo. V nekaj dneh bo sam med njimi v prijetnem pogovoru ...
Kmalu je ležal na operacijski mizi, ob kateri je že stal v beli obleki njegov zdravnik. Pozdravil je svojega pacienta, nato pa mu položil reko na ramo in ga z očetovskim sočutjem ogovoril: „Dragji moj fant, povedati ti moram, kar tli doslej nisem hotel. Tvoja bolezen je rak. Pomagamo ti lahko le z enim sredstvom: da ti odrežemo jezik. Še imaš nekaj minut časa za govor. Po operaciji ne boš mogel izgovoriti nobene besede več... “
Mladeniča je spreletel drget in v očeh so se mu zaiskrile solze. To je bila torej skrivnost, katero je slutil, a ji ni vedel odgovora. Dana mu je prilika za zadnje besede v življenju...
Doktor in vse osebje je mirna čakalo, da bo fant spregovoril. Težko jim je bilo te trenutke in zdeli so se jim kot večnost. Pretrgal jih je bolnik. Njegov obraz se je zjasnil v vdanosti v božjo voljo. Požrl je solze in se mehko zazri v zdravnika, njegove ustnice pa so polglasno izgovorile: „Moje zadnje besede naj bodo: Hvaljeno bodi Ime Jezusovo' ...“
Čudovita in resnična zgodba! Dragi fant, 'kako lep nauk si dal mrzlemu času naših dnli!
Božična legenda pripoveduje o kralju, ki je s trumami hodil v tuje dežele in požigal vasi ter prebivalce vlačil v sužnost. Svoja dela je dal vklesati v pečine in ko je čutil, da se mu bliža konec, si je dal iz ogromnih kamnov izdelati grobno palačo in svoje truplo je velel dejati v dragoceno mazilo, da bi mu smrt ne mogla do živega.
Toda njegovo ime ne živi med nami, kadar rpa slišimo o njem, nam srca vztrepetajo...
Živel pa je pred davnimi časi tudi kralj, ki ni imel vojakov in ni prelival krvi in tudi hiš ni požigal. Segal je preprostim in revnim v roke ter bolnikom nežno gladil čelo. Tisočim se je njegovo ime vklesalo v srce.
Televizija
PrcIMem tel! e vizij e postaja pri nas vsak dam važnejši. V zadnjiih latih so tudi na Koroškem omogočalii, da more vaiiilk del dežele biti deležem dobrih televizijskih oddaj. Temu primemo se je pomnožilo tudi število družim, M posedujejo ,televizijski aparat.
Večji deli dnevnega televizijskega programa je omejem ma večerne ure, ki je namenjen predvsem odraslim. Za mladino sta namenjeni oddaji v nedeljo im sredo popoldan im še kdaj vmes. Pri tem skromnem sporedu pač skušajo zadovoljiti gledalce v urah, ko se člani družin vrnejo z dela im par ur preživijo v družinski skupnosti.
Televizijski program v teh večernih urah se nehote najtesneje povezuje z družinskim življenjem in ima vsekakor izredno velik vpliv na družimo. Ta vpliv pa ima dobre in zle strani. Na človeku pa je, katere bodo vplivale močneje na družinsko življenje.
Če postane družina suženjsko odvisna od televizije v kotu družinske sobe, potem gorje družini. Oče morda še večerja ob aparatu, mati le na hitro nekaj pripravi, da ne zamudi zanimive oddaje, dekleta vabijo poznane na zabaven program in podobno. Za družino ni več časa, ni več zanimanja in ne več smisla. Še otroci morajo molčati. Prav ti najmanjši najbolj občutijo, da je družinska soba postala kino. Za družinske pogovore ni časa in družinski problemi se vobče ne rešujejo več v družini. Neki fant je zapisal: „Pri nas določa dnevni red tele-vizilja" drugi pa: „Niilti večerjati ne utegnemo več v miru!11
Z onimi, ki so ga najhuje preganjal!, je imel največje usmiljenje in do križa je vztrajal v
odpuščanju.
Tudi si ni zidal grobnice, pa vendar vidite po mestih in vaseh raztresene spomenike, posvečene njegovemu spominu. Raz visoke zvonike done glasovi in o njem naznanjajo pesem blagovesti, ki najlepše doni prav v sveti noči njegovega rojstva ...
Glejte: moč njegove dobrote je večja in trajnejša kakor ves vojni hrup tega sveta. Odrešilna moč dobrote! Nikoli se ne bojmo,
da sta dobrota in prisrčnost potrata. Vsaka prijazna beseda in vsaka velika ljubezen
je nesmrtna...
v družini
Toda napak bi dellaili, če bi televizijo obsodili koit samo zlo. Tudi ta iznajdba bi naj človeku služila v dobro. Prav tako naj bi tudi družina bila deležna blagoslova te izrazito družinske iznajdbe. Da pa bo to tudi tdejiamisko prasitaila, je zolpelt odvisno od gledalcev in seveda tudi od vodstva televizije. Nikakor ni nujno, da gledamo vsako oddajo im vsak program. Nikdar ni vse za vse! Načelo bodi: Izbiraj najboljše!
Prav gotovo pa je na televizijskem sporedu pogosto marsikaj dobrega in koristnega. Tako more televizija mnogo pomagati pri razširjanju obzorja, zlasti na področju vzgoje. 2e v jesenskem času je bilo nekaj vzgojno Ee&> pomenEjiMh oddaj, da pri tem spomnimo samo na ameriškega „Hudičeve-ga fanta — Teufeilskerl11.
Sledeči pojav ob družinski televiziji pa gotovo ni brezpomemben; člani družine so rajše doma; v mnogih slučajih je tako ravno televizija ponovno povezala razbito družino.
TELEVIZIJA IN PECIVO
Čudna je povezanost med televizijo in pecivom iim vendar Itrdijoi, da Ije resnična. Proti statistiki ni dokazov. Tako ugotavljajo tudi pri nas, da s ponastem gledalcev tele-viziiijie raste tudi Ikamsum sladkarij in peciva. Pri nas pridejo trenutno na glavo letno trije kitiogrami sladkarij, dočiim pojč posameznik teh dobrot v Nemčiji okoli štiri kilograme, na Holandskem pa kar enajst kilogramov.
Uotifak
Ofroci šapajo
Šip, šap, šip, šap!
Bog vam daj srečo in zdravje,
da bi bili veseli ko tičice v gozdu,
zdravi ko ribice v vodi,
močni ko medved v gorč,
pa v vsaki hiši imeli toliko otročičev
kolikor ima vejica vršičev.
Šapamje ali tepežkanje se vrši na dan sv. nedolžnih otročičev, 28. decembra, ko hodijo otroci od hiše do hiše, tepežkajo ljudi s smrekovo vejico, pri čemer ponavljajo gornje voščilo. Nabrane darove spravijo v vrečice in cekarje, ki jih nosijo s seboj.
OLima pzišia
Smrečice, ko posrebrene, z ivjem vse so obložene.
Zima je prinesla sneg in razpela vsepovprek svojo belkasto odejo.
A pred hišo, v živo mejo, sta sinički prileteli in takole nam zapeli;
„Staro leto zdaj odhaja, novemu roko podaja.11
Cerkev v Zvabeku
Ko so v Žvaibdku še kopali rudo, se je zgodila v rudniku velika nesreča. Rudnik se je pogreznil im zasul veliko število rudarjev s podjetnikom vred. Pričakovali so že gotovo smrt. Tedaj je podjetnik vpričo vseh rudarjev slovesno obljubili, da bo dal zidati cerkev tam, kjer pridejo iz rudnika. Vsako upanje se je zdelo zaman; pa glej: odkrili so neki do tedaj neznan star jašek lin prišli skozi njega srečno na prosto. Na ittiisitem mestu staji danes žvabeška farna cerkev. Posvečena je patromu graditelja, svetemu Štefanu. Od tistega časa izvira menda tudi Štefanovo jahanje okoli žvabe-ške cerkve
Učiteljica pokaže v šoli malemu Jernejč-ku na vejico ,v stavku in ga vpraša: „Kaj pa je to?“ Otrok odgovori: „To je repek.11 Učiteljica ga pouči: „To pa ni repek, to je vejica.11
Pride zima in pred božičem Jernejčka nekega dne mi bilo v šolo. „Kje si pa bil," ga vpraša učiteljica. Jernejček pojasni: „Do-ma smo klali prašička, pa sem ga moral za vejico držati11.
KRIMINALNI ROMAN
Prevedel:
AVGUST PETRIŠIC
16 . NAD AL J EVAN J E
S A X &OMMER
SKRIVNOST
ll!lllllllllllll!lllll!l
dt. h-HUuaufa
Nazadnje sem se le spravil na noge in se potem omotično zibal. Zavedel sem se nekega težkega vonja in vedel sem, da je moral biti neke vrste kadilo. Potem — se je nekje v neizmerni daljavi porodila majhna luč. Venomer se je večala. Njen sij se je širil z modriikastardečim žaram kakor tekočina. Zdajci j,e zajel temo in napolnil vso sobo.
Toda to nii bila moja soba! Sploh ni bila nobena soba, kar jih poznam. Bil je nekak prostor, ki je bil tako velik, da so me njegove razsežnosti navdajale s tako grozo kakor še nikoli prej; to je bila groza obzidane brezmejnosti. Ta brezmejna obsežnost je porajala nekak šum, ki je imel čisto razločen ton. Zavese so krile štiri stene. Nllkafcih vrat mi bilo videti. Zavese so bile razkošno poslikane z zlatimi zmaji; in ko so kačja telesa žarela in se svetlikala v naraščajočem siju luči, se mi je zdelo, da se je rep vsakega zmaja na tesno prepletal z reipom drugega. Preproga je bila tako razkošna, da sem stal do kolen v njej. Tudi preproga je bila polna zlatih zmajev in videti je Mo, ko da enakomerno drsijo sem ter tja po sencah okrasja.
Na oddaljenem koncu dvorane — zakaj bila je dvorana — je sredi razkošja preproge stala ogromna miza z zmajevimi noga-
mi. Na njej so bili 'iskreči se globusi, cevi, v katerih so bili živi stvori, knjige, tako velike in 'tako vezane, da sli jih ne bi mogel zamMiti, instrumenti, ki jih zapad. znanost ne pozna — različna šara, ki je ni mogoče popisati, je preplavila tla, puščajoč čudno praznino na veliki preprogi, polni zmajev. Nad mizo je visela velikanska svetilka, obešena na zlatih verigah v 'Stropu — ki je bil, če sem sledil verigam kvišku, v taki višini, da se mi je pogled izgubil zgoraj v škrlatni senci.
Na nekem stolu, ki je bil ves. obložen z blazinami, pokritimi z zmaji, je sedel za tisto 'mizo neki človek. Svetloba iz viseče svetilke je padala pdlno na eno stran njegovega obličja, ko .se' je nagnili naprej sredi mešanice čudnih predmetov, medtem ko je ostala druga stran v škrlatni senci. Iz navadne medeninaste sklede na oglu ogromne mize se je vil kvišku dim in tu lin tam delno zasenčiti tisto strahotno obličje.
Od tistega trenutka, ko sem pogledal proti mizi in možu, ki je sedel za njo, ni niti neverjetna razsežnost dvorane niti pošastno okrasje sten moglo več pritegniti moje pozornosti. Moje oči so obtičale na njem. Zakaj bil j.e dr. Fu-Manču!
Nekoliko moje vročičnosti, ki mi je dozdevno napolnila živce z ognjem, obljudila
stene z zmaji in me pogreznila do kolen v preprogoi, me je zapustilo. Tiste strahotne, s 'kopreno preštete zelene oči so učinkovale kakor mrzla prha. Vedel sem, ne da bi odvrnil pogled od negibnega obličja, da zidovi več ne živijo, marveč so bili te zavešeni z 'izbranimi kitajskimi zavesami, jpoisiliikaniimi z zmaji. Razkošna preproga pod nogami je nehala biti džungla in postala navadna preproga — dasd nenavadno razkošna, vendarle samo preproga. Navzlic temu je v meni ostalo občutje brezkončnosti z neprijetno zavestjo, da so bile reči na mizi in povsod čisto' ali skoraj čisto, neznanih oblik.
Potem pa me je skoraj trenutno sorazmerna prisebnost, IM sem jo bil začasno občutil, spet zapustila; kajti dim se je nalahno sukal skdzii zrak — z gorečega vonjala na mizi — rase! in se večal, se gostil in zavijal proti meni v oblaku sive groze. Ves * vlažen in ilepiijliv me je zagrnil. Skozi mastne vence dima sam nejasno videl negibno rumeno, liiice Fu-Mančiija. Moji omamljeni možgani so. v njem spoznali čarovnika, proti kateremu se je brezplodno boril naš ubogi človeški um. Zelene oči, zastrte s kopreno, so zrle 'skozi meglo. Neizmerna bolečina mi je šinila v noge in loveč sapo sem pogledal navzdol. Ko sem to storil, so konci mojih copat, ki sem jih nosil v sanjah, radii v dolžino, se vili kvišku in potem okoli mojega vratu ter me davili!
Po kratkem prestanku je nastopite neka-kako svitanje, podobno zavesti; toda ni bila prava zavest, ker je prinesla s seboj misel, da mi glava počiva na mehkem zglavju in da me reka neke ženske boža po razfoole-
ieim čelu. Nejasno, kakor iz daljne minulosti, sem se spomnil nekega poljuba, in ta spomin me je čudno pretresel. Sanjavo zadovoljen sem ležal, v ušesa pa se mi je prikradel glas.
„Ubili ga bodo! Ubili ga bodo! Oh! Ali ne razumete?11
V	svojem omotičnem .stanju sem mislil, da sem jaz tisti, Iki je umrl, in da mi je ta blagozvočni dekliški glas sporočil mojo smrt.
Zaveda! sem se pa, da me ni stvar prav nič zanimala.
Ure in ure, se mi je zdelo, me je tista reka božala. Niti enkrat nisem odprl svojih težkih vek, dokler ni zadonel odmevajoč tresk, da so mi kosti kar zadrge-taile — kovinski, žvenkljajoč -trelsfc, ko da bi od nekod padle z vso močjo težke verige. Tedaj sem na pol odprl oči in v mraku, tako se mi je zdelo, se mi je nudil le bežen pogled na neko postavo, oblečeno v najtanjšo .svilo, z lehtmi, polnimi naročnic, in vitkimi členki, ki so bili povezani z zlatimi trakovi. Dekle je zginilo, ko sem rekel samemu sebi, da je to bila kaka vila .iz Mohamedovega paradiža im da so mene, čeprav sem kristjan, zaradi kake pomote poslali v Mohamedova nebesa. Potem — je nastala 'krog mene sama praznina.
V	meji glavi je blazno tolklo; zdelo se mi je, da so mi možgani okameneli; četudi je mojemu prvemu slabotnemu gibu sledilo rožljanje verige, je še minilo nekoliko trenutkov, da sem se zavedel, da je bila veriga pritrjena na kovinsko ovratnico — da je fcaviimska ovratnica oklepala moj vrat. Šibko sem zastokal. (Dalje prihodnjič)
£2 £5
■
e
EKANNTHACHUNG
Das Bundesministerium fiir Inneres hat im Einvemehmen mit dem Bundesministerium fiir Verkehr und Elektrizitatswirtschaft It. dessen Bescheid vom 29. 12. 1964, Zl. 54.306-IV/2/64, gemaB § 2 Abs. 1, § 3 Abs. 1, 2 und 7, § 3 b Abs. 1, sowie § 8 des Preisregelungsgesetzes 1957, BGB1. Nr. 151 in der derzeit geltenden Fassung die Tarife und Preise unserer Gesellschaft fiir die Versorgung mit elektrischer Energie und der damit im Zusammenhang stehenden Neben-leistungen mit Wirkung ab 1. Janner 1965 neu festgesetzt \vie folgt:
A) Preise zu dan ASigemeinan Tarifen (AT)
I)	Haushalt I (H 65)
Grundpreis je Monat fiir 1 tarifpflichti-
gen Raum.............................S	9,—
. Grundpreis je Monat fiir 2 tarifpflichti-
gen Raume............................S	12.50
Grundpreis je Monat fiir jeden weiteren
tarifpflichtigen Raum................S	8.—
Arbeitspreis je kWh...................S	0.65
Haushalt II (H 55/50) - Wahltarif Grundpreis je Monat fiir 1 tarifpflichtigen Raum ...............................11.—
Grundpreis je Monat fiir 2 tarifpflichti-
ge Raume.............................S	17.50
Grundpreis je Monat fiir jeden weiteren
tarifpflichtigen Raum................S	8.50
Arbeitspreis je kWh: in Winter-Verrechnungsperioden
(November—April) ....................S	0.55
in Sommer-Verrechnungsperioden
(Mai—Oktober)........................S	0.50
Soweit eimzelne Raume in Wohnungen ge-werblichen oder beruflichen Zivecken dienen (z. B. Werkstatten, Laden, Biiros, Amts-, Sprech-, Wartezimmer usw.), wird der Grundpreis fiir die in ihnen vorhandenen Stromverbrauchsein-richtungen nach den Gesverbetarifen berechnet.
2)	Getverbe (G)
a)	fiir Lichtstrom:
Grundpreis je Monat fiir die ersten
lOp Watt des TarifanschluBwertes S 16.50 Grundpreis je Monat fiir je angefan-gene 50 Watt des weiteren Tarif-
anschluBwertes.....................S	6.20
Arbeitspreis je kWh..................S	0.65
b)	fiir Kraftstrom:
Grundpreis je Monat fiir die ersten 500 Watt des TarifanschluBwertes S 24.50 Grundpreis je Monat fiir je angefan-gene 500 Watt des weiteren Tarif-
anschluBwertes.....................S	16.50
Arbeitspreis je kWh..................S	0.65
■ 3) Landrvirtschaft I (L 65)
Grundpreis je Monat fiir die ersten drei Hektar der tarifpflichtigen Nutzungs-
flache ..............................S	24 —
Grundpreis je Monat fiir jedes rveitere Hektar der tarifpflichtigen Nutzungs-
fiache.............................S 3.10
Arbeitspreis je kWh.................S 0.65
Landwirtschaft II (L 55/50) — Wah!tarif Grundpreis je Monat fiir die ersten drei Hektar der tarifpflichtigen Nutzungs-
flache......................... S 29.—
Grundpreis je Monat fiir jedes rveitere Hektar der tarifpflichtigen Nutzungs-
flache.............................S 3.60
Arbeitspreis je kWh: in Wmter-Verrechnungsperioden
(November—April)	.  .............0,55
in Sommer-Verrechnungsperioden
(Mai—Oktober) .....................S 0,50
Oberschreitet der AnschluBvvert von Anlagen und Einrichtungen, insbesondere von Motoren, die fiir den Betrieb der Landwirtschaft oder des zugehorigen Haushaltes bestimmte Hohe, so wird der Grundpreis fiir den dariiber hinaus-gehenden AnschluBwert nach den Gewerbetari-fen berechnet.
In dem nach der Zahl der Tarif-Hektar zu entrichtenden Grundpreis sind folgende Wert-groBen eingeschlossen:
Tarif-Hektar			GraB ter	Zahl der
			AnschluBvvert	Tarifraume
			in kW	nach H-Tarif
Bis	5	ha	5.5	7
	10	ha	7.5	8
„	20	ha	7.5	10
„	30	ha	11.0	12
„	40	ha	15.0	14
„	50	ha	15.0	16
>,	60	ha	15.0	18
„	80	ha	15.0	20
,,	100	ha	15.0	21
liber	100	ha	15.0	1 J‘e
rveitere 20 ha
Die Wertgr6Ben in Eilowatt (kW) beziehen sich nicht auf den gesamten AnschluBwert, son-dem auf die groBte im landrvirtschaftlichen Betrieb eingesetzte AnschluBwerteinheit. tlber-steigt diese oder die Zahl der Tarifraume obige 'VVerte, so ist fiir jedes Kilowatt des Mehran-schluBrvertes ein Grundpreis nach dem Gewer-betarif bzw. fiir die Mehrzahl an tarifpflichtigen Raumen ein solcher nach dem Haushalt-tarif zu entrichten.
Sind mit landrvirtschaftlichen Betrieb Raume verbunden, die gewerblichen oder sonstigen beruflichen Zvvecken dienen, so wird der Grundpreis fiir sie bzw. fiir die in ihnen vorhandenen Stromverbrauchseinrichtungen nach den Gevverbetarifen bestimmt. Soweit dort vvert-maBig iibenviegend Erzeugnisse aus eigenem grundpreispflichtigen Boden venvcndet werden, gelten Sonderbestimmungen.
4)	Kleinstabnehmer (K)
Bereitsteliungskosten fiir MeBeinrichtungen It. Ziffer 6).
Arbeitspreis fiir Lichtstrom je kWh . S 3.— Arbeitspreis fiir Kraftetroim je kWh .S 1.80 Arbeitspreis fiir Licht- und Kraftstrom je kWh (Mischpreis) ................S 2.50
5)	Nachtstrcm (N)
Bereitsteliungskosten fiir MeBeinrichtungen It. Ziffer 6).
Arbeitspreis je kWh: in VVinter-Verrechnungsperioden
(November—April)................S 0.36
in Sommer-Verrechnungsperioden (Mai—Oktober)......................S 0.25
6)	Bereitsteliungskosten fiir MeGemrichtungen Einphasenzahler bis 60 A Grenzstrom-
starke je Monat......................S	5,—
Drei- und Vierleiterzahler bis 60 A Grenz-
stromstarke je Monat.................S	11.—
Schaltuhren, einpolig, je Monat bis max.
15 A ................................S	11,-
Schaltuhren, mehrpolig, je Monat bis
max. 15 A..........................  S	14.—
Doppeltarifzahler, einphasig, bis 60 A Grenzstromstarke je Monat ... S 11. Doppeltarifzahler, Vierleiter bis 60 A Grenzstromstarke je Monat . . . S 14,— Sonstige SpezialmeBgerate je Monat 1,5 Pronzent des Wtederbeschaffungswertes.
7)	Pauschaltarif (P)
Ein Anspruch auf Belieferung zu Pauschal-tarifen besteht nicht.
Lichtstrom:
Stufe I je Watt und Monat .... S 0.18 Stufe II je Watt und Monat .... S 0.27 Stufe III je \Vatt und Monat ... S
Wanne- und Kraftstromgeratte:
Biigeleisen bis 500 Watt fiir Haushalt
(4 Personen) je Monat................S
Biigeleisen bis 500 Watt fiir Haushalt (iiber 4 Personen) je Monat . . S Radio bis 4 Rohren, Haushalt je Monat S Radio iiber 4 Rohren, Haushalt je Monat..................................S
Gewerbliche Motoren:
Stufe I bis 20 Betriebsstunden je PS
(0.75 kW) und Monat..................S
Stufe II bis 50 Betriebsstunden je PS
(0.75 kW) und Monat..................S
Stufe III bis 100 Betriebsstunden je PS
(0.75 kW) und Monat..................S
Stufe IV bis 150 Betriebsstunden je PS
(0.75 kW) und Monat................S 115.—
Stufe V bis 200 Betriebsstunden je PS
(0.75 kW) und Monat................S 160.—
8)	Sonstige Bestimmungen Die Allgemeinen Tarife setzen eine Entnahme von elektrischer A rbeit mit einem nicht un-giinstigen Leistungsfaktor als cos phi = 0.85 und fur Beleuchtungszvvecke praktisch induk-tionsfrei voraus. Der Mehrverbrauch an Blind-arbeit iiber 62 Prozent der Wirka.rbe,it wird mit S 0.20/BkWh in Rechnung gestellt.
Als getverbliche Nutzung in den Tarifgrup-pen Haushalt und Landivirtschaft zahlr nicht die voriibergehende Vermietung von hochstens drei Wohnraumen mit einer fur die Fremden-beherbergung iiblichen Ausstattung. Zur iibli-chen Ausstattung zahlen beispielsweise nicht: elektrisohe Koch- und Warmegerate.
B) und C) Preis fiir Sonderabnehmer
Die neuen Preise fiir die Versorgung von Sonderaibnehmem, einschlieBlich der damit im Zusammenhang stehenden Nebenleistungen ge-langen nach MaBgabe der in der Beilage zum obzitierten Bescheid getroffenen Festsetzungen zur Verrechnung.
B) Anlage
zu den Allgemeinen Bediingungen fiir die Versorgung mit elektrischer Energie aus dem Nie-derspannungsnetz der Kamtner Elektrkitats-Aktiengesellschaft (KELAG), Klagenfurt.
Zu III/5: BAUKOSTENZUSCHOSSE
Dic Bemessung der Baukostenzuschiisse ist unabhangig von der gewahlten Tarifform, Bei VergroBemng einer bestehenden Anlage ist der BaukostenzuschuB fiir den Zmvachs an tarif-pfiichtigen Raumen, beim AnschluBivert oder der !an.dwirtschaftfich genutzten Flache zu be-zahlen.
Fiir Anlagen, zu deren AnschluB die KELAG gemaB § 29 Abs. 1 des Landes-Elektrizitatsge-setzes Kiirnten 1952, LGB1. Nr. 7/1953, verpflich-tet ist, hat der Abnehmcr zu leisten:
1)	Haushalt
BaukostenzuschuB je tarifpflichtigen Raum................................S 150.—
2)	Gewerbe
BaukostenzuschuB fiir je 100 Watt Licht des TarifanschluBvvertes ... S 65.— BaukostenzuschuB fiir je 500 Watt Kraft des TarifanschluBwertes .... S 220.— Fiir Elektroherde, die im Gewerbe eingesetzt sind, wird ein Gleichzeitigkeitsfaktor von 0.6 angenommen. Solche Elektroherde sind daher mit 60 v. H. der Nennleistung baukostenzu-schuBpflichtig.
Nachtstromverbrauchsgerate, ausgenommen Nachtspeiclierofen fiir Raumheizung, unterlie-gen im Rahmcn der wirtschaftl.ichen Zumut-barkeit gemaB § 29 Abs. 1 des Landes-Elektri-zitatsgesetzes Kiimten 1952, LGB1. Nr. 7/1953, mit 20 v. H. des AnschluBvvertes der Baukosten-zuschuBpflicht, wenn die betriebsbedingte Jah-resbeniitzungsstundenzahl mehr als 2500 betragt; vverden 2500 Jahresbeniitzungsstunden nicht er-reicht, sind 40 v. H. des AnschluBivertes bau-kostenzuschuBpflichtig.
Der MindestanschluBwert betragt 100 Watt bei Licht und 500 Watt bei Kraft. Teilwerte hiievion vverden jeweils auf 100 Watt Licht bzw. 500 Watt Kraft aufgerundet.
3)	Landsvirtschaft
BaukostenzuschuB bis 3 Hektar der tarifpflichtigen Nutzungsflache . S 1.300.— BaukostenzuschuB von 4 bis 10 Hektar der tarifpflichtigen Nutzungsflache,
je halbes Hektar..................S	200.—
BaukostenzuschuB von 11 bis 20 Hektar der tarifpflichtigen Nutzungsflache, je halbes Hektar ... S 150 — BaukostenzuschuB fiir mehr als 20 Hektar der tarifpflichtigen Nutzungsflache, je halbes Hektar ... S 100.— Eiberschreitet der AnschluBvvert von Anlagen und Einrichtungen, insbesondere von Motoren, die fiir den Betrieb der Landvvirtschaft oder des zugehorigen Haushaltes bestimmte Hohe, so wird der BaukostenzuschuB fiir den dariiber hinausgehenden AnschluBvvert nach den Gevverbetarifen berechnet.
In dem nach der Zahl der Tarif-Hektar zu
	entrichtenden	BaukostenzuschuB	sind folgen-
	de Wertgr6Ben	eingeschlossen:	
	Tarif-Hektar	GroBter	Zahl der
10.-		AnschiuBvvert	Taritraume
		in kW	nach H-Tarif
12.-	Bis	5 ha	5.5	7
10.-	„	10 ha	7.5	8
	„	20 ha	7.5	10
13,-	„	30 ha	11.0	12
	„	40 ha	15.0	14
	„	50 ha	15.0	16
	„	60 ha	15.0	18
25.-	„	80 ha	15.0	20
	„	100 ha	15.0	21
50,-	iiber 100 ha	15.0	1 je
			vveitere
90.-			20 ha
Die WertgrdBen in Kilovvatt (kW) beziehen sich nicht auf den gesamten AnschluBvvert, sondern auf die groBte im landvvirtschaftlichen Betrieb eingesetzte AnschluBvverteinheit. Uber-steigt diese oder die Zahl der Tarifraume obige Werte, so ist fiir jedes Kilovvatt des Mehran-schluBvvertes ein BaukostenzuschuB nach dem Gevverbetarif bzvv. fiir die Mehrzahl an tarif-pfiichtigen Raumen ein solcher nach dem Haus-halttarif zu entrichten.
Sind mit einem landvvirtschaftlichen Betrieb Raume verbunden, die gevverblichen oder sonstigen beruflichen Zvvecken dienen, so vvird der BaukostenzuschuB fiir sie bzvv. fiir die in ihnen vorhandenen Stromverbrauchseinrichtungen nach den Gevverbetarifen bestimmt. Sovvek dort vvertmaBig iibervviegend Erzeugnisse aus eigenem grundpreispflichtigen Boden venvendet vverden, gelten Sonderbestimmungen.
4)	Nachtspeicherofen
Die AnschluBkosten fiir Nachtspeicherofen im Haushalt, Gevverbe und in der Landvvirtschaft sind nach den tatsachlich anfallenden Aufvvendungen fiir Netz- und Transformatoren-verstarkungen usvv. zu berechnen. Mindestens ist jedoch fiir den gesamten NennanschluBvvert ein
BaukostenzuschuB von................S 220.—
je halbes kW des NennanschluBvvertes zu entrichten.
5)	NeuerschlieBungen
Die Baukosten von neuen Verteilungsnetzen (z. B. Lichtbaugemeiinschaften, AnschluB von Siedlungsbauten usvv.) sind nach den tatsachlš-chen Aufvvendungen fiir Material, Arbeitszeit usvv. zu verrechnen. Fiir die Inanspruchnahme bereits vorhandener Umspannungs- und tlber-tragungsainrichtungen ist ein BaukostenzuschuB bis zu 50 v. H. der Verrechnungssatze zu III/5 zu entrichten.
Bruchzahlen beim AnschluBvvert vveiden je-vveils auf ein halbes k\V aufgerundet. Der Min-destanschluBvvert betragt ein halbes kW. Bei VergroBerung einer bestehenden Anlage ist der BaukostenzuschuB fiir den Zuvvachs an tarif-pfliclriigen Raumen, beim/AnschluBvvert oder der landvvirtschaftlich genutzten Flache zu be-
zahlen. Die Bemessung der Baukostenzuschiisse ist unabhangig von der gevvahlten Tariftorm.
6)	Allgemeines
Hat eine Gemeinde oder Interssentengruppe die Kosten der Errichtung einer Anlage getra-gen, die der gemeinsamen Versorgung der Ab-nehmer mit elektrischer Energie dient, und vvird hiebei vorgesehen, daB AnschluBnehmer, die spater, innerhalb einer bestimmten Frist, an-sohlieBen, einen angemessenen Kostenanteil zu entrichten haben, so ist das Elektrizitatsversor-gungsuntemehmen bis zum Ablauf dieser Frist, langstens jedoch bis zum Ablauf des 10. Jahres nach Inbetriebnahme der elektrischen Anlage, nicht verhalten, Antrage von AnschluBvverbern auf den AnschluB an die elektrischen Anlagen stattzugeben, solange der AnschluBvverber den angemessenen Kostenanteil an die Gemeinde oder an die Interessentengruppe nicht entrichtet hat.
Die vorslehenden Bestimmungen gelten sinn-gemaB auch dann, vvenn das EVU die Anlagen selbst hergestellt und die Kosten der Errichtung derselben ganz oder teilvveise ubernommen hat.
Zu IV: HAUSANSCHLUSS
Fiir die Herstellung des Hausanschlusses so-vvie bei Veranderungen bzvv. Verstarkungen des-selben sind dem Abnehmer die tatsachlichen Kosten It. Material und Arbeitsaufvvand usvv. zu verrechnen.
Zu V/3: ANSCHLUSS UND INBETRIEB-SETZUNG DER ANLAGEN
Fiir Ein- bzvv. Ausschaltungen von Anlagen sind die tatsachlich aufgelaufenen Zeit-, Wege-und Fahrtkosten, mindestens jedoch . S 20.— zu verrechnen.
Die Vetrechnungssatze fiir den AnschluB, die Inbeiriebsetzung und die Abnahme einer neuen, enveiterten oder abgeanderten Anlage betragen: fiir Heizgerate je angefangenes kW . S 7.— fiir Motoren je angefangene 0.5 kW . S 5.— fiir sonstige Installationen je AuslaB . S 3.— Die Uberpriifungskosten betragen fiir
jede Anlage mindestens .... S 20.— Montage von Zahlem und Schaltuhren:
Die erstmalige Anbringung von Zahlem und Schaltuhren ist nach den tatsachlichen Aufvvendungen fiir Material, Arbeitszeit usvv. vom Abnehmer zu tragen.
Zu VIII: RECHNUNGSLEGUNG, Pkt. 3)
Fiir jede Einmahnung und Wiedervo<rlage einer Rechnung ist ein Betrag von . S 8.— zu entrichten. AuBerdem vverden bei nicht ter-mingerechter Bezahlung von falligen Forderun-gen bankmaBige Verzugszinsen in Anrechnung gebracht.
Zu IX/6: BEENDIGUNG DER VERSORGUNG
Bei Wiedereinschaltung einer Anlage nach unterbrochener Versorgung vverden die Kosten nach der aufgelaufenen Zeit, den Weg- und Fahrtspesen,
mindestens jedoch mit.............S 20.—
verrechnet.
Ubergangsregehingi
Fiir Abrechnungsperioden, die den Wirksam-keitsbeginn der neuen Strompreise iiberschnei-den, z. B. Dezember 1964/Janner 1965, vverden fiir Strommengen, die teils vor und teils nach dem L Janner 1965 bezogen vvurden, Misch-Arbeitspreise aus den bisherigen und den neu festgesetzlen Arbeitspreisen, entsprecheud dem Zeitpunkt der Zahlerablesung, angevvencet.
Wir bitten um gefallige Kenntnisnahme.
Die Neuregelung ist insbesonders eine not-vveiidigc Folge der geanderten Bedingungen und Preise des ubenvuegenden Fremdstrombe-zuges. Ein enger Zusammenhang besteht aber auch mit dem anhaltenden Bedarfsanstieg. Es vvird sooiit zvvingenden Erfordemlssen entspro-chen, um die vveitere Aufrechterhaltung einer sicheren und ausreichenden Stromversorgung fiir alle unsere geschatzten Stromabnehmer zu er-moglichen.
Klagenfurt, am 29. Dezember 1964
Kamtner
Elektrizitats-Aktiengesellschaft
Vse za šport -od kolesa do televizije -ra zalogi
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje ROTAR & C o.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-2C I
lias tednik kzcmiUa
Izhaja vsak četttek.^ Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znava mesečno 7.- šil., letno 89,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20.- šfr., za Anglijo 2.- f. šterl., za U. S. A. in osla.c države 6,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radiše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Fahrzenge HERMANN
KJagenlurf-Cefovec, VilJachersfr. 1, Morogasse 39
Sosfim ocnjtnim odftinaLeztH in pm lovni m piiiaieJ jtm h>litne- do bzo noht ja a novem letu 1965!
Vsem prebivalcem občine BISTRICA pri PLIBERKU kot tudi vsem obiskovalcem in prijateljem Pece, najlepšega predela za dopust na sončnem jugu Avstrije, želimo
SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965
Naj bi bil velik napredek v tem prelepem delu Spodnje Koroške tudi v novem letu enako uspešen!
Simon Woschankf žUpan
in vsi obe. odborniki
Kongres svetovne letalske družbe
INedaivno so imele svetovne letališke družbe, združene v Mednarodnem zračnem prevoznem združenju (Internaitiional Air Transport Asisioaiaitiion — IATA) kdingras v Bogoti, glavnem mestu Kolumbije.
Števtilllke, ki so jilh prebrali na kongresu IATA o iraizviijianju svetovnega zračnega to-vcirneiga pirometa, iso zares pomembne. V ipreitetalem letu so dosegli 17 mili jard ton-sikilh kiilometrov in 128,9 milijarde potniških
ZAHVALA
Iz vsega srca se zahvaljujemo za številne dokaze sožalja, za molitve in obilno udeležbo pri pogrebu našega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Jurija Riedl
!
Bog plačaj preč. g. dekanu Kristu Sriencu iz Šmihela in gospodu župniku Kulmežu iz Pliberka za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se prečastitim gospodom Igercu, Wutteju, Valjavcu, Rovanu, dr. Skuku, Hoti-mitzu, Hudimi in Ropitzu. Prisrčna zahvala pevcem za žalostinke, sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nas tolažili in nam pomagali.
Priporočamo dragega rajnega v molitev in blag spomin!
Nonča ves, dne 1. januarja 1965.
SIMONOVA DRUŽINA
Dobro znana Irgovina
Franz Kraut
se priporoča tudi letos cenjenim odjemalcem z dobro kvaliteto in veliko izbiro najrazličnejših potrebščin. Želimo srečno in uspešno novo leto.
MALA OGLASA
Olupljen les, borovce in smreke, od 12 do 20 cm debele, stalno kupuje: PETER WALDER, Zim-merei und Sagetverit, Klagenfurt - Celovec, Tiirk-gasse 1, telefon 52-70.
Enonadstropna hiša z žago, vse z opeko pokrito v neposredni bližini Celovca, je naprodaj. Interesenti dobijo naslov pri upravi „Našega tednika -Kronike”.
Momeibrov. Zraonii tovor se je dvigmil na 2864 milijonov tonskih kiilometrov. Mednarodni turizem je leta 1963 izzvali potrošnjo 8.255 milijard dolarjev. Američani sarmi so porabili 3.190 milijard dolarjev v turističnem uživanju, zahodni Evropejci 4.050 milijard, Afričani, Južni Američani in Azijca pa 1.015 mlilijard dolarjev. Spodbudni činitelji svetovnega turizma so bile: Olimpijske zimske igre v Innsbrucku. Olimpijske igre v Tokiu, newyorška svetovna razstava in švicarska razstava v Lausanmi. Pri tem so igrale veliko vlogo prav letalske družbe, saj je njihovih 73000 velikih potniških letal prepeljalo 102 milijona potnikov.
® Ko so na neki sovjetski kliniki operirali petinpetdesetletno žensko, pri kateri so z rentgenom ugotovili izrastek v bližini srca, so ugotovili, da je po 55 letih njeno življenje začel ogrožati lastni dvojček. Izrastek je bil, kakor poroča TASS, bolničin dvojček v embrionalnem stanju. Žena je bila vse do nedavnega zdrava, potem pa je dobila hude srčne bolečine. „Izrastek“ je namreč pritiskal na žile v bližini srčne mišice. Podoben primer so odkrili v Franciji.
Vsem našim odjemalcem želi srečno, uspehov polno novo leto
dai* moderne ELSUTROH^USHALT
KLAGENFURT —CELOVEC Dr.-Arthur-Lomšek-Platz, tel. 63-80
V letu
1965
posebno priporočamo Podjunsko trgovsko družbo
Bratje Rutar & Co
Dobria ves — Eberndorf
t/ teahtn listu,!
STAVBENI MOJSTER
(^jjClcll&V Galicija - Gallizien
se zahvaljuje za
izkazano zaupanje v letu 1964
in se priporoča
za vsa gradbena dela
tudi v bodeče
jjželim sre eno in uspeina nova leta 1965!
_J
M i z a r s t v o	/	Prisrčno dobrodošli v golsltilni	
JO SEF GRAUF PLIBERK — BLEIBURG		Poskrbljeno za prvovrstno kuhinjo, negovane pijače in brezhibno	
		Franz & Maria Scliwarzl PLIBERK - BLEIBURG	
Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno in gradbeno mizarstvo			
		postrežbo v prijetnih obnovljenih	
Vsem naročnikom želimo uspešno		lokalih	
novo leto.		Telefon 315	
Hladilnike, pralne stroje, televizorje, električne mtorje in in vse električne predmete pri domači tvrdki
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ, TIHOJA, p. DOBRLA VES
'Plačila tudi na ugodne obroke.
RUND 3 MILLIAFDEN KILOWATTSTUNDEN JAHRESERZEUGUNG
SEIT 13 JAHREN OSTERREICHS LEISTUNGS-AHIGSTES ELEKTRIZITATSVERSORGUNGSUNTERNEHMEN
STROM FDR DSTERREICH
AUS DEN 9 GROSSKRAFTVVERKEN DER
Draukraftwerke
Dsmpfkrafikverke
Winterspeicherwerk
EDLING SCHVVABECK LAVAMUND
ZELTVVEG VOITSBERG I u. II ST. ANDRA i u. II
REISSECK -KREUZECK, groBte Failhohe der WeSt1771 ml
OSTER
R E I C H I S C H
KLAGENFURT,
E DRAUKRAFTVVERKE
ANZENGRUBERSTRASSE 50
A G