proletarci vseh dežel,združite se! delavska enotnost |~^12. aprila Št. 15, leto XXVII SODELOVANJE MED OBČINAMI ČAKOVEC, KOPRIVNICA, °RMOŽ, PTUJ, SLOV. BISTRICA IN VARAŽDIN SINDIKATI ODPIRAJO MEJE Letos prirejajo občine Ča-kovec. Koprivnica, Ormož, ^*uj. Slovenska Bistrica in Varaždin že Vlil. teden brat-s*va in prijateljstva. Organi-*ator letošnjega tedna je p*ujski občinski sindikalni SVet, pokroviteljstvo nad to Os,'ednjo prireditvijo, ki že v®č let presega enotedensko Praznovanje, pa je prevzela s*cuPŠčina občine Ptuj. Letošnji teden bodo sode-ui°če občine proslavile v še P°sebno slavnostnem vzduš-JU: organizatorji so tederi po-^Ve,ili praznovanju 50-letnice ^oniunistične partije in sin-^'katov ter 1900-letnici mesta v *UL Ob praznovanju tako ^astitljivih obletnic dobiva ®den bratstva in prijateljuj Va in celotno dosedanje so-^'ovanj® meci pobratenimi ločinami še posebno velik ružbeno-politični in kulturni Pornen. hr ?£ui^ani bodo začeli teden -|P at.stva in prijateljstva z od-i ,l!:'lern spominske plošče v pod-v -111 za Popravljanje železniških „ 2 0P 50-letnici revoluionarne-gibanja v Jugo- Y ln Ptujskih železničarjev, j.; Počastitev pomembnih oblet- . o° iudi svečana seja, na ka-v. Vse bodo zbrali predstavniki riji, , soclelujočih občinskih sin-dr,,a-uih svetov, predstavniki bružbeno-političnih orga-kda s°belujočih občin in ne-rpdu'11 r®volucionarii- Med pri-na.tam^ velja posebej omeniti KvI2P diiak°v gimnazije Dušan 12 Ptuja v garniziji «■, ki so ji prireditelji dali Zd »Ptujska mladina po-Priroi-f Pripadnike JLA«. Sredi tud; bbev bodo v Ptuju odprli Vino razstavo iz 50-letne ,zgodo-Ca L.delavskeSa gibanja občin Ptui oiC’ Koprivnica, Ormož, raždL «,venska Bistrica in Va- _ . „ ~ - . ■ ■ ■ |- V ve?'i,V ^Seh oboinah pa bodo IVI A /V J UJE y ve« krajih nastopile vokalne, instrumentalne, folklorne in dramske skupine, športniki pa se bodo pomerili v kegljanju, streljanju z zračno puško, streljanju na glinaste golobe, v namiznem tenisu, šahu in v spretnostni ter v turistično ocenjevalni vožnji. Posebno pozornost vzbuja javna radijska kviz oddaja, na kateri bodo nastopili mladinci iz vseh sodelujočih občin. Naslov oddaje bo: »Sponavajmo‘prijateljske občine«. Za to prireditev so v posameznih občinah zbrali in uredili zgodovinsko gradivo. Na tak način so nekatere občine prvič dobile napisano kratko zgodovino razvoja svojega kraja, ki bo lahko služila med drugim tudi za pouk šolske mladine, hkrati pa je to zelo dobra zasnova za nadaljnje proučevanje zgodovine posameznih občin. Teden bratstva in prijateljstva je postal ustaljena oblika prikazovanja dosežkov delovnih ljudi-na področju kulture, umetnosti, delavsko-športnih iger in drugihldejavnosti delovnih ljudi v prostem času. Postal je hkrati (Nadaljevanje na 3. strani) jogi iM E BLOj la lahko noč SINDIKAT JESENIŠKE ŽELEZARNE: Naša bodočnost je sedaj odvisna predvsem od nas samih! Sanacija poslovanja železarne bo zahtevala sodelovanje celotnega kolektiva in še bolje organizirano delo sindikata, ki mu sicer železarji popolnoma zaupajo • Zunanji dejavniki res še niso storili vsega, kar je potrebno za rešitev problemov železarne, vendar pa je sedaj bodočnost jeseniških kovinarjev odvisna predvsem od njihovih lastnih prizadevanj V dvorani Jelenovega doma, v kateri so jeseniški kovinarji postavili že toliko mejnikov svojega dela, je bil 4 aprila tudi XVIII. občni zbor sindikalne organizacije Železarne. Napis na ozadju odra v tej dvorani — »Sanacija, perspektiva, kvaliteta, standard« je opredeljeval pot, po kateri so krenili kovinarji, da bi — kot je dejal eden izmed govornikov v razpravi na občnem zboru — zagotovili pošten kos kruha ne samo sedanji generaciji jeseniških delavcev, temveč tudi njihovim otrokom in vnukom. »Sedanji čas — je dejal v svojem uvodnem govoru predsednik tovarniškega sindikata Srečko Mlinarič — ne prenese stihije ne v delu ne v načrtovanju politike in akcij. Vsebino našega dela moramo uskladiti s prizadevanji za sanacijo tovar- »TAJERSKA KOROŠKA REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in s problemi Železarne, je bilo, razumljivo, tudi na njenem občnem zboru tem problemom posvečeno mnogo pozornosti. Iz žive razprave se je takole prikazala slika sedanjega položaja Železarne: Letošnji plan, ki vsebuje dve težki nalogi t— povečati dohodek s proizvodnjo donosnejših izdelkov in z znižanjem proizvodnih stroškov — izpeljujejo jeseniški kovinarji z uspehom. Medtem ko so lani proizvedli skupaj 328.000 ton izdelkov, je letošnja proizvodnja planirana na 353.000 ton — in to planirano proizvodnjo so v prvem četrtletju presegli za skoraj 8 Vo. Predvidevali so, da bodo v prvih treh mesecih proizvedli približno 87.000 ton izdelkov, v resnici pa so proizvodnjo dvignili na skoraj 93.000 ton. Vsekakor lep uspeh, še posebej, ker se v železarni vedno bolj usmerjajo na rentabilne izdelke, medtem ko nerentabilno proizvodnjo opuščajo — kar je prav tako v skladu z njihovimi plani. Dejstvo je sicer, da za sedaj poznajo samo podatke o obsegu proizvodnje, o asortimentu izdelkov in o ceni, ki so jo dosegli za svojo proizvodnjo v prvih treh mesecih, ne vedo pa še, s kakšnimi stroški so dosegli to proizvodnjo. Manjka jim torej bistveni podatek, da bi lahko v celoti ocenili rezultate svojih prizadevanj v prvem četrtletju, prav gotovo pa ne grešijo, če z zaupanjem pričakujejo tudi te podatke. Kot že rečeno, predvideva, sanacijski načrt Železarne predvsem forsiranje tiste proizvodnje, ki bo prinesla največ dohodka. To v prvi vrsti velja za proizvodnjo hladnih obratov, kateri bodo še naprej posvečali največ pozornosti. Zaradi nelikvidnosti podjetja pa imajo težave z nabavo potrebnega materiala, kar zavira njihova prizadevanja; upajo pa, da bodo z razumevanjem zunanjih dejavnikov rešili tudi ta problem. Usmeritev na rentabilno proizvodnjo pomeni seveda postopno opuščanje nerentabilne proizvodnje, to pa pomeni zmanj- ševanje števila zaposlenih. Kako to urediti, da ne bo bolečih posledic? POSKRBETI ZA PRAVOČASNO PREKVALIFIKACIJO DELAVCEV! Predstavnik profilne valjarne na Javorniku, enega najbolj zastarelih obratov, je ta problem takole osvetlil: »Naš obrat je res zelo zastarel, toda delavci nismo krivi, da ni bil moderniziran, ko je bil za to pravi čas. Kaj bo z delavci tega obrata, kaj bo predvsem s starejšimi delavci, ki so v tem obratu pustili že večji del svoje delovne dobe in ki so s svojim delom ustvarili sredstva za modernizacijo drugih obratov? Sindikat mora zagotoviti, da ti delavci ne bodo oškodovani, da jim bosta tudi v bodoče zagotovljena delo in kruh!« Ta zaskrbljenost je seveda razumljiva, kot je pokazala razprava na občnem zboru, na sre- (Nadaljevanje na 3. strani) S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE partizanskih _________________ 19411969 enot pohoda xiv. divizije ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 196» VELENJE ne, v katera se moramo vključiti v polni meri, ustvarjati moramo pogoje za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, prizadevati si moramo za racio- Samoupravni in družbeni dogovori naj pomagajo urediti prometne usluge nalno poslovanje, za izpopolnitev sistema nagrajevanja po delu, vsestransko moramo skrbeti za interese našega članstva, ne mislimo pa ščititi lenuhov, pijancev, tatov in podobnih elementov. Zahvaljujem se za sodelovanje našim samoupravnim organom, naši upravi in družbe-no-političnim organizacijam; včasih morda nismo bili popoj-noma istih misli, vendar pa je bilo najvažnejše to, da smo delali za iste cilje.« Občnemu zboru sindikalne organizacije jeseniških kovinarjev so prisostvovali predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij jeseniške komune, pozdravit pa so ga prišli tudi delegati sindikalnih organizacij iz železarn Štore in Ravne kakor tudi iz celjske Cinkarne, mariborske »Metalne«, zasavskih rudnikov in puljske ladjedelnice »Uljanik«. Občni zbor je dal polno priznanje delu sindikalne organizacije, za predsednika tovarniškega sindikata pa je ponovno izvolil Srečka Mlinariča. PROIZVAJATI VEC IN BOLJE — OB ZMANJŠANJU ŠTEVILA ZAPOSLENIH Ker je bilo delo sindikalne organizacije jeseniških kovinarjev vedno najtesneje povezano Skladno s svojim letošnjim delovnim programom jfl RO Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije na svoji zadnji seji kritično ocenil lansko gospodarjenje v delovnih kolektivih, ki jih združuje, in dal številne pobude za boljše poslovanje, ki naj bi ga podprli konkretni samoupravni in družbeni dogovori. Na kratko pa je republiški odbor obravnaval še priprave na izdelavo elaborata za beneficirani delovni staž delavcev, zaposlenih v prometu in zvezah, ter konkretizacijo sklepov in resolucij s konferenc samoupravljavcev v prometu. in razširjeno reprodukcijo oziroma modernizacijo. Kljub izredno težavnim razmeram na slovenskih in istrskih železnicah so njihovi upravljavci lani za .BVo povečali amortizacijski sklad in presegli predpisano amortizacijsko stopnjo. Neskladje med porastom osebnih dohodkov in skladov je po mnenju RO sindikata delavcev prometa in zvez zaskrblju- joče. Za 13»/o (Nadaljevanje ZADOVOLJIVI GOSPODARSKI REZULTATI Globalni gospodarski rezultati delovnih organizacij za promet in zveze so po mnenju njihovega ožjega republiškega predstavništva zadovoljivi. Delovni kolektivi se zavedajo, da predvsem z lastnim delom in z racionalno organizacijo prometa lahko izboljšajo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter si okrepijo materialno osnovo za nadaljnji razvoj in modernizacijo. Med dejavnostmi, ki jih združuje ta gospodarska panoga, pa so očitne precejšnje razlike, deloma iz subjektivnih vzrokov DOMAČA deloma pa zaradi različnih pri-ll|l|ll dobitvenih pogojev, pri katerim so zlasti naše železnice prikrajšane. Ekonomska diferenciacija pa se povečuje tudi znotraj posameznih dejavnosti, skladno z večjo ali manjšo poslovno sposobnostjo in zavzetostjo. SKRB ZA PRIHODNOST V ŠTEVILKAH Celotni dohodek je v slovenskih delovnih organizacijah za promet in zveze lani porasel v primerjavi z 1967. letom za 9'Vo, neto produkt za 12 »/o in dohodek za 11 %>. Porast amortizacije za 120/0 kaže povečano skrb delovnih kolektivov za enostavno povečani bruto na 2. strani) DOMAČ KUS DE MLM ARI & V & 7 dni v ftitidihntih REZERVIRANI STOLPEC SDK O ČLANKU r'“ Slavko Grčar tajnik Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije: % Kaj sodite o glasilu Zveze sindikatov Slovenije? Kakšna naj bo vsebinska usmeritev Delavske enotnosti v prihodnje? Ni dvomov o tem, da želimo imeti učinkovito sindikalno organizacijo, tako, ki bo sposobna bistveno vplivati na razreševanje življenjskih in delovnih problemov članov. V prizadevanjih za takšno organizacijo je izvedenega pomena dobra informiranost članov, zlasti sindikalnih funkcionarjev. Pri tem »Delavska enotnost-« že sedaj odigrava izredno pomembno vlogo, kajti sproti informira aktiv in članstvo o stališčih in akcijah sindikatov. Prav bi bilo, da bi zato »Delavsko enotnost-" razen članov redno prebirali tudi vsi tisti, ki so odgovorni za delo osnovnih organizacij sindikata in člani občinskih, medobčinskih ter republiških vodstev, ker brez informacij, ki jih daje ta list, ne morejo v redu opravljati svoje funkcije. Nedvomno mora »Delavska enotnost«, tako, kot vsak časnik, Stalno izboljševati kakovost in pestriti vsebino, vendar ne bi bilo prav, da bi se ta naš sindikalni list spreminjal v splošen dnevnik ali v zabavno revijo. Ostane naj pri sindikatih in njihovih problemih, oziroma pri problemih življenja in dela delavcev, ki morajo biti v središču pozornosti sleherne sindikalne organizacije in slehernega vodstva. V tem smislu tudi vsebina" lista in njegova naklada ni le skrb in odgovornost uredništva in uprave. Prepričan sem, da bo »Delavska enotnost« tudi-v prihodnje uspešno opravljala svoje veliko poslanstvo tako, kot ga je uspešno opravljala že doslej. . Odžagana veja delavskega turizma ALOJZ BALAŽIČ predsednik ObSS Ormož: # Ko povprašujemo za vaše mišljenje o Delavski enotnosti, kaj lahko odgovorite? Predvsem bi rad poudaril, da se vaš in tudi naš časopis odlikuje z izrednim posluhom za objektivno prikazovanje pojavov, dejstev in problem.ov, s katerimi se srečujemo v naši družbi in v sindikatih še posebej. Želel bi, da tako ostane tudi v prihodnjel Naslednje, o čemer bi želel govoriti, pa je praktična koristnost in uporabnost Delavske enotnosti. Zdi se mi, da ste največ dosegli s tem, da zelo podrobno opisujete zaplete in razplete različnih kohfliktnih razmer ter da pri tem jasno poudarjate posledice, do katerih pride zaradi kršitve samoupravnih pravic delavcev ozinčma zaradi samosvojega razlaganja »demokracije« v naši družbi. Kdorkoli pazljivo prebere tovrstne sestavke, bo natanko vedel kako mora ravnati, da bi se izognil neljubim pripetljajem in da bi, če je seveda voljan in pripravljen, vplival tudi na temeljitejšo ozdravitev razmer v svojem kolektivu. Zato so takšni članki dvakrat poučni zlasti za sindikalne delavce v osnovnih organizt cijah sindikata. Slednjič bi se zavzel za to, da bi v listu razširili rubriko o pravnih nasvetih. V tej rubriki sicer obravnavate pravno najzanimivejše primere, ki se pojavljajo v zvezi z delovnimi spori, toda tovrstnih problemov je še veliko več, zlasti takih, ki so posledica »Šikaniranja« delavcev. Zelo koristno bi bilo, če bi več pisali o takih primerih in, če je mogoče, tudi o tem, kako se je pred njim* treba obvarovati, oziroma kako je treba ukrepati, potem ko so se odnosi že zaostrili. V vašem cenjenem listu št. l-\' z dne 15. marca 1969 je bil na 4. strani objavljen članek »ODŽAGANA VEJA DELAVSKEGA TURIZMA — Počitniški dom SDK prodan zasebnemu gostincu«, ki ne ustreza dejanskemu stanju in resnici. Da bodo bralci »Delavske enotnosti« objektivno seznanjeni z zadevo, prosimo v smislu določb 34. člena zakona o tisku, da v vašem listu objavite pod istim naslovom in na isti strani naslednja pojasnila: Dom na Belem križu združuje štiri zidane objekte z okoli 18 tisoč kv. metri Zemljišča. Objekti so znani pod imenom »zelena hiša«, v kateri je gostinski lokal s kuhinjo, »rdeča hiša« z razgledom na Fieso, »Iskra«, prej RK, in počitniška hišica z garažami. Glede na to, da je bila zgradba »Iskre« dejansko prodana zasebnemu gostincu, je več kot jasno, da ni bil »počitniški dom, na Belem križu« prodan zasebnemu gostincu, temveč le en, in to najslabše ohranjen objekt. Stanje tega objekta je vodstvu tiiristične organizacije ALPE ADRIA dobro znano in nič težko bi ne bilo oceniti, koliko denarnih vlaganj bi bilo treba za adaptacijo prodane hiše in za njeno usposobitev za skromen turistični objekt. . Prodaja zasebniku je bila sklenjena, ko na licitaciji ni bilo drugih kupcev in s pristankom občinske skupščine Piran, ki je predhodno preverila možnost za tako prodajo. Ugotovljeno je bilo. da prvotna zasebna hiša ni bila nacionalizirana ali v drugačnem postopku odvzeta lastniku-zasebniku, temveč je bila odkupljena; s sedanjo prodajo je, tako objekt ponovno prešel v zasebno last, s čimer pa glede na doseženo kupnino ni prizadejana družbena škoda. Občinska skupščina je le omejila pravico razpolaganja z zemljiščem in je s kupnino zajeto le toliko zemljišča okrog hiše, da bo lastniku omogočeno normalno delo in uporaba hiše. 1 Vse druge objekte z zemljišči vred, razen počitniške hišice z garažami, ki jo centrala SDK zadrži za potrebe svojih delavcev, bo odkupila občinska skupščina Piran, ki se je za nakup zanimala že od vsega začetka, ko je zvedela za naše namene, da dom prodamo. To so torej dejstva o prodaji doma po neuspeli licitaciji dne 17. februarja 1969, ki se je ni udeležil noben reflektant družbenega sektorja niti turistična organizacija ALPE ADRIA, čeprav je bila nanjo opozorjena. K poglavjem v objavljenem članku o dvojni morali, dvomljivih koristih in nemoči ALPE ADR1E pa naslednje: Podtikanje o dvojni morali v tej zadevi najodločneje odklanjamo, ker pri tem ne gre mešati kontrolnih funkcij Službe, ki jih je dolžna opravljati po zakonu in v smislu smernic CK ZKJ, z gospodarjenjem z njenimi sredstvi skupne porabe, zlasti še, ker je bila prodaja opravljena na zakonit način, pri čemer bo tudi kupnina za prodana sredstva, skupne porabe porabljena za iste namene, tj. za rekreacijo delavcev Službe z območja SRS. Vse do leta 1965 smo dom na Belem križu upravljali sami in je bil na razpolago vsem delavcem SDK z območja naše republike. Čeprav je bil dom lepo urejen in tudi razširjen, pa nam ni nikdar uspelo izkoristiti kapacitet za daljše časovno razdobje in je bil zaseden le v sezoni in še takrat največ 45 dni. Neznatne vremenske spremembe v primerjavi z notranjostjo Slovenije in oddaljenost od morja sta predvsem vplivali, da ni bilo .obiskovalcev, čeprav je bilo takrat v Službi zaposleno več kot 2500 delavcev. Kljub temu se nismo odločili za prodajo, temveč smo na lastno pobudo ponudili pogodbeno razmerje takratni Počitniški skupnosti Ljubljana-Center, ki je ponudbo tudi sprejela in prevzela dom v sezoni 1966. Tudi pod novo upravo in kasneje pod vodstvom samostojne turistične organizacije ALPE ADRIA se stanje ni bistveno izboljšalo in dom je še v sezoni 1968 med tistimi domovi ALPE ADRIA, ki so imeli slabši obisk, temu primeren je bil verjetno tudi finančni rezultat. Razen tega pa naši delavci, ki so v domu letovali sicer v manjšem številu, s penzionskimi storitvami niso bili zadovoljni. Na podlagi ankete, ki smo jo izvedli s' podružnicami, se je večina odločila za prodajo doma, s čimer bi skrb za dom v celoti prenesli na novega lastnika, za naše delavce pa bi po predlogih postavili nekaj week-end hišic v bližini morja in na širšem ozemeljskem območju. Glede na tako stališče je bil že v novembru 1967 sprejet sklep o prodaji doma, ki je bil sporočen, ALPE ADRII z dopisom z dne 24. 11. 1967. V dopisu smo izrecno dodali: »Kolikor ste interesent za nakup navedenih nepremičnin, prosimo, da nam to sporočite, ker bi vam ob enakih pogojih priznali pri nakupu prednostne pravice.« Na pismo je bila izrečena le ustna reklamacija, da je odpoved zelo pozna, ker imajo že sklenjene aranžmaje za sezono 1968. Čeprav je bila odpoved podana v pogodbenem roku, pa je svet delovne skupnosti Centrale upošteval razloge in odložil razpis za prodajo doma, pogodbo pa podaljšal še za leto 1968; o tem smo z dopisom z dne 27. 12. 1967 obvestili ALPE ADRIA z opozorilom, da bo najemno razmerje prenehalo 31.12. 1968. Na ta dopis ni bilo s strani ALPE ADRIA nikakršnega odziva do 23. 8. 1968, ko smo prejeli ponudbo za odkup objektov po knjižni vrednosti z odplačevanjem v daljšem časovnem razdobju. V osebnih razgovorih s predstavniki ALPE ADRIA nismo govorili o ceni, temveč le o pogoju, da svet delovne skupnosti prav posebej zahteva takojšnje plačilo, ker bomo le tako lahko realizirali lastne programe na področju družbenega standarda; z dopisom z dne 30. 12. 1968 smo ponovili sklep o prodaji in poudarili, da bo razpis o prodaji doma objavljen v mesecu januarju 1969 in »vas bomo nanj, če to želite, posebej opozorili.« S strani ALPE ADRIA ni bilo na dopis nikakršne reakcije, le ob telefonskem razgovoru, da pošljejo na Beli križ svojega predstavnika, ki bo omogočil vstop v prostore, so se zanimali za ceno. Po sporočilu, da bo izklicna cena znašala 700.000 din, ni bil oizraženo nikakršno zanimanje za nakup niti želja po razgovorih. Vsa »nemoč« turistične organizacije ALPE ADRIA je vsebovana v njeni prvotni pripravljenosti, da odkupi dom po ceni, ki ustreza sedanji neodpisani vrednosti objektov, in še to z odplačilom na obroke. Jasno pa je, da bi nam naši kolektivi lahko očitali slabo go-snodarjenje, če bi objekte prodali za tako ceno. saj je tudi izklicna cena, ki smo jo omenili, glede na zemUiške površine in možnosti nadaljnjega razvoja, še vedno zmerna in za gosvodarsko organizacijo, ki vse bolj razvija komercialni turizem in ji je delavski turizem le zunanja, fasada za najemanje kreditov in podporo pri sindikalnih forumih, sprejemljiva. Da je temu res tako, se vse bolj vidi tu organizacija dolžna zagotoviti le ta nepretrgan dnevni počitek »najmanj 10 ur, ter bi bila drugačna razporeditev delovnega časa nezakonita. Verjetno bi bilo sicer smotrno, da delovna organizacija predvidi še kakšen odmor, ker bi to prispevalo k porastu delovnega uspeha, vendar pa kot sledi iz že omenjenih zakonitih določil, delovni organizaciji ni potrebno dati v primeru podaljšanega delovnega časa odmor, ki bi se štel kot čas, prebit na delu, se pravi, da ji ni potrebno plačati odmora med delom. M. STUPAN POHIŠTVO Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, fotelji, kavil, omare vseh vrst. pisarniško, gostinsko in šolsko oohi-štvo. stilno in rustikalno pohištvo SuperavtomanCm oralni stroji. Hladilniki m štedilnik) znamke NAONIS Neuničljiva iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOM M ER Poslovalnice v Sloveniji. Ljubljana. Celje Koper. Kranj. Maribor, Nova Gorica Murska Sobota. Žalec In ostale poslovalnice v vseh ceCJIh mestih Jugoslavije TITOVA 51 STKI STOJIMO # LJUBLJANA V torek, 8. aprila, je prispela na tridnevni obisk v Slovenijo delegacija deželnega vodstva sindikatov za Tirolsko. Delegacija je gost republiškega sindikalnega sveta. Delegacijo avstrijskih sindikatov vodi inž. JOSEF KUNST, sekretar deželnega vodstva za Tirolsko in zvezni poslanec, spremljajo pa ga še KARL GRUBER, podpredsednik delavske zbornice za Tirolsko in deželni sekretar sindikata gradbenih in lesnih delavcev, GUNTHER LIEDER, deželni sekretar sindikata gostinskih delavcev in predsednik deželnega odbora za gostujoče delavce. LEO PLATTNER. deželni sekretar sindikata kovinarjev in rudarjev Tirolske, ERNEST THONI, sekretar in vodja pravnega referata pri deželnem vodstvu sindikatov, ter ALFONS KAUFMANN, sekretar in vodja kulturnega in izobraževalnega referata na deželnem vodstvu tirolskih sindikatov. Člani avstrijske sindikalne delegacije s Tirolskega so se že v torek popoldne sestali pri predsedniku republiškega sindikalnega sveta ter se z njim in nekaterimi njegovimi sodelavci pogovarjali o problemih, ki zanimajo obe strani, še posebej pa o problemih našjh delavcev, zaposlenih na Tirolskem. V sredo so avstrijski sindikalni delavci najprej obiskali Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov, nato gostinski šolski center v Ljubljani, popoldne pa so se pogovarjali v uredništvu Večera o posebnih izdajah tega časopisa za naše delavce v Avstriji. V četrtek so predstavniki tirolskih sindikatov obiskali občinski sindikalni svet v Mariboru in se s svojimi mariborskimi tovariši pogovarjali o vlogi sindikatov in sindikalnega sveta v komuni. Zatem so si sindikalni delavci iz Tirolske ogledali Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor ter se s predstavniki sindikalnega in samoupravnega vodstva pogovarjali o samoupravnem sistemu v tovarni in še posebej o funkciji sindikatov v samoupravnih odnosih. PRVA KONFERENCA MAKEDONSKIH SINDIKATOV Make d' o n i j a V začetku minulega tedna je bila v Skopju 1. konferenca makedonskih sindikatov. Delegati so na tej konferenci sprejeli statut Zveze sindikatov Makedonije, ki pa je samo začasen in bo v veljavi do naslednjega kongresa sindikatov te republike, ki naj bi ga dokončno sprejel. Delegati so na konferenci tudi podprli predlog republiškega izvršnega sveta, da bi v Makedoniji razpisali ljudsko posojilo ter da bi tako zbrana sredstva porabili za odpiranje novih produktivnih delovnih mest. Problem nezaposlenosti je namreč v tej republiki tako rekoč iz dneva v dan bolj pereč, saj govore zadnji podatki o 53.304 nezaposlenih delavcih, kar predstavlja 23 % vseh zaposlenih v tej republiki. Osrednja tema I. konference makedonskih sindikatov pa je bila razprava o življenjskem standardu delavcev in prebivalstva nasploh. Tema je tudi sicer močno aktualna. Iz podatkov, posredovanih delegatom na I. konferenci makedonskih sindikatov, lahko razberemo, da v tej republiki prejema minimalne osebne dohodke — do 350 novih dinarjev mesečno — kar 19.000 delavcev ali 8,4 % zaposlenih. Če pa upoštevamo tudi delavce, ki prejemajo osebne dohodke pod 500 novih dinarjev mesečno, potem v Makedoniji vsak tretji zaposleni komajda preživlja samega sebe in družino, še posebej če pri tem upoštevamo podatek, prav tako so ga posredovali na tej konferenci, da štiričlanska družina porabi na mesec samo za najnujnejšo prehrano 490,80 novjh dinarjev. Najslabši pa so osebni dohodki v tekstilni industriji — 16.000 zaposlenih, v lesni industriji — 6000 delava cev, nato pa v industriji papirja, v kmetijstvu in gozdarstvu. Bosna in Hercegovina V ZNAMENJU PRIPRAV NA KONGRES Poročali smo že, da bo 29. maja letos zasedal kongres sindikatov Bosne in Hercegovine. Zadnja seja republiškega sindikal-| nega sveta v tej republiki pa je bila posvečena nalogam sin-| dikatov v prihodnjem obdobju. Ker naj bi kongres sprejel tudi prvi samostojni statut sindikatov te republike, se je republiški S sindikalni svet odločil, da bo v naslednjih tednih organiziral : razpravo o osnutku statuta v vseh osnovnih organizacijah in v l občinskih sindikalnih vodstvih. Predkongresna dejavnost bosan-I skih in hercegovskih sindikatov pa bo posvečena tudi gibanju | proizvodnje, povečanju dohodka in materialni osnovi samo-■ upravljanja,^ nadaljnjemu izenačevanju pogojev gospodarjenja in ob tem še posebej problematiki cen, zaščiti domače proiz-! vodnje in stimulaciji za izvoz, izvozno-uvoznemu režimu itd. O vseh teh problemih bo nedvomno govora tudi na kongre- * su samem, vendar po mnenju sedanjega vodstva bosanskih in hercegovskih sindikatov kongres razprave ne bo zaključil, tem- • več bo samo podrobneje opredelil naloge in prizadevanje sindi- : katov v prihodnjem obdobju. Delavci — borci! SINDIKATI ZAČENJAJO JAVNO RAZPRAVO O PREDLOGIH ZA SPREMEMBO SISTEMA INVALIDSKO POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Priprave za proslavo 21. aprila v Velenju gredo h kraju. Vsi želimo, da bi na to letošnjo slovensko osrednjo proslavo prišlo čimveč delavcev, aktivistov, internirancev in zlasti borcev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi na Štajerskem in Koroškem. Borci štajerskih in koroških enot naj se čimprej prijavijo odborom svojih enot, aktivisti pa Odboru za proslavo v Velenju. Ljubljana, Komenskega 7. Borci enot. ki niso delovale na področju Štajerske in Koroške, to je ned IV. operativno cono, vabimo, da pošljejo v partizanski tabor v Velenje tričlansko delegacijo z zastavo svoje enote. Vse delegacije bodo .prisostvovale proslavi kot poseben oddelek pred tribuno. Vsi borci IV. operativne cone in aktivisti se zberite 27. aprila od 8. do 9. ure v partizanskem taboru, ki bo oddaijen nekaj slo metrov od tribune. Ob to. uri bo začetek odhoda enot na zborni prostor pred tribuno V partizanski tabor vabimo tudi svojce padlih borcev in aktivistov, da spoznajo soborce svojih padlih. Za svojce padlih je tudi določen poseben prostor pred tribuno, za starejše bodo na Voljo sedeži. Delavci, borci, udeležite sc osrednje proslave štajerskih in koroških partizanskih enot. pohoda legendarne XIV. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila v Velenju. Med nas bo prišel tudi naš tovariš Tito! Vsakdo ima možnost sodelovati Prihodnji teden nadaljujejo sindikati v vseh svojih organizacijah javno razpravo o predlogih za spremembo invalidsko pokojninskega zavarovanja. O teh vprašanjih so sindikati že prej razpravljali v zvezi s problematiko socialnega zavarovanja, še posebno intenzivne pa so bile njihove razprave v pripravah na VI. kongres ZSJ, po sprejetju resolucije tega kongresa in dokumentov IX. kongresa ZKJ, ki neposredno obravnavajo perspektivno politiko na področju socialnega zavarovanja, še posebno invalidsko pokojninskega zavarovanja. V drugem delu javne razprave, ki jo začenjajo prihodnji teden, pa se bodo sindikati kot organizacija delavcev neposredno vključili v oblikovanje novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. DOPISNIKI POROČAJO TOLMIN Ukinitev prisilne uprave Skupščina občine Tolmin je na zadnji seji ukinila prisilno uprav<£ v tovarni pohištva »Krn« v Klavžah v Baški grapi. Uvedena je bila aprila 1967. V tem obdobju se je stanje v podjetju, ki je bilo skorajda pred likvidacijo, občutno izboljšalo. Znatno se je povečala produktivnost dela in tudi osebni dohodki zaposlenih so se zvišali. Leto 1968 je bilo sicer zaključeno še z manjšo izgubo, vendar predvidevajo, da bodo že letos lahko ustvarili nekaj čistega dohodka in to kljub velikim obremenitvam zaradi odplačevanja anuitet za najeti kredit in obresti. Osnovali so tudi dobro komercialno službo. Na zahtevo kolektiva je odbor za prisilno upravo proučil ustrezno gradivo, ki ga bo posredoval javnemu tožilstvu, da bi le-to lahko ugotovilo morebitno odgovornost prejšnjega vodstva in vzroke, ki so privedli tovarno na rob propada. jš DRAVOGRAD TIS bo pripravila predlog programa razvoja otroškega varstva Temeljna izobraževalna skupnost Dravograd je začela na predlog tamkajšnje občinske skupščine pripravljati predlog programa razvoja otroškega varstva. Najprej naj bi, kot je predlagano, zgradili prostore za nov oddelek v stolpnici na Mariborski cesti, sledila naj bi ureditev otroških varstvenih ustanov v Šentjanžu in Čmečah, kot zadnja pa naj bi prišla na vrsto ureditev vrtca v Dravogradu. Za ta dela naj bi porabili sredstva iz sklada za investicije v otroško varstvene ustanove, pri republiški skupnosti otroškega varstva bi najeli posojilo, del denarja pa bi zagotovili z združevanjem sredstev dravograjskih delovnih organizacij, (vš) • RADLJE OB DRAVI Ob podpori občinske skupščine Tu že sedmo leto uspešno dela krajevna radijska postaja, ki ima namen učinkovito obveščati občane o vsem, kar se dogaja na njihovem območju tako na gospodarskem, kulturnem, političnem in drugih področjih. Oddajajo tri in pol ure tedensko, in sicer ob nedeljah 3 ure in ob četrtkih 30 minut. Delo vodi 11-članski urednišjci odbor, imajo pa še mnogo stalnih zunanjih sodelavcev. Za delo dobijo letno od občinske skupščine 5000 dinarjev dotacije, preostala potrebna sredstva pa zberejo s prispevki delovnih organizacij in reklamami. I. P. Za izhodišče javne razprave bo služilo naslednje gradivo: predlogi za spremembo pokojninskega zavarovanja, ki jih je pripravila posebna delovna- sku-, pina skupščine SRS, povzetek dosedanjih razprav o vpraša-njin invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki ga je izoblikovala komisija za življenjske in delovne pogoje pri republiškem svetu ZSS, resolucija IX. kongresa ZKJ — poglavje o invalidsko pokojninskem zavarovanju in zvezne teze o spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo v javni razpravi predvidoma zadnje dni aprila letos. S široko zasnovano javno razpravo želijo sindikati seznaniti čimširši krog delavcev s kompleksno problematiko, ki nujno spremlja vsako sistemsko reševanje enega izmed najbolj občutljivih človekovih vprašanj, kot je pokojninsko zavarovanje, hkrati pa jih povabiti k aktivnemu sodelovanju pri dokončnem oblikovanju prihodnjega sistema invalidsko pokojninskega zavarovanja. Za tako vsebino javne razprave so sindikati pripravili tudi obsežen program razprav: ® Med 15. in 25. aprilom bodo področni posveti v Ljubljani, Celju, Novi Gorici, Kopru, Mariboru, Murski Soboti; Kranju in v Ravnah na Koroškem. Na teh posvetih bodo sodelovali predsedniki občinskih sindikalnih svetov, občinskih in medobčinskih odborov1 strokovnih sindikatov ter predsedniki komisij za življenjske in delovne pogoje, v občinskih organizacijah. Posvetov se bodo udeležili tudi predstavniki občinskih konferenc SZDL. ve ukvarjajo z življenjskimi in delovnimi razmerami zaposlenih, in vsi delavci, ki lahko največ prispevajo k oblikovanju novega sistema invalidsko pokojninskega zavarovanja. Po priporočilu komisije za življenjske in delov-ne pogoje pri republiškem svetu ZSS, bi naj v vsaki občini orga- nizirali 2 do 5 razprav bodisi v večjih delovnih organizacijah, bodisi v okviru občine. ® Od 20. do 30. maja bodo občinski sindikalni sveti in občinski odbori povzeli razpravo na svojem področju in bodo na svojih sejah izoblikovali stališča do predlaganih sprememb. • V prvi desetini junija b®" do povzeli javno razpravo republiški odbori strokovnih sindikatov in bodo na svojih sejah ali na sejah svojih organov **' vzeli stališča do predlogov, h* so jih izoblikovale javne razprave. • Sredi junija bo o predlo" gih in stališčih javne razprav« na svoji plenarni seji razpravljal republiški svet in bo izoblikoval stlišča glede predlaganih sprememb v pokojninskem 1® invalidskem zavarovanju. V javno razpravo o predlogih za spremembe invalidsko pokojninskega zavarovanja s« vključuje tudi naš list, s tem d® bo spremljal in povzemal razpravo. I. V. Ob zaključku redakcije AKTUALNI POGOVOR PREVALJE Delna rešitev V kraju in okolici je trenutno 70 do 80 nezaposlenih mladih ljudi, ki nimajo možnosti zaposlitve. Pri krajevni skupnosti se zavzemajo, da bi s pomočjo bančnih kreditov in-delovnih organizacij v kraju postavili kakšen manjši obrat, kjer bi zaposlili te mlade nekvalificirane delavce, med katerimi je tudi mnogo žena in takih, ki niso končali osemletke in se tako ne morejo vpisati niti v obrtne šole. I. P. ® Od 20. do 25. aprila bodo občinske organizacije izdelale konkretne načrte za javno razpravo v delovnih organizacijah v občini. Občinski sindikalni sveti in njihovi odbori bodo omogočili vsaki sindikalni organizaciji izraziti mnenje o teh pomembnih vprašanjih. V teh razpravah bodo sodelovali delavci, ki delajo v samoupravi zavarovancev ali strokovni delavci s področja socialnega za-.. varovanja, nadalje vsi tisti delavci, ki se v okviru samoupra- V okviru seminarja za sindikalne delavce in člane samoupravnih organov zdravstvenih kolektivov za območje Ljubljane je bil v sredo v Grobljah razgovor z zdravstvenimi delavci o aktualnih vprašanjih pri oblikovanju bodočega sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Na vprašanja udeležencev seminarja so odgovarjali: dr. VINKO MOZETIČ, predsednik socialno zdravstvenega zbora skupščine Slovenije, MAJDA GASPARI, republiški sekretar za zdravstveno in socialno varstvo, JOŽE PIANO, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo, in VINKO KASTELIC, sekretar Centralnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Zanimali so se, kakšne možnosti imamo v republiki za obvezno zdravstveno varstvo, kako usklajati pravice zavarovancev s finančnimi možnostmi skladov zdravstvenega varstva; govorili so o deležu narodnega dohodka za zdravstveno varstvo in to razmerje primerjali z nekaterimi drugimi, zlasti z razvitimi državami; poudarili so potrebo po oblikovanju realnih ' cen za zdravstvene storitve, id morajo vključevati tudi sred' stva za razširjeno reprodukcijo; govorili so o vlogi centrov za medicino dela, o dosedanji funkciji participacije zavarovancev za zdravstvene storitve in o nekaterih, negativnih učinkih participacije, o potrebni osnovni orientaciji za prihodnje urejanje zdravstvenega varstva, o pogostih primerih črne zasebne prakse v zobozdravstvu in drugih vejah medicine itd. O tem zanimivem razgovoru bomo podrobneje poročali v naslednji številki našega lista. I. V. POSLOVNO ZDRUŽENJE modna hiša LJUBLJANA— MARIBOR—OSJEK V razpravi o nekaterih sedanjih odprtih vprašanjih zdravstvenega varstva, zlasti pa o prihodnji ureditvi tega vprašanja, ki ga bomo v republiki samostojno razreševali, so razpravljali tudi drugi udeleženci razgovora, zdravstveni in sindikalni delavci. POMLADNE NOVOSTI V KONFEKCIJI. PLETENINAH IN METRAŽNEM BLAGU V BOGATEM ASORTIMENTU KROJEV. BARV IN VZORCEV V MODNI HIŠI Končno obrazložitev! Po treh mesecih, ki so minili od uveljavitve ustavnih amandmajev, je Zvezna skupščina le dobila v pretres in sprejem zakon o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV. Kljub »hitremu postopku«, po katerem je bil zakon sprejet, pa je bil izdan prepozno za takojšnjo uveljavitev potrebnih sprememb glede organizacije upravljanja v prenekateri delovni organizaciji. Uveljavitev ustavnega amandmaja XV. bistveno razširja samoupravne oziroma statutarne pristojnosti delovnih organizacij. Amandma nalaga delovnim organizacijam, da normativno uredijo zlasti naslednja vprašanja: A da določijo delavski svet in kolektivne ter individualne izvršilne organe delovne organizacije; 9 da določijo organ upravljanja in izvršilne organe v organizacijah združenega dela znotraj delovne organizacije; • da podrobno opredelijo funkcijo delavskega sveta oziro-lede na naravo dejavnosti delovne organizacije funkcije tna glede drugega ustreznega organa upravljanja. Prav taKO pa, da določijo tudi funkcijo delavskega sveta ali drugega organa upravljanja na nivoju organizacije združenega dela; 0 da določijo kolegialnim in individualnim izvršilnim organom na nivoju delovne organizacije in na nivoju organizacije združenega dela njihove izvršilne funkcije; ® da normirajo čas, za katerega volijo člane teh organov; • da dotočijo način in pogoje za imenovanje ter način in pogoje za razrešitev vseh s statutom delovne organizacije ali s splošnimi pravili samostojnih organizacij združenega dela ustanovljenih individualnih izvršilnih organov (razen pri delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena, kjer postopek imenovanja in razrešitve individualnih izvršilnih organov določa zakon), itd. Porajajo se vprašanja, ali so gornje ustavne spremembe že stopile v veljavo oziroma ali jih je mogoče in ali jih je smotrno uporabljati neposredno, in vprašanja, ali je mogoče le na osnovi določil XV. amandmaja spremeniti in dopolniti statut in druge splošne akte, katerih vsebino spremembe zadevajo? Številne delovne organizacije so_ vpraševale na Republiški svet ZSS in prosile za pojasnila. Se številnejša vprašanja v zvezi z XV. amandmajem pa so se delovnim kolektivom zastavljala v zadnjem mesecu, ko bi morale st^pi vse priprave za volitve članov v organe upravljanja. Ker ustavne spremembe bistveno zadevajo organizacijo upravljanja in razširjajo obseg samoupravne regulative na tem področju, so bile takšne zahteve toliko ostrejše. Da bi bilo vprašanje uveljavitve amandmaja jasnejše, so posamezni zakonodajno-pravni strokovnjaki v tisku izražali svoja osebna mnenja o tem, kaj je mogoče na osnovi samega amandmaja spremeniti in dopolniti, kaj še ni mogoče, kaj bo urejal zvezni in kaj republiški zakon, katera določila v zvezni temeljni zakonodaji prenehajo veljati z uveljavitvijo ustavnih amandmajev itd. (primer: »Uticaj ustavnih amandamaja na po-stoječe propise i opšte akte radnih organizacija« — Savremena praksa, št. 210 z dne 20. januarja 1969). Strokovnih stališč je bilo toliko, kolikor je bilo njihovih avtorjev. Zaradi nepotrebnega »iskanja«, ki je sledilo uveljavitvi ustavnih amandmajev, je ostalo nerazrešeno tudi vprašanje, zakaj je bil sprejet le ustavni zakon za H:vedbo ustavnih amandmajev VI in XVII in zakaj zakon ni določil tudi izvedbe za druge ustavne amandmaje, zlasti za amandma XV, ki je po vsebini svojih določil terjal bistvene spremembe v zvezni zakonodaji. Ta, iz nerazumljivih razlogov nastala »zakonska vrzel«, je pogojevala različna in neusklajena tolmačenja ustavnih sprememb v vseh tistih delovnih organizacijah, ki so-težile k temu, da bi čim hitreje uveljavile ustavno omogočene spremembe v svoji samouprav-Ijalski praksi. Končno smo le dobili zakon, ki odpravlja vse poglavitne dileme v zvezi z uveljavitvijo XV. amandmaja. Zakon o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se ha naša ustavni amandma XV, je po vsebini svojih določil »uradno tolmačenje« uveljavitve omenjenega ustavnega amandmaja. Zakon taksativno določa (razveljavlja določene člene), katera določila zveznih zakonov so z uveljavitvijo ustavnih sprememb prenehala veljati (določila,. U so urejala strukturo organov delovne organizacije, njihovo delovno področje, njihov številčni sestav, trajanje mandata članov v teh organih, volilni postopek in postopek odpoklica, način in pogoje za imenovanje direktorja kot individualnega izvršilnega organa, in pogoje ter postopek za razrešitev direktorja delovne organizacije). Omenjeni zakon podrobno navaja tudi vse tiste določbe, ki so kljub prenehanju veljavnosti v zakonu naštetih določil ostale v veljavi. Gre za določbe, ki zadevajo »predstavnike javnosti« in za poseben postopek ter pogoj® glede imenovanja in razrešitve direktorja delovne organizacij® posebnega družbenega pomena. Gre za določbe, ki se nanašajo na pravico in dolžnost individualnega izvršilnega organa delovne organizacije, da jo zastopa in skrbi za zakonitost njenega dela in na določbe o prepovedi, da bi bila za direktorja imenovana oseba, ki je bila obsojena za kazniva dejanja, določena z zakonom. Glede na to, da pristojni upravni organ ni pravočasno pri" pravil predloga tega zakona in da je priprava predloga že sovpadala z obdobjem volitev v delovnih organizacijah, je zakon dopustil možnost, da delovne organizacije svoje samoupravne predpise dopolnijo in spremenijo (ustrezno ustavnim spremembam) do izteka letošnjega leta. To pomeni, da bodo z navedenim zakonom ukinjena določila temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja, kot tudi nekatera določila temeljnega zakona o podjetjih in temeljnega zakona o zavodih uporabljali toliko časa, dokler delovna organizacija teh vprašanj ne bo uredila s svojimi originalnimi samo-upravno-normativnimi odločitvami v statutu ali drugem splošnem aktu. To nalogo pa morajo delovne organizacije opraviti najkasneje do 31. decembra 1969, ko obravnavana določil® zveznih zakonov dokončno prenehajo veljati. Zaradi opisanega poteka uveljavitve XV. amandmaja, zlasti pa zaradi predvolilne aktivnosti v delovnih organizacijah, ki se je začela že v marcu in se bo končala v aprilu z izvolitvijo članov v organe delovnih organizacij, je predsedstvo RS ZSS priporočilo delovnim organizacijam, naj v organih upravljanj® sprožijo sprejetje naslednjih ukrepov: • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAV CI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI Za razgovor z Anico Lu-kačkovo, diplomirano ekonomistko, se nismo odločili zaradi tega, ker je ena redkih žena na direktorskem položaju, marveč predvsem zavoljo tega, ker se je Obrtno gradbeno podjetje Ormož pod njenim vodstvom v kratkem času dobesedno rešilo propada, zdaj pa tudi močno razširja svojo dejavnost. »Res je, da je ob začetku minulega leta, ko so me izbrali za direktorja, našemu podjetju slabo kazalo. Ne samo zaradi tega, ker je manjkalo dela, ampak tudi zaradi neurejenega nagrajevanja in pa zato, ker je podjetje dotlej delalo brez vsakega tehničnega šolanega kadra,« je svojo pripoved začela tovarišica Lukačkova. »Veseli me, da je bil kolektiv vendarle tako zrel, da je prisluhnil mojim pobudam za sanacijo razmer in da me je pri tem tudi •podprl.« »Naj to pomeni, da ste v slabem letu dni s skupnimi prizadevanji uspeli razrešiti težave, ki ste jih že omenili?« »Ja, smo — vsaj v glavnem. Tako smo v kolektiv najprej sprejeli gradbenega tehnika-praktikanta, ki pa je zdaj že pri vojakih. Kmalu za njim je prišel gradbeni tehnik, ki zdaj hkrati študira na višji tehnični šoli. Potem smo pridobili še tretjega tehnika ... Hkrati s tem, ko so v hišo prihajali »Saj gre, če se potrudiš...« SAVINJA strokovnjaki, smo iskali delo. Na večini licitacij smo z našimi ponudbami tudi uspeli, čeprav nam samim še ni jasno, ali se bomo dejansko tudi ujeli pri dogovorjenih cenah. Nismo namreč vedeli, kako se bodo v praksi obnesli ceniki del, ki smo jih prav v tistem času vpeljali namesto prejšnjih urnih postavk. Izračuni na papirju so namreč eno, praksa pa je marsikdaj drugačna. Kakor zdaj vidimo, se v pričakovanjih nismo ušteli. Zgolj sistem nagrajevanja, ko je vsak delavec vedel, koliko bo zaslužil za delo, ki ga opravlja, je vplival na večjo produktivnost, na boljšo delovno disciplino in zavest delavcev. Če je namreč delo normirano in s tem ocenjeno, st namreč vsak delavec lahko sam izračuna tudi to, da se mu ne izplača pohajkovati. Neposredni nadzor nad tem, kako delavci porabijo čas, se je torej lahko zmanjšal. Zato pa se je vodstveni kader lahko bolj posvetil strokovnim zadevam. No, naj zaključim: čeprav se je zaradi pomanjkanja dela ob začetku leta naša sezona pričela šele v maju, smo do konca leta dosegli polovico višjo realizacijo kot v celem prejšnjem letu. Povprečni osebni dohodki nekvalificiranih delavcev so se od 3S0 dinarjev v začetku leta dvignili na 52 dinarjev v letnem povprečju. In če smo v celotnem podjetju ob lanskem polletju dosegli komaj 460 dinarjev povprečnega mesečnega zaslužka, smo se v letnem povprečju dvignili na 730 dinarjev. Z novim letom pa smo zaslužke ne le dvignili za nadaljnjih 15 %, marveč smo vpeljali tudi 42-urni delavnik. Navzlic temu, da so zaradi tega norme višje, jih naši delavci vseeno presegajo. Mislim, da je tako predvsem zaradi njihovega materialnega interesa, saj vidijo, da je delo pošteno plačano. Vedo pa tudi, da so naše zmogljivosti za letos tako rekoč razprodane in da le z večjo produktivnostjo lahko tolikanj pospešimo potek gradenj, da bi prevzeli še kašno naročilo. Če ga bomo, bo to spet vplivalo na zaslužke ...« »Rezultati, ki jih omenjate, so prav gotovo nadvse razveseljivi, tudi spodbudni. Prav zato nas zanima, kaj menite o predlogu dogovora o najnižjih zaslužkih posameznih kategorij gradbenih delavcev, kot ga predlaga RO sindikata gradbenih delavcev. Navzlic vsem vašim uspehom glede višine zaslužkov namreč le ostajate za tistimi dohodki, ki jih republiški sindikat gradbincev predlaga kot minimalni pogoj, če naj katerokoli gradbeno podjetje še naprej obstaja in posluje na račun svojih poslovnih uspehov, ne pa na ra- čun nizkih zaslužkov zaposlenih?« »Takole bi rekla: poznamo ta predlog, tudi približujemo se že zahtevam, ki jih vsebuje. Mislim pa, da ga prav za vsako ceno ne bi smeli uresničevati. Hočem reči, da je vendarle treba upoštevati specifičnosti posameznih področij. Vsemu navkljub je življenje na podeželju vendarle cenejše kot v mestu. Razen tega moramo misliti tudi na konkurenco podjetij s hrvaške strani, ki marsikdaj ponudijo izredno nizko ceno na račun dejansko zelo nizkih osebnih dohodkov svojih ljudi. Zato pri nas ubiramo drugačno pot, čeprav s tem ne odrekamo sindikatom dobronamernosti njihovih pobud. Ta naša pot pa je v tem, da skušamo našim ljudem omogočiti za naše razmere primerne osebne dohodke in da, drugič, z organizacijskimi in drugimi rešitvami skrbimo za pospešitev in pocenitev gradenj. Kot pa sem že rekla, ravno nagrajevanje po delu samo po sebi spodbuja tudi interes naših delavcev za višjo produktivnost in dobro gospodarjenje,« je zaključila tovarišica Anica Lukačkova. mG CELJE žagan les iglavcev in listavcev! lesna volna furnir plemeniti in srep, furnirji domačih in eksotičnih drevesnih vrst; i lamelni j parket hrast jesen in kotne fetva zaboji iz kolekcije JUS in | po naročilu, transportne palete hrastniški rudarji so napisali protestno pismo Upoštevajte naše mnenje! Med hrastniškimi rudarji je še posebej završalo tistega dne, ko se jim je v jami ponesrečil njihov sotovariš. Naglica, s kakršno so se lotili reševalnih del, je bila več kot potrebna. Rudarja so v razmeroma kratkem času prepeljali iz jame v rudniško zbiralnico, medtem pa pohiteli po zdravnika in prevozno sredstvo. Žal, je minilo precej dragocenega časa, preden je prišel zdravnik, in še več časa, da so našli rešilni avto. Ker niso poznali resnosti poškodbe, vedeli so le to, da ima njihov sotovariš poškodovano hrbtenico, je bil njihov strah očiten. Naslednji dan so člani kolektiva delovne enote rudnika Hrastnik zahtevali od svojega Političnega aktiva, naj stori Ustrezne korake za odpravo pomanjkljivosti v zdravstveni službi občine Hrastnik. Še več: rudarji so napisali protestno Pismo centralnemu delavskemu ®vetu zasavskih premogovnikov. V njem so obrazložili svoje poglede na sedanjo urejenost zdravstvene in posebej reševalne službe. Predvsem pa so kritizirali dejstvo, da enota zdravstvenega doma »Zasavje« v Hrastniku nima na razpolago svojega rešilnega avtomobila. Ta jim je bil namreč po reorganizaciji zdravstvene službe v revirjih odvzet, s pojasnilom, Ua ni potreben in da je reše- valna služba organizirana tako, da je moč ob vsakem trenutku dobiti na voljo ustrezno rešilno prevozno sredstvo. Praksa pa je doslej že nekajkrat demantirala to trditev. In predvsem na to so se oprli rudarji v svojem protestnem pismu in dokazali, da temu ni tako, da je bilo v Hrastniku v nedavni preteklosti več primerov, ko so težji bolniki ali poškodovanci čakali na prevozno sredstvo dalj, kot je bilo umestno. Protestno pismo hrastniških rudarjev so prebrali na zadnji seji centralnega delavskega sveta zasavskih premogovnikov. Udeleženci zasedanja so ga soglasno osvojili. V razpravi o tem pa so poudarili tudi tole: bivši rudnik Trbovlje-Hrastnik ^XVV'''\.X\X\\.XXV\VV.N.VVVXXVXVV\.NXXNN.VvNXXVV\.NXXVvXVX\.\.XX\XXXXV\XXVXXVV\.VVVN.XXXXXXVVX\.XV\\.VXXVVX^ ® v delovnih organizacijah, v katerih so takoj po uveljavitvi jstavnih amandmajev (oziroma že pred tem) dovolj celovito JjJučili organizacijsko shemo upravljanja in se opredelili za r^rebne spremembe, bi bilo smotrno s »statutarnim sklepom« *,el določilo 4. člena zakona) te spremembe takoj uveljaviti in *vesti volitve v delavske svete in kolektivne ter individualne ®vršilne organe, ki so jih s »statutarnim« sklepom delavskega Teta normativno oblikovali. • V delovnih organizacijah, kjer organizacijske sheme Pravijanja še niso analizirali, upoštevaje pri tem ustavne spre-a r?be> predvolilna aktivnost pa se je komaj začela, bi bilo .“•bolj racionalno sprejeti »statutarni« sklep o enoletnem povišanju mandata članom delavskega sveta in upravnega od-°ra (sprejetje takšnega sklepa je pravno osnovano na ukinitvi ' clena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih •■kanov upravljanja, ki je določal čas, za katerega se člani ®«vskega sveta in upravnega odbora volijo; za urejanje teh brkšanj so z uveljavitvijo ustavnega amandmaja normativno ^•stojne delovne organizacije — lahko namreč določijo čas, Ša . erega se člani velijo v te organe, lahko določajo podalj-tega časa oziroma njegovo skrajšanje). V vseh tistih delovnih organizacijah, v katerih je volilni nostopek končan oziroma bo končan v nekaj dneh, pa bi bilo ba s »statutarnim« sklepom urediti vprašanje trajanja man-ta članom upravnega odbora (čas opravljanja njihove funk-omejiti na eno leto ali na krajše obdobje) in s tem poenotiti / tirno aktivnost v letu 1970, ko bodo vse delovne organizacije yp^J°fočilih omenjenega zakona do 31. dec. 1969) uredile ta Delovne organizacije naj torej takoj pričnejo s proučevanjem Prasanj, ki jih po določilih XV. amandmaja samostojno nor-a*ivno rešujejo. Seveda pa se nam ob tem zastavlja vpraša-j.:6.’ kdaj bomo pričeli celoviteje razmišljati o posledicah, ki Us+n° ®^edijo določeni spremembi? Kdaj bomo spoznali, da e bi aVe *n zakonov ni mogoče spreminjati, ne da bi spremembe v °VJto proučili in takoj odpravili vse pomisleke in dileme, ki g-j^zi s tem nastajajo. Še vedno se ne zavedamo dovolj, da jP^ftiemba ali dopolnitev samoupravnega splošnega akta de-na?eu°rganizaci.ie zahteva veliko osebnih naporov,_na tudi de-ali ^ v stroškov in da takšne situacije, polne pomislekov, hote nehote zmanjšujejo avtoriteto notranje zakonodaje in samo-•»pravno normativno iniciativo članov delovnih kolektivov. _ Peter Tos je svoj čas odstopil svoja reševalna avtomobila zdravstvenemu domu Trbovlje. Šlo je za novi sodobni vozili. Tedaj so se tudi dogovorili, da bosta vozili na razpolago za prevoze rudarjev in njihovih svojcev, predvsem pa za prevoz ponesrečencev. Čeprav sta vozili odslužili, ker sta se pač obrabili, je nedvomno ostala moralna dolžnost sedanjega zdravstvenega doma Zasavje, da zagotovi hitre prevoze v primeru nesreče v rudnikih. Članom delavskega sveta se je zdela razumljiva odločitev zdravstvenega doma Zasavje, da je v Trbovljah in Zagorju vendarle na razpolago rešilni avto, medtem ko ga v Hrastniku ni. Z druge strani pa je očitno, da je pač v številnih hrastniških delovnih kolektivih narava dela taka, da morajo vsak hip računati s tako ali drugačno nesrečo, kar še posebej velja za rudnik Hrastnik. Rudarji v Hrastniku imajo povsem prav, ko so v pismu povedali, da se nikoli doslej niso pomišljali, ko je bilo treba izglasovati dodatne prispevke za socialno ali zdravstveno zavarovanje. Zato pa menijo, da so upravičeni do take zdravstvene službe, ki jim bo zagotavljala osnovne potrebe. Protestnega pisma hrastniški »knapje« zagotovo ne bi napisali, če bi že prej upoštevali njihova in mnenja ostalih hrastniških občanov. Ti so namreč že lansko jesen in letos nekajkrat kritizirali neurejenost zdravstvene službe v Hrastniku. Ob tem kaže povedati še besedo, dve o 2. plati medalje delovanja zdravstvene službe v revirjih. Sedanje vodstvo zdravstvenega doma se vsestransko zaveda pomanjkljivosti v osnovni zdravstveni službi revirjev. Nekatere slabosti je že, drugih pa ni moglo odpraviti. Večno razpeti med pomanjkanjem denarja, na drugi strani pa zavoljo pomanjkanja strokovnega kadra zlasti nekaterih zdravnikov, pač jadrajo tako, kot je v njihovi moči. -m- POHIŠTVO PODOBE NAŠEGA ČASA — Veš, zakaj sem te poklical? — Ne, tovariš direktor! —• Pa veš, da kandidiram? — O, to pa to, tovariš direktor! — In veš, da so mi jo na občini zakuhali? — Tega pa ne, tovariš direktor. — Ne delaj se no, da nisi nič slišal, saj je bilo ja v časopisih. Zelo jasno sem jim re- mu lahko reče, da se gre lažno demagogijo, kar pa ni več nedolžna stvar. Kaj ko bi prišla kar k stvari, h koncipiranju koncepta, tovariš direktor ... Saj ste na to mislili, ko ste me poklicali, ne? — Ja, na to sem mislil, Peter, zato sem te poklical, res je! Naj zdaj z menoj barantajo tako ali drugače; ko bom izvoljen, bom moral spet kmalu kaj reči, to je kot pribito. Še vselej je bilo tako, ni zdravega napredka brez čvrstega delovnega koncepta, ni res? No, Peter, kaj bi zdaj zapisala, kako bi začela? — Jaz mislim, da bi bilo najbolje, če bi najprej obdelala vlogo našega neposrednega proizvajalca. Najbolj vžge, če se koncept nasloni na neposredno združeno delo... — Hm, ne bi bilo napak — če bi jaz slučajno ne bil direktor. Tako pa se ne spodobi. KONCEPT kel, da pristanem le, če bom sam, oni pa mi, meni nič tebi nič, pritaknejo sokandidata, neko žensko, češ, — bodo meni pravili — da gre za strukturo. In zdaj sva dva. Še dobro, da se je ljudem mudilo domov in je bilo zbora hitro konec, sicer bi mi obesili še koga na listo in bi bil dokončno mrzel. Vprašam te, Peter, ali sem zaslužil tako obravnavanje, jaz, ki sem vedno in povsod gledal na linijo?! Povej mi, Peter, iskreno mi povej! Tak odgovori že, če te vprašam! — Ne, tovariš direktor! Kje neki, se razume, da ne! — Zakaj me je pa potem bilo treba osmešiti, kaj praviš, Peter? Veliko jih je samih, nekateri moramo pa še z enim ali dvema na listo. Zakaj, misliš, me niso pustili samega? — Mislim, da ni bilo namerno, če dovolite, tovariš direktor! Časi so zdaj taki! Mislim pa tudi, da so v primerjavi z ono tovarišico vse prednosti na vaši strani, posebno kar se tiče terena, ki je bral v časopisu vaš koncept. — Moj koncept? Saj nisem povedal koncepta. Vprašali so me le, koliko otrok imam, kakšnega konjička in podobne stvari, nič drugega. — Hotel sem reči, ki je slišal za vašega konjička, tovariš direktor, oprostite! Kar se pa koncepta tiče, ni še prav ničesar zamujenega. Za koncept je dovolj zgodaj, če se ga pove na prvi seji. Ce je človek pred volitvami preveč zgovoren, se da bi začel s tako imenovanim proizvajalcem, delovnimi asociacijami in podobnimi stvarmi. — S kom pa mislite začeti? — Z ženskami. S problematiko — kakor se reče — premajhni družbeni angažiranosti žensk. Ta tema še ni do kraja obdelana in bi bila nedvomno ugodno sprejeta, če bi jo kdo načel, ker je zelo pereča. Na začetku bi seveda izrazil obžalovanje zaradi izpada sokandidata. hočem reči one tovarišice, ki so mi jo obesili na listo, nato pa bi ta primer vključil v obravnavano problematiko in prešel k stvari. Kaj praviš, Peter? — Kaj pa, če ne boste izvoljeni, tovariš direktor? — Če ne bom izvoljen!? Kaj se ti blede!? Ali mi lahko poveš kakšen primer, da je ženska posekala moškega na volitvah? No, ja, tu in tam se kaj takega res zgodi, ampak redko in še takrat mora imeti zaledje zgoraj in na terenu, če hoče skozi. Ta ga pa nima nikjer, povrh sem pa še jaz tu! Kako se že piše? — Mislim, da je Kle... ali Pie.. č ali Mie ... ali nekaj podobnega. Oprostite, tovariš direktor, ne vem! — No, vidiš! Stavim sto litrov proti tvojemu Štefanu, da bom izvoljen. Staviš? — Oh, ne, tovariš direktor, raje ne. — No, vidiš! VINKO BLATNIK embalažni sodčki iz vezanih plošč standardni in s patentnimi , zapirači Pap/r kosovno pohištvo emirie« za eev!i» omarice za perilo . r»mo driroe hrnkicioneloo K iltke niI,r „ pteinni ?!WK SAVINJA > « I A v i-N I A l CELJE • ŠENTJUR V šentjurski občini zaključujejo tečaje prve pomoči. Opravilo jih bo okoli 200 članov Rdečega križa. Tečaji so bili v vseh krajevnih organizacijah RK, razen na Kalobju in Prevorju, kjer bosta tečaja poleti. Prav tako bodo dva tečaja pripravili za člane šentjurskih delovnih organizacij. (Pk) • MURSKA SOBOTA / Občinski sindikalni svet je pred nedavnim organiziral seminar za sindikalne voditelje v delovnih organizacijah in zavodih. Na tridnevnem seminarju so se pogovarjali o tekočih gospodarskih problemih in nalogah sindikatov na tem področju. Na občinskem sindikalnem svetu so še sklenilij da bodo v bodoče organizirali več seminarjev, ker želijo redno izobraževanje sindikalnih delavcev. -se © ŠMARJE PRI JELŠAH Po zakonu o obveznem sprejemanju pripravnikov in urejanju pripravništva so bile delovne organizacije dolžne do 28. februarja pripraviti ustrezne predloge in načrte pravilnikov. Do konca marca sta v šmarski občini poslali načrte le dve delovni organizaciji. Ena od obeh le ugotavlja, da so pri njih vsa delovna mesta ustrezno zasedena in da zato letos ne bodo sprejemali pripravnikov. (pk) • --------------Kako gospodarimo- DVE STRANI MEDALJE LJUBLJANSKE OBRTI Predlogi so - bo tudi razumevanje? V obeh prejšnjih prispevkih o problemih ljubljanske obrti «no poskušali povedati, v čem je pravzaprav problem ljubljanske družbene obrti in kje so osnovni vzroki, da skoraj polovica ljubljanskih obrtnih družbenih delovnih organizacij posluje z izgubo ali na robu rentabilnosti. Marsikomu s tem nismo povedali nič novega; naš namen je bil le v tem, da vnovič opozorimo, da na družbeno obrt ne smemo gledati kot na dejavnost na stranskem tiru. r Sindikati in Gospodarska zbornica Slovenije pa tudi republiška skupščina so v zvezi z izboljšanjem položaja družbene obrti že marsikaj predlagali. Toda bolj ali manj so sklepi, ukrepi in najrazličnejša priporočila ostajala na papirju. O tem nam je pripovedoval Janko Velikonja, tajnik ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: »►Podrobnejšo usmeritev razvoja družbene obrti bo mogoče doseči le na osnovi analize o razmerah v obrtništvu v Ljubljani ter z izdelavo čimbolj konkretnih načrtov razvoja obrti na območju Ljubljane in seveda z izdelavo dolgoročnih načrtov razvoja sleherne družbene obrtne delovne organizacije v Ljubljani...« . • KOMENTATORJEV STOLPEC • Zastarelost osnovnih sredstev in tehnoloških postopkov zahteva, da v obrtnih delovnih organizacijah postavijo v ospredje svojih prizadevanj predvsem modernizacijo, ki jo pospešeni tehnološki razvoj celotnega gospodarstva nujno terja tudi od teh dejavnosti. Dolgoročni in ekonomsko utemeljeni programi razvoja za obrtne delovne organizacije v Ljubljani morajo biti osnova, da bodo imele banke večji interes za finansiranje razvoja obrti. Zaradi tega je vsekakor potrebno doseči dvoje: aktivirati sredstva, s katerimi razpolaga obrt v Ljubljani, in povečati interes ljubljanskih obrtnih delovnih organizacij za oročanje sredstev v banki. KOMENTATORJEV STOLPEC • R O Bliža se četrta obletnica re- modernizacijo, kar pa je spričo forme, z njo pa priložnost, da akumulativne sposobnosti na-spet ocenimo njen vpliv na šega gospodarstva težko izved-naše gospodarsko življenje in Ijiva naloga. Sredstva za mase dogovorimo, kaj še storiti, dernizacijo so v Sloveniji, da bi jo v celoti uresničili. razumljivo, prav tako omejena Najprrej bomo seveda po- kot v jugoslovanskem gospo-gledali, kaj smo z reformo že darskem prostoru, k čemur je dosegli. Gospodarstveniki ugo- pripomoglo tudi poslabšanje tavljajo, da je v vseh letih do razmerij pri delitvi družbene-reforme, zlasti pa po letu 1960, ga prroizvoda v škodo gospo-družbeni prroizvod v manj raz- darsiva. vitih območjih, z izjemo Bosne Za Slovenijo je značilna in Hercegovine, naraščal hitre- tudi zastarelost prometnega je od jugoslovanskega povpreč- omrežja, predvsem cestnega, ki ja, razvoj razvitejših območij, močno zaostaja za splošnim tudi razvoj Slovenije, pa je bil gospodarskim razvojem in ne počasnejši. V prvih dveh letih ustreza več sodobnim načinom uresničevanja srednjeročnega prevoza potnikov in blaga ter družbenega načrta za obdobje hitremu naraščanju turistične-od 1966—1970. leta, to je po ga prometa. Razrešitev tega reformi, pa je ob na splošno vprašanja je nujna, kajti cest-zmanjšani rasti gospodarske no omrežje v Sloveniji že aktivnosti hitreje naraščal predstavlja ozko grlo, hkrati družbeni proizvod na razvitej- pa močno otežuje turistični in ših območjih, medtem ko manj tranzitni promet v Jugoslaviji razvita, območja za njimi za- kot celoti. Za modernizacijo ostajajo. cestnega omrežja imamo za Kljub povečanju razlik med zdaj na voljo le del sredstev, razvitimi in manj razvitimi za pomembnejše cestne odseke Bolj spodbudno kot ugodno! območji pri ustvarjenem druž- pa bomo morali zagotoviti benem proizvodu gospodar- sredstva v prihodnjih letih, pri stveniki ugodno ocenjujejo do- čemer je treba računati tudi sežem rezultate na manj raz- z mednarodnimi krediti, vitih območjih. Sedanje razlike Slovenija postaja razen te-v stopnji razvitosti med raz- ga energetsko pasivno področje, intimi in manj razvitimi ob- Ekonomsko ugodne hidro-ener-močji so povsem druge kako- getske vire bomo kmalu izko-vosti kot v prvem povojnem ristili, premog pa je zaradi obdobju. Pri oceni rezultatov drugih cenejših energetskih reforme namreč ne smemo virov neperspektiven vir ener-upoštevati samo družbenega gije. Naraščajoče potrebe po proizvoda oziroma narodnega energiji nujno terjajo zagoto-dohodka, marveč predvsem vitev sodobnih energetskih vi-rezultate pri ustvarjanju pogo- rov, kot so plin, nafta in jev za razvoj. Tako se kljub nuklearna energija. Slej ko težavam in problemom, ki se prej bomo morali torej misliti porajajo na manj razvitih ob- na gradnjo sodobnih energet-močjih, razlike med njimi in skih objektov, kot so plinovodi, razvitimi območji v razvoju objekti nuklearne energije, proizvodnih zmogljivosti ter Čeprav je Slovenija gospo-zivljenjskem standardu po- (jars/co najbolj razvita republi-stopno zmanjšujejo, kar orno- ka v jUgOSiaviji' pa za oospo. goča, da v bodočem razvoju fjarsfco razvitimi državami še - seve ob intenziviranju go- vedno precej zaostaja, v spodarjenja lahko pncaku- ustvarjenem družbenem proiz-lemo ugodnejše rezultate pn vorju na prebivalca se sicer že naraščanju proizvodnje in približujemo Italiji in Avstriji, akumulativne sposobnosti tudi vendar v strukturi gospodarna manj razvitih območjih. stva iudi za tema drzavama In kako učinkuje reforma Precei zaostajamo, na razvoj slovenskega gospo- V prizadevanjih, da bi naše darstva? Za zdaj še bolj spod- gospodarstvo usposobili za M a H > H O » M C cn H O r >0 H O budno kot ugodno. Hkrati z relativno ugodnimi gibanji v konkurenčni boj na zahtevnejših tržiščih, bomo morali torej gospodarskem razvoju Sloveni- tudi našo gospodarsko rast vse je se v našem gospodarstvu bolj primerjati s sposobnejšimi pojavljajo tudi številni proble- gospodarstvi. Ta primerjava mi, največkrat kot posledica pa nam za zdaj pove, da je za Slovenijo neugodnega spre- Slovenija v primerjavi z mo-minjanja gospodarskega siste- derno organiziranimi gospodar-ma v minulem obdobju. Razen stvi še vedno nerazvita. Slej ko prej smo torej tudi v Sloveniji še zelo daleč do z drugimi območji države je uresničitve glavnega namena za ^ Slovenijo zlasti značilna reforme: dohiteti razvitejša in večja stopnja izrabljenosti pro- sposobnejša gospodarstva, da izvodnih naprav ter hkrati bi lahko z njimi trgovali na njihova razdrobljenost in teh- enakopravnih osnovah in s nološka zastarelost. To bo ter- tem iztržili polno plačilo za večje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v primerjavi V finansiranje obrti pa naj bi se neposredno vključile tudi vse ljubljanske občinske skupščine s sredstvi, s katerimi razpolagajo, to je s sredstvi iz ukinjenih družbeno investicijskih skladov, sredstvi od dbresti na poslovne sklade obrtnih delovnih organizacij ter deloma s sredstvi skupnih rezerv gospodarskih organizacij: Tudi za ljubljansko obrt so vse bolj očitni problemi, ki jih povzročajo premiki v procesu uresničevanja gospodarske reforme. »Zavoljo tega je treba takoj ukrepati za povečanje produktivnosti dela v obrtnih delovnih organizacijah,-« pripominja Janko Velikonja, tajnik ljubljanskih sindikatov storitvenih dejavnosti, »ter paziti na vse • tiste spremembe, ki jih narekuje vedno bolj zahtevno tržišče. Zlasti pa je treba izboljšati organizacijo dela v večini ljubljanskih obrtnih podjetjih in povečati tudi medsebojno sodelovanje med obrtnimi delovnimi organizacijami.« Zaradi pomanjkanja številnih obrtnih uslug na območju Ljubljane, bi bilo rtujno potrebno pospešiti razvoj servisnih dejavnosti, ki bi jih prav lahko organizirale in vodile tudi večje proizvodne in trgovske delovne organizacije v Ljubljani. Razvoj nekaterih storitvenih obrtnih delovnih organizacij, kot so pralnice, čistilnice in druge, bo lahko mnogo bolj uspešen le v sodobnih in večjih delovnih organizacijah z ustrezno mrežo obratov. Druge obrtne storitve za potrebe ob- čanov pa bi bilo spet potrebno razvijati v obrtnih centrih, ki bodo lahko s skupnirhi upra-vno-tehničnirni službami zmanjšali težave marsikateri manjši delovni organizaciji zavoljo visokih režijskih stroškov. V 'obilici predlogov In razmišljanj, kako bi še omogočili ljubljanskim družbenim obrtnim delovnim organizacijam boljše gospodarjenje, velja omeniti še nekatere: O Predvsem bomo morali zagotoviti, da se pri vseh petih občininskih skupščinah v Ljubljani oblikuje lahko tudi skupna služba za pospeševanje razvoja obrti, ki bi proučevala telnologi-jo, organizacijo dela, raziskovala tržišče/ itd. # Morali bi tudi poenostavita knjigovodsko poslovanje, statistično službo in drugo, kar vse obrt preveč obremenjuje in povzroča razmeroma visoke administrativne stroške. 9 V davčni politiki naj bi občinske skupščine v Ljubljani usklajevale obveznosti družbene obrti ter stopnje prispevkov in davkov zasebnih obrtnikov, s čimer bi postopno izenačili pogoje gospodarjenja tako za družbeno kot za zasebno obrt. # Prav tako je nujno, da občinske skupščine v Ljubljani sprejmejo odloke, s katerimi naj določijo namembnost poslovnih prostorov v Ljubljani, v urbanističnih programih in zazidalnih načrtih, pa naj bi zagotovile lokacije za nove obrtne prostore, skladno z razvojnimi potrebami obrti v Ljubljani. M. ŽIVKOVIC jalo v sorazmerno kratkem svoje delo. obdobju veliko denarja za VINKO BLATNIK z ►3 > ►3 O M g H < Ul H O r •o H o a ►3 > H O S) c-* w H O Ch tri < H O r TJ M O 2 O g g 2 H > O H < 00 H O r TJ M O 2 H > H O SJ H Od < H O r TJ H O 2 O § g 2 H > H O • 2 H ančni plan ni bistveno dru-gačen kot lanski. To velja tudi ?a izvoz. Predvidevajo, da bodo ■'zvozili 60 odstotkov srajc in 45 odstotkov izdelkov iz obrata ob-teil. Največ Murinih izdelkov P?kupijo v Zvezni republiki temčiji, Švici, Avstriji in v Ita-* d- V -Muri« pa bi lahko izvodi še več, in to prav v te drža-e’ vendar ne želijo zanemariti domačega trga. ■l ,y *Muri« se lahko pohvalijo , Ql z osebnimi dohodki. Lani, t ,50 Prešli na 42-urni delovni kden, so imeli enake dohodke, 1 .Lteto poprej: 820 N-din, za 1 J*n3e ieto pa so sj zat3ali na-hrfm’ se rnoi'ajo osebni do-srTr' dvigniti na 920 N-din. To m-.i dosegli v prvih dveh le-ospnh mesecih. VečD°'Sle’ so imeli v »Muri« naj-Vin (P^ktemov z nabavo suro-rari" s tkaninami za srajce se za-1 neurejenih razmer v bom- inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT bažni industriji tudi letos- ne bo spremenilo na bolje, drugače pa je s kamgami. Strokovnjaki »Mure« pravijo, da je blago iz Majšperka in nekaterih drugih tovarn iste kvalitete, kot tovrstni izdelki evropskih priznanih tovarn. Prihodnje leto se bo v »Muri« marsikaj spremenilo. V obratu oblačil bodo zaposlili novih petsto delavcev, z dograditvijo mehanogfafskega centra pa bodo znatno vplivali na celotno organizacijo v podjetju. Za gradnjo novega obrata oblačil so se odločili zaradi vedno večjega povpraševanja na domačem in tujem trgu in zaradi tega, ker v sedanjem obratu oblačil zaradi premajhne kapacitete ne morejo popolnoma izkoristiti sodobnih strojev. Kredite so dobili pod ugodnimi pogoji, celotno opremo pa bodo uvozili. Druga pomembna investicija, gradnja elektronskega mehanografskega centra, bo sicer presegala potrebe tovarne, vendar pa računajo, da se bodo centra posluževale tudi druge pomurske delovne organizacije. Ko smo se o tem pogovarjali z generalnim direktorjem, tovarišem Viljemom Haklom, smo , ga povprašali še o večletnem programiranju v Muri in o tem, kako bo izdledala »Mura« čez nekaj let, pri čemer je bilo mišljeno število zaposlenih, skupna proizvodnja in podobno. Takole je odgovoril na naše vprašanje: »Tovarna Mura si je že pred leti izdelala dolgoročni program, ki ga je kolektiv z lanskim letom v celoti izpolnil. Ta program smo si zastavljali v času uvajanja gospodarske in družbene reforme, in so bili zaradi tega nekateri mišljenja, da začrtane poti ne bomo mogli držati. Vendar se je pokazalo, da je ravno načrtno, več let vnaprej planirano gospodarjenje nujnost za uspeh. Obstaja tudi mišljenje, da dolgoročni programi niso realni. Meni se zdi, da temu ni tako. Ce poznamo razmere v svetu, zasledujemo gospodarska gibanja in spremljamo rezultate trgovine, lahko zelo točno prognozi ramo, kaj bo čez nekaj let z našimi izdelki v tej in tej državi. Na drugi del vprašanja, se pravi o številu zaposlenih in bruto produktu, bi dejal, da bomo v Muri zaposlovali v letu 1971 kakih 2300 delavcev ali štiristo več, kot jih imamo sedaj. Novi obrat jih bo zaposlil petsto, vendar jih imamo od tega tristo že v posebnem izobraževalnem centru. Pri vsem tem ne bomo pozabili na zaposlovanje strokovnjakov, na zvišanje osebnega in družbenega standarda delavcev, ker sodimo, da bomo le tako lahko dosegli celotno vrednost proizvodnje v višini dvajsetih milijard starih dinarjev.« -se lezam v slovenskem gospodarskem prostoru. Zelezarji iz Raven na Koroškem so torej za integracijo železarn na Slovenskem, vendar pa ob tem odločno poudarjajo, da so za tako obliko povezovanja oziroma združevanja železarn v naši republiki, ki bo puščala zadosti možnosti za lastno poslovno ustvarjalnost vsakemu posameznemu kolektivu. Usklajevanje proizvodnih programov je nujnost, namen integracije slovenskih železarn pa naj bi bil zlasti še usklajevanje tržno — razvojne, kreditno — finančne in kadrovske politike. Seveda pa bi bilo treba že zdaj razmišljati tudi o drugih oblikah povezovanja in sodelovanja, pri čemer imajo v Železarni Ravne na Koroškem v mislih sodelovanje z rudniki in s predelovalno industrijo. Če smo konkretnejši: Žele-zarji iz Raven na Koroškem so tudi proti temu, da bi na združene železarne prenesli kreditne obveznosti oziroma pokrivanje izgub iz prejšnjih let. To bi bilo treba urediti v času do združitve, prav tako pa trdno izoblikovati in samoupravno utrditi načelo, da v združenem kolektivu slovenskih železarjev ne bo mogoče prelivati dohodka, ne da bi bili jasno izoblikovani medsebojni kreditni odnosi. O združevanju slovenskih železarn so razpravljali tudi na zadnji konferenci organizacije ZK Železarne Ravne na Koroškem. Komunisti so v zaključkih te konference poudarili, da razumejo ekonomsko nujnost integracijskih procesov v sodobni družbi. Razumejo tudi nujnost združitve železarn v Sloveniji, vendar pa se zavzemajo za tako obliko združevanja, ki bo tudi v prihodnje omogočala vso podjetniško aktivnost posameznim delovnim skupnostim in ki bo temeljila na načelu ugotavljanja dohodka za posamezne delovne skupnosti. (vš) mm mmm lliil« *X*X'I**N m m s« ii m nvIvMvMvIvMnnvMvMvM*!« V.V.V.V.V.NV.V.V.V.V.V.V.V *•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•"•*•*•* * • •••••••••••••••••••• • • • • # vMvIvMvMnvInnnvMvMnnv v.v.nv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v • ••••#•••••••••••••■••••••• • #•••••••••••••••#••••••••* 8:££88::88:i:8::::; •.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.‘.•.•.•.•.•.V. V:\V.W • • • ••••••••••••• #*•*•*•% ! »\v.v.v.v.\v.v.v.v.v.v.v.v. .v.v.v.v.nv.v.v.v.v.v.v.nv, • •••••••••• ••••••••« \\\\vXvX\v.v.v.\vXvX\v v. v. v. v. v. v. v.* • • • • • ••• ••••* • • • • • • • •••*••! 'XvXvX ’ vXvX vXvX vX» • ••••«#• ■••••#•»••••••«, V.V.V.V.V.V.V* i *. v. v. v. v. v. v« iiijU •*****«*»**N*«***»N*»* •*•*•*•*•*•* •*•*•*•*•*•*•*•* •X*X*X*X*XvX*XvXvX*X\‘X X*X*X-X*X,X*XvX*X*X*X*X\* XvX*XvX*XvXvX*X*X’X*X PO SLEDI GORENJA V i I t1 Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej na-' gradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja,' * Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na. D. 11 ELHJT4-H tovarna gospodinjske opreme velenje ; (PO SLEDI GORENJA) KAJ JE PREDLAGALA RUDARJEM POSEBNA STROKOVNA KOMISIJA: SENOVSKI RUDARJI - KOVINARJI IN KERAMIKI Globoko v Zemljinem drobovju kopljejo senovski tu- SSlrJuS pSTnS darji premog. Gornja ležišča so ze izcipali. Se za kaksnui^ obratov. Nismo sami krivi, če enajst let je dela v temačnih globinah, kjer nanje preži zmanjkuje premoga, niti za to. POPRAVEK plinasta smrt. In potem? Vprašanje jih ne vznemirja več. Po svetu ne pojdejo s trebuhom za kruhom, česar so se bali. Posebna strokovna komisija, ki jo je rudniški kolektiv pred letom dni zadolžil, da izdela ' program proizvodne preusmeritve rudarjev, je nakazala več možnosti, rudarji pa so osvojili naslednji dve: • V Senovem naj bi zgradili kovinsko-predelovalni obrat Metalne. Sporazumno s to mariborsko tovarno bi kakih 400 prekvalificiranih rudarjev izdelovalo žerjave in manjše konstrukcije za mostove. • Zavod SRS za raziskavo materiala in konstrukcij oziroma eden izmed njegovih strokovnjakov — senovski rojak — pa jim je dal idejo o gradnji keramičnega obrata. Izdelovali naj bi navadne in umetniške keramične ploščice za oblaganje tal. Geološke raziskave so namreč že pred desetimi leti, ko so prvič začeli resno razmišljati o usodi senovskih rudarjev po izčrpanju premogovih zalog,' odkrile poleg velikih ležišč laporja, ki bi zadoščale za srednje veliko cementarno, še bogata ležišča gline. Surovine za keramični obrat imajo torej pri roki. Obrat naj bi zaposloval kakih 250 rudarjev. Pa drugi rudarji? Nova proizvodna obrata bosta, kot rečeno, predvidgrna zaposlila 650 prekvalificiranih rudarjev, za kakih 250 rudarjev pa bo zmanj- kalo dela v Senovem. Navidezno boleč problem pa se bo sam po sebi rešil. Razen v nujnih primerih rudnik ne sprejema več novih delavcev, z naravno fluktuacijo pa se bo kolektiv precej zmanjšal, dokler rudnika ne zapro. Ob njegovi likvidaciji se bo marsikateri starejši rudar raje odločil za predčasno upokojitev kot za prekvalifikacijo, zlasti ker je zakon o predčasnem upokojevanju rudarjev oziroma o benifiejranem delovnem stažu za radarje ugoden. ZAUPANJE V DRUŽBENO POMOČ Metalna, tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa, je pripravljena pYiskr-beti delo približno 400 rudarjem, vendar z dokaj težavnim pogojem: radarji naj bi sami zgradili in opremili kovinskopredelovalni obrat. Se razume, da je tudi skrb za izgradnjo keramičnega obrata na njihovih plečih. Vendar rudarji zaradi tega mimo spijo. Inž. Martin Vidmar, član občinskega sindikalnega sveta v Krškem, in strojni tehnik Alojz Pavlič, predsednik sindikalne organizacije v Rudniku Senovo, sta v imenu rudniškega delovnega kolektiva izjavila za Delavsko enotnost: »Ce kdo, potem mi upravičeno pričakujemo družbeno in- da nimamo sredstev za nove investicije. Dolga’ leta se je naš denar stekal v industrijo, z rudarskimi žulji je rasla in se razvijala. Ce bi odvedena sredstva obdržali, bi jih bilo več kot dovolj za poklicno preusmeritev naših radarjev in za gradnjo novih proizvodnih kapacitet. Zato z vso moralno pravico zahtevamo in pričakujemo vsaj delno povračilo naših žrtev. Naši delegaciji so na Izvršnem svetu obljubili družbeno pomoč in naročili, naj radarji mirno delajo in brezskrbno spijo. Z zaupanjem gledamo v prihodnost.« Ne glede na obljube, dane na Izvršnem svetu, so senovski rudarji tudi zato prepričani, da bodo osvojene načrte izvedli, ker bi preseljevanje v druge kraje ne bilo gospodarno. Na stotine rudarjev bi upravičeno zahtevalo primerna stanovanja zase in za svoje družine, v Senovem in okoliških vaseh pa bi samevale izpraznjene hiše. Na stotine rudarskih otrok bi obremenilo že tako preobremenjene šole po mestih, senovske šolske klopi pa bi samevale. Na stotine njiv, ki jih obdelujejo radarske družine in si tako povišujejo življenjski standard, bi- opustelo pod plevelom na zasavskem gričevju. Starci, ki ne bi’marali v mesta, jih ne bi mogli obdelovati, četudi verjamejo, kar piše v časopisih — da mora bil vsaka ped obdelovalne zemli' iz.koriščena in da so tudi zaseh ne njive družbeno bogastvo. M. K. V članek našega dopisnika »Raste četrti kranjski gigant«, ki je bil objavljen 8. marca v 10. številki našega tednika, se je vrinilo nekaj netočnosti. - Prva napaka je že v naslovu, »KŽK« Kranj po velikosti ni četrti kranjski gigant, pred njim je ie »Tek-stilindus«. »KŽK« Kranj sodeluje z vsemi kmetijski zadrugami na Gorenjskem, in ne le z nekaterimi, kot smo zapisali v uvodu. Njegova osnovna dejavnost je kmetijstvo, mlekarstvo, oljarstvo in klavništvo. Na leto prodajo kakih tisoč vagonov krompirja — ne pa pridelajo, kot piše v članku. Dnevno ne namolzejo 1000 litrov mleka, večji del ga namreč odkupijo. Tudi mlekarska strokovna šola ne deluje v sklopu »KŽK«, v mlekarni »KŽK« Kranj imajo gojenci te šole samo praktični pouk. »KŽK« Kranj strokovno sodeluje s številnimi uglednimi mlekarskimi institucijami v Evropi, z njimi pa poslovno ne sodeluje, kot smo zapisali. Tudi en kilogram žive teže prašiča jih ne stane 1 N-dinar, temveč 1 N-dinar več, kot je cena na jugoslovanskem tržišču. »KŽK« Kranj se za neljube napake v članku oproščamo. UREDNIŠTVO Izobraževanje in kultura- IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SRS JE ODOBRILA KREDIT ZA DOKONČNO ADAPTACIJO DOMA ŠOLSKIH CENTROV V NOVI GORICI Nevzdržne razmere Izobraževalne skupnosti, vzgojitelji, zlasti pa mladinske organizacije nenehno opozarjajo na to, da je družbena skrb za domove srednješolske mladine vse premajhna. Opozarjajo, da so omejene kapacitete teh domov razlog, da ne more nadaljevati šolanja več mladine iz oddaljenih krajev. Izobraževalna skupnost SRS, ki je z letošnjim letom prevzela financiranje dejavnosti srednjih šol in dijaških domov, seveda nima sredstev za investicije v dijaške domove. S sredstvi, s katerimi razpolaga, pa je vendarle odločena v obliki kreditov pomagati vsako leto v eni izmed regij, tam, kjer je pomoč najbolj potrebna in učinkovita. V letošnjem letu je sklenila odobriti 2,500.000 kredita za dobo 8 let skupščini občine Nova Gorica za dokončno adaptacijo dijaškega doma v Novi Gorici. S to odločitvijo bo pripomogla, da se bodo v tem domu za del gojencev spremenile nevzdržne razmere, da se bodo povečale posteljne kapacitete na 600 postelj in da se bodo s tem možnosti za študij na drugi stopnji mladini primorskih občin vendarle izboljšale. KAKŠNE SO ZAHTEVE? , Nova Gorica kot čedalje pomembnejše kulturno in gospodarsko središče severne Primorske je v zadnjih letih dobila vrsto srednjih in poklicnih šol: Šolski center za blagovni promet, Ekonomsko srednjo šolo. Izobraževalno središče pohištvene industrije s srednjo šolo lesne stroke in poklicno šolo, Gimnazijo, Elektro-gospodarski šolski center, Administrativno šolo, Kmetijsko šolo, Srednjo medicinsko šolo itd. V Domu šolskih centrov stanuje v letošnjem šolskem letu skupaj z osnovnošolci le 16,7 »/o gojencev iz novogoriške občine, iz Ajdovščine 5,6 ^/o, Tolmina 14,8 "/o, Idrije 6.3 ®/o, Sežane IS®/«, Postojne 9.3 Vo, Ilirske Bistrice 5,2 Vo, Pi- rana 4 “/o, Izole 2,9 "/o, Kopra 11,5 “/o, iz ljubljanskih občin 4 "/o in še 4,7 fl/o gojencev iz ostalih slovepskih občin. Medobčinski značaj doma je torej očiten. Seveda pa so sedanje kapacitete doma omogočale oskrbo le delu učencev, ki so le-to v domu iskali. Občinska skupščina Nova Gorica je doslej adaptirala prvi dve stavbi doma z vmesnimi hodniki, gojencem, ki bivajo v vseh ostalih stavbah doma, pa niso zagotovljeni niti osnovni pogoji za učenje in izvenšolsko delo. Spalnice in učilnice so prenatrpane, nekateri gojenci pa stanujejo v razpadajočih barakah, ki so bile zgrajene leta 1948 za delavce, ki so gradiii Novo Gorico. Te barake so brez potrebnih sanitarij in učilnic. PRED REFERENDUMOM O SAMOPRISPEVKU ZA GRADNJO SOL V LITIJI Jutri - odločitev Občinska skupščina, občinska vodstva in občinske organizacije sindikata, ZK, SZDL v občini Litija so vložili velike napore v to, da bi ljudsko glasovanje o potrebi sodelovanja občanov in delovnih ljudi pri izboljšanju pogojev vzgoje in izobraževanja v celoti uspelo. V začetku aprila je pripravljalni odbor ponovno skliceval posvetovanja, sestanke in razgovore, na katerih so pojasnjevali, da gre za eno najpomembnejših akcij v zadnjih petnajstih letih. Odbor za pripravo referenduma je med drugim posredoval občanom in delovnim ljudem okrog 10.000 pismenih informacij o tem, koliko denarja naj bi zbrali v nasledjnih šestih letih, bodisi s samoprispevkom ali iz drugih virov, in kam ga bodo vložili. V programu sanacije so upoštevali vse šole, od tega 15 podružničnih šol na vaseh. Razmere v šolstvu so v tej zasa\'ski. občini skoraj kritične. Večina šolskih . poslopij je zastarelih in domala vsa so potrebna temeljite obnove. Poleg tega so se odločili zgraditi novo sodobno osemletko. Zaradi oddaljenosti matičnih šol od posameznih naselij obiskuje kombinirani pouk še Vedno nad 22 odstotkov otrok. Če bi hoteli zmanjšati odstotek otrok, ki obiskuje kombiniran pouk vsaj na republiško poprečje (7.5%), bi potrebovali za dodatni šolski prostor še dodatna sredstva. Zaradi vsega tega pa tudi ne preseneča podatek, da 35 % otrok ne konča uspešno osemletnega šolanja. Nobena šola v Litiji nima lastne telovadnice. Številke o telesnih hibah otrok so precejšnje. Oprema v šolah je zastarela, kabinetnega pouka, razen nekaj izjem, ni. V nekaterih podružničnih šblah so prosvetni delavci sami začeli uvajati v predmetnik pouk iz kmetijstva. Kmetje cenijo ta prizadevanja šolniUfcv, čeprav vedo, da jim manjka včasih tako učil kot učbenikov s tega področja. Kmetovalci občine Litija pa so skoraj v celoti zdaj podprli predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka za preureditev in gradnjo šol. V delovnih organizacijah so nekatera vodstva osnovnih sindikalnih organizacij sklicala več posvetovanj z neposrednimi proizvajalci. Med drugim so tokrat opozorjli na znano dejstvo, da litijski otroci po končani osemletki na ljubljanskih srednjih šolah teže obvla-dujejd učno snov. Vzroki so v tem, da v Litiji zaradi pomanjkanja šolskega prostora ne morejo imeti kabinetnega pouka, varstvenih oddelkov in drugih oblik sodobnega pouka. Za boljše pogoje učno-vzgoj-nega procesa otrok in mladine so se zavzemali tudi občani na sestankih krajevnih organizacij SZDL. 13. aprila — na dan volitev novih , odbornikov občinske skupščine bodo občani Litije povedali tudi zadnjo besedo o samoprispevku, izrazili svoji} voljo'za sodelovanje pri obnovi in novogradnjah učnih prostorov. Nekaj nad 6 milijonov din naj bi zbrali, to pa naj bi jim omogočilo, da bi najeli kredite in poiskali tudi še drugje denarna sredstva za izboljšanje šolskega prostora v litijski občini. M. V. (V sobi, ki meri 24 m2 spi npr. 18 deklet, za učenje pa nimajo niti ene mizice itd.) KJE ISKATI IZHOD? Ko je skupščina občine Nova Gorica iskala rešitev problema nastanitve dijakov, je po obširnih razpravah o gradnji novega dijaškega doma sklenila raje temeljito adaptirati obstoječi doni. ker ima izredno ugodno lokacijo. Doslej sta adaptirani dve stavbi, ob končni adaptaciji pa bi imel dom 600 ležišč, pri čemer bi stroški za eno posteljo znašali približno 13.000 din, kar je mnogo manj, kot bi stala novogradnja. Celoten projekt predvideva v štirih stavbah urejene spalnice, urejene sanitarije, centralno kurjavo, vezni hodnik z učilnicami, ureditev ambulante, jedilnice itd. Po izračunu naj bi celoten projekt stal 8.198.790 din, pri čemer naj bi bila participacija občine, v višini 69 ®/o potrebnih sredstev. RAZUMEVANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ Sredstva za adaptacijo prvih dveh objektov si je občina zagotovila iz 1,5 ®/o prispevka od bruto osebnih, dohodkov, ki ga prostovoljno vplačujejo vse delovne organizacije občine Nova Gorica. Ker pa je letos morala občina prispevati temeljni izobraževalni skupnosti izredno visoka sredstva, saj je potrošnja na prebivalca v njeni občini večja kc 300 din na prebivalca, seveda sama ne more zagotoviti sredstev za dokončno adaptacijo dijaškega doma. Ob upoštevanju lastnih naporov občine, njenih delovnih organizacij, je izvršni odbor Izobraževalne skupnosti SRS sklenil odobriti ji zaprošeni kredit, čeprav le za dobo 8 let, saj bo potrebno tovrstna sredstva hitreje obračati, da bi pomagali reševati v prihodnje težak položaj dijaških domov tudi v nekaterih drugih središčih posameznih regij, ne nazadnje Kopra, Celja, Maribora in še katerega regionalnega središča. OBČINE SE NE MOREJO RAZREŠITI SKRBI ZA DIJAŠKE DOMOVE Ob zglednem primeru občine Nova Gorica, ki gotovo ni lahko, a je vendarle temeljito začela reševati problem dijaškega doma, je morda prav povedati tudi tole. Mnoge občine letos pritiskajo na Izobraževalno skupnost SRS s svojimi prošnjami za sredstva za vzdrževanje ali popravila dijaških domov. Tega denarja seveda ta skupnost nima. In dokler ne bomo dobili zakona o amortizaciji in ne bomo razpologali z njegovimi učinki, bodo pač morale občine poskrbeti za najnujnejša popravila v dijaških domovih, saj nam zgoraj opisani primer kaže, da vsa občinska skupnost, če se zavzame, vendarle lahko nekaj stori. g. Popravek V poročilih s V. kongresa ZKPOS, objavljenih v št. 14, se je vrinilo nekaj neljubih napak. Za novega podpredsednika ni bil izvoljen Niko Toš, temveč PETER TOŠ. Še nekaj tiskarskih škratov: ... odvisno od tega, koliko bo organizacija sprožala kulturno akcijo MED LJUDMI IN Z LJUDMI... dr. Franc Hočevar je dejal, da je dejavnost te organizacije v družbi premalo upoštevana in najde premalo MATERIALNE in strokovne podpore ... SKLICUJOČ SE NA UGOTOVITEV POROČILA, DA DELUJE ŠE VEDNO 130 DRUŠTVENIH KNJIŽNIC ter da njihova dejavnost stalno upada, je Ančka Korže-Strajnar poudarila ... ... Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine Kranj so ugotovili, da je predlagani program razvoja kulture v občini pionirsko delo... Za zdaj namreč tako v republiki kot -na Gorenjskem ni takšnega programa. Kljub precejšnjim težavam pa je sestavljavcem uspelo izdelati program, ki sta ga oba zbora v četrtek po razpravi tudi sprejela. Hkrati sta sprejela tudi sklep, da bo posebni iniciativni odbor pripravil vse potrebno za 'začetek delovanja kulturne skupnosti v občini. Ta naj bi začela delati 1. januarja leta 1970... (iz GLASA z dne 29. 111.) ODMEVI ... Kranjski program nam kaže, da je to mogoče doseči, seveda z dolgotrajnim delom. Kranjčani so se tri leta ba-vili s to zadevo. Menim, da bo Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije morala svoje strokovne službe usmeriti tudi v soustvarjanje takih programov kultur-. nega razvoja v tistih regijah in občinah, ki niso toliko močne kot Kranj. Celo Kranj si je moral poiskati pomoč pri sociologih in drugi strokovnjakih, da so mu pomagali oblikovati ta program ... (Miloš Mikeln na V. kongresu ZKPOS) ... Z zanimanjem spremljam vse, kar se dosega na področju posameznih občin in regij. Zelo sem vesel primera iz Kranja, o katerem je na kongresu že bilo govora. Želim pa, da bi se tudi v drugih občinah lotili urejanja teh vprašanj, ker bi to zelo olajšalo rešitve istih vprašanj tudi v mejah republike ... S skupnimi napori bomo uspeli hitreje in laže ... (dr. Franc Hočevar na V. kongresu ZKPOS) ... Razveseljiv je primer Kranja, njihov primer je vzoren... Kranjski primer kaže, kako je treba načrtovati kulturni razvoj. Želeti bi bilo, da bi dosegli enake cilje vsaj v večjih slovenskih središčih... (Tomo Martelanc na V. kongresu ZKPOS) IB* i ! i a i a a a a V KRANJU SO SPREJELI PROGRAM KULTURNEGA RAZVOJA Prizadevanja treh let (RAZPRAVA MARUŠE PISKERNIK NA V. KONGRESU ZKPO SLOVENIJE) V dokumentih kongresov, tako Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije, zavzema kultura vidno mesto. Prav ta široka razprava je omogočila, da so bile priprave na V. kongres Zveze kulturnpprosvetnih organizacij Slovenije temeljite in so razjasnile nekatera vprašanja nadaljnjega delovanja Zveze kulturnoprosvetnih organizacij v okviru celovitega razvoja kulture. Ob spoznanju, da se v kulturi in kulturnih manifestacijah združujejo ne samo kulturni, temveč tudi družbenopolitični, ekonomski in drugi dejavniki, postaja kulturni položaj' delovnega človeka-občana izhodišče za nadaljnjo kulturno politiko in akcijo. Z drugimi besedami povedano, kulturni položaj občana mora imeti svojo idejno zasnovo, ki mora zadostiti težnjam današnjega časa, predvsem pri uveljavljanju novih socialističnih odnosov, ki temelje na samoupravnosti in zahtevajo etičnega in humanega človeka. V kranjski občini smo na skupščini Zveze kulturnoprosvetnih organizacij leta 1966 zahtevali, da ugotovimo .kulturni položaj občana. Iz te zahteve so izhajale konkretne naloge: Izdelati temeljito analizo kulturnega stanja in kulturnih potreb v občini; razviti kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih, ki naj postanejo žarišča kulturnega življenja; zagotoviti samoupravnost v kulturi; odpirati kulturne organizacije ter institucije, ki morajo postati strokovni centri za posamezna področja kulture. Analiza je strokovno obdelala materialni položaj občanov, njihovo izobrazbeno strukturo, kulturno potrošnjo, kulturne interese prebivalstva in ne nazadnje specifična kulturna hotenja določene skupine ljudi ali določenega teritorija. Pri analizi je sodeloval širok krog strokovnih sodelavcev, anketiranih je bilo 672 občanov iz Kranja, Preddvora in Cerkelj ter prek 1000 obiskovalcev knjižnice, gledaliških predstav in razstav. Ena pomembnih nalog naše organizacije je bila razvijanje kulture v krajevnih skupnostih. Kot rezultat teh prizadevanj že delujejo v nekaterih krajevnih skupnostih širši organizmi, ki skrbijo za razvoj kulture na svojem območju. Združujejo vse dejavnike kraja, kulturno društvo, šolo, SZDL, Zvezo mladine, turistično društvo, krajevno skupnost itd. ter s skupnimi programi oblikujejo vsebino dela in na osnovi ugotovitev zadovoljujejo kulturne potrebe občanov. Njihova dejavnost sc odraža v postavljanju in izvajanju skupnega kulturnega programa, v skunem prizadevanju za vzdrževanje in gradnjo objektov za kulturno dejavnost in v skupnem formiranju organov ' za upravljanje in izkoriščanje prostorov za kulturno delo. Uspehi tako postavljenega koncepta o združenih prizadevanjih v krajevnih skupnostih so pogojeni v jasno formuliranih programih, izhajajočih iz konkretnih potreb kraja, v skupnih akcijah in ne nazadnje v prostorih. ki morajo biti po njihovi funkcionalnosti, urejenosti in opremljenosti primerni namenu, ki ga imajo. VELEBLAGOVNICA nama priporoča potrošnikom hiter, sodoben li cenen nakup vseh potrebščin za sebe za družino za dom In za gospodinjstvo potrošnikom plačevanje: nudi blago na obročno od- A za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Vse to so pomembni premiki v poglabljanju vsebine kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih, v razvijanju materialne osnove kulture in kar je najvažnejše, v združevanju vseh sil v skupni akciji. Izhodišče mora biti pobuda kraja samega. Prizadevati si je treba, da bodo krajevna skupnost in vsi družbenopolitični dejavniki kraja spoznali pomen kulturnega življenja pri oblikovanju kulturne podobe kraja. Ce tega ne dosežemo, lahko pričakujemo, da bodo oblikovale kulturno življenje kraja kulturno dvomljive in socializmu tuje težnje. ŠIROKI^ DRUŽBENO ZASNOVANA AKCIJA Ko si v naši občini začrtujemo delo za bodoče obdobje, nam je to dosti lažje, saj ga postavljamo v okvir srednjeročnega programa kulture v občini, ki je bil izdelan na podlagi ugotovitev kulturnih potreb, ki jih je dala analiza. Pri oblikovanju programa je v najrazličnejših oblikah ob pomoči sociologov ih drugih strokovnih sodelavcev sodelovalo nad 300 javnih in kulturnih delavcev občine. 2e samo število občanov, ki so sodelovali pri oblikovanju programa za razvoj kulture v občini, dokazuje težnjo po demokratizaciji, ki so jo podprle še javne razprave, ki jih je organizirala občinska konferenca SZ. V javnih razpravah, ki so zajele celotno občino, je bilo prisotnih nad 400 občanov, ki so s tehtnimi pripombami pokazali živ interes za to področje ter potrdili program razvoja. Da je družbena usmeritev razvoja pravilna, sta potrdila tudi občinska konferenca ZK in posvet, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet s kulturnimi in delovnimi organizacijami. ISKALI SMO NAJUSTREZNEJŠO REŠITEV Osnovna težnja razvoja, ki sloni na široki družbeni samoupravnosti, predvideva ustanovitev kulturne skupnosti, v kateri bodo združeni interesi neposrednih porabnikov kulturnih dobrin, kulturnih delavcev, širših asociacij družbenopolitične skupnosti in delovnih organizacij Vsi ti dejavniki morajo omogočiti resnično demokratičen vpliv občanov na kulturno politiko. Naloge kulturne skupnosti naj bi bile predvsem naslednje: na podlagi splošnih smernic kulturnega razvoja, ki jih sprejme skupščina občine, izdela konkretne programe; povezuje in usklajuje razvoj posameznih kulturnih področij; določa kriterije za 'vrednotenje posameznih kulturnih programov in spremlja njihovo izvajanje: analizira dosežene uspehe; sklepa pogodbe s kulturnimi organizacijami in podobno. Za kvalitetno rast kulturnih dejavnosti in dvig strokovnosti na področju kulture so v načrtu predvideni posebni strokovni organizmi-strokovni centri, ki bodo na demokratični osnovi združevali vse zainteresirane strokovne kulturne delavce, po' klicne in nepoklicne ter tako zagotavljali organsko rast kulture v občini. Skupnost mora zagotoviti, da se bo enakovredno vrednotilo poklicno in amatersko kulturno dejavnost ter na podlagi potreb usmerjalo in zagotavljalo rast strokovnih centrov. Do takih spoznanj smo se dokopali skozi neštete razprave, izmenjave mnenj in izkušenj ^ preteklih letih, pri čemer srno iskali najustreznejšo rešitev, ki bi zagotovila kvaliteto v vsebini in izvedbi kulturnih manifestacij ter globljo demokratizacijo v kulturi. Zavedamo se, da s samo ustanovitvijo skupnosti n® bomo rešili vseh problemov, da bo pot do dejanske uresničitve samouprave na področju kulture še dolga, a da bo zanesljivo uspešna, če si bodo zanjo iskreno prizadevali vsi dejavniki v občini. Koncept srednjeročnega programa in razvoja kulture v občini nakazuje tudi občinski Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij, da prilagodi svojo vlogo nadaljnji demokratizaciji kulture; Prav tako kot doslej mora bitj nosilec najnaprednejših teženj za osvobajanje človeka, izhajajoč iz delavske zavesti, samoupravnih zahtev in priborjenih nacionalnih pravic Boriti se mora za uveljavljanje ustvarjalnih naporov, ki so opora človeku ^ njegove boju za svobodneje®' polnejše in človeka vredno življenje. Zato mora Zveza kulturnoprosvetnih organizacij razvijati svoje sposobnosti, da bo spoznala, kaj so resnična življenjska hotenja našega človeka T3 morajo biti, temelj kvalitetn® kulturne vsebine, ki mora P°' stati last posameznika in nacionalne skupnosti. Kot nositelji®3 lakih spoznanj se mora ZveZ3 kulturnoprosvetnik organizacij uveljaviti v vseh organizmih kulture. Zato bodo morali Zvez3 kulturnoprosvetnih organizacij in njeni organi iskati ustrezn® rešitve za realizacijo postav!)®' nih nalog v odnosih med krajevno skupnostjo in kulturnimi organizacijami, med delovnimi ih kulturnimi organizacijami i®f med kulturno skupnostjo in vodstvi amaterskih kulturnih org3' nizacij. ČUTIMO SLABOST LOKALNE ZAPRTOSTI Pri našem delu smo izhaja^ iz izkušenj na območju občin®’ Pomanjkljivost, ki jo pri teih čutimo, je prav lokalna zaprto®* in premajhno vključevanje v regijo. Tega smo se zavedali zla®*1 pri izdelavi raziskave in progr3' miranju razvoja kulture. Z vidika nadaljnjega nacionalne^3 kulturnega razvoja bi se mora11 tesno povezati v regionalne^ merilu, uskladiti medobčinsk® kulturne interese ter ustvari*1 realna kulturna žarišča. Do takih stališč in odločitev smo prišli na podlagi konkre*' nih pogojev v naši občini in našli potrditev za njihovo pravi;' nost tudi v programskih smerni' cah za nadaljnji razvoj ZveZ® kulturnoprosvetnih organizac” Slovenije. Tako usmeritev na podroŽ)11 kulture v naši občini pa je P0* trdila prav v času Kongre®? ZKPOS občinska skupščin3 Kranj, ki je sprejela progr3lh .Unr« ’ nadaljnjega občini. razvoja \ kulture Špari Aktiven oddih ni nova ideja. LjUdje so poznali rekreacijo v vseh dobah, čeprav ji vsekakor še nikoli niso posvečali toliko pozornosti kot danes. Znano je, da so bile komične drame pri Grkih, rimski cirkusi, gladiatorske igre itd. zanimive predhodnice današnje rekreacije oziroma razvedrila, ki ga poznamo v moderni dobi. Razumljivo je danes človek drugače utrujen, kot pred stoletji in tisočletji, ko še ni poznal tekočega traku, specializacije delovnega procesa in s tem — živčne utrujenosti. Glede na to posvečamo danes rekreaciji tudi večjo pozornost. Na aktiven oddih gledamo iz drugega zornega kota. Skrb za rekreacijo delovnih ljudi postaja ponekod že integralni del produkcijskega procesa. Znano je, da je bilo tudi pri nas v tej smeri že marsikaj storjenega. Še zdaleč pa ne dovolj oziroma toliko, da bi bili lahko zadovoljni, češ, kar je v naši jnoči smo Oddih tudi med letom storili, da bi hoteli kaj več, pa je še preuranjeno. Svojih uspehov ne smemo precenjevati. Smo namreč šele pri začetkih, to je pri tistih bolj ali manj uspelih poskusih, da bi človeka vsaj enkrat letno odtrgali od njegovega vsakdanjega delovnega ambienta in mu nudili prijeten in zdrav počitek. Primeri, da bi imele vsaj večje delovne organizacije , v svojih vrstah . človeka, ki bi se poklicno ukvarjal z vprašanjem oddiha zaposlenih, so namreč še vedno zelo zelo redki. Lahko bi jih prešteli na prste. To pa je podatek več, da ne poznamo rezultatov nenehne in strokovne skrbi za rekreacijo delavcev. Razprave na občnih zborih sindikalnih organizacij so sicer pokazale, da smo na tem področju napredovali, da so naša prizadevanja že rodila nekatere- uspehe, da pa so bila doslej preozko usmerjena le na organizacijo letnega oddiha in sindikalnih športnih iger. Razprave na občnih zborih so nas dalje opozorile, da številne družbene organizacije, ki segajo s svojo dejavnostjo na rekreativno področje, ne sodelujejo, temveč delajo vsaka zase. Tudi podatek, da počitniški domovi niso zasedeni, pa čeprav jih nimamo veliko, ni najbolj razveseljiv. Krivdo za to nosijo poleg delovnih organizacij predvsem potovalne agencije, ki kažejo pri nas premajhno zanimanje za domače turistično tržišče,, posebno pa za proste kapacitete v počitniških domovih. Poleg tega lastniki počitniških domov doslej niso imeli pravočasnih pregledov nad prostimi kapacitetami, ki bi jih lahko ponudili članom drugih delovnih organizacij, ki nimajo svojih počitniških domov. Podatki za minula leta dalje kažejo, da letujejo predvsem boljše, situirani delavci in da tisti, z nižjimi prejemki po dosedanji praksi pomagajo k cenejšim počitnicam onih uslužbencev in delavcev, ki imajo že tako ali tako boljše dohodke. Pravilniki o regresiranju letnega oddiha bi vsekakor morali enkrat za vselej opraviti s tako prakso. Naj se na kratko dotaknemo še enega vprašanja, ki je danes tesno povezano s prizadevanji, da bi nudili delovnim ljudem in njihovim družinam kar najbolj pestre in obenem cenene možnosti aktivnega oddiha. Praksa namreč kaže, da v marsikateri delovni organizaciji še vedno ožijo rekreacijo in oddih zgolj na letovanje, na enkratno akcijo v letu. To vsekakor ni v skladu z željo, da bi imeli na delovnih mestih spočite, krepke« in razpoložene delavce. Za dobro počutje in polno delovno sposobnost moramo misliti na oddih tudi med letom. Najbolje bi bilo, da bi nam postala tedenska in dnevna rekreacija vsakodnevna navada. Spričo mehanizacije proizvodnega procesa moramo vložiti kar največ naporov v to, da bodo imeli delovni ljudje možnost nabirati novih moči kadarkoli si bodo zaželeli. Ni le slučaj, da analize v delovnih organizacijah kažejo, da je za več kot polovico manj izostankov od dela Pri onih ljudeh, ki se redno ukvarjajo s to ali ono obliko rekreacije. Tudi ni slučaj, da krepki in spočiti delavci z lahkoto dosegajo in celo presegajo svoje delovne obveznosti, medtem, ko pomeni drugim vsakdanje delo napor, ki ga zmorejo le s težavo. Čemu torej še vedno puščamo °b strani rekreacijo tisočih in tisočih zaposlenih? Čemu se še vedno zadovoljujemo le s površno organizacijo letnih dopustov in sindikalnih iger, ki jih tam, kjer so, organiziramo običajno le enkrat letno ...? Skratka, problemov v organizaciji rekreacij oziroma Pri skrbi za letni oddih zaposlenih je kljub vsemu še vedno zelo veliko. Zato je prav, da imamo razne komisije in odbore, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Nedvomno pa bi bilo še bolj prav, da bi imeli v večjih delovnih Organizacijah nastavljene ljudi, ki bi vse svoje sile in napore vlagali izključno v konkretno reševanje oddiha zaposlenih. Vložena sredstva v novo delovno mesto bi se e- vsekakor dobro obrestovala. -a- < : •__________________________________ $ . . _______ • Ravne Ha jStrokovnI odbor za rekreacijo pri občinski zvezi za telesno kulturo Je • h pri Prevaljah pripravil občinsko prvenstvo v sankanju za delovne 3ž ,?"«ačije v občini. V ekipnem in posamičnem tekmovanju je nastopilo R°Skih in le G žensk. t>rev^ultatl — moški posamezno: 1. Cepelnik (Tovarna rezalnega orodja 3' Koil'16* S:34,0, 2. Podgoršek (Ljubljana-transport — EE Prevalje) 6:00,3, kav'„,olt (Tovarna rezalnega orodja Prevalje) 6:08,2, 4. Ivartnik (Železarna 6:19,5, 5. Ajd (Tovarna rezalnega orodja Prevalje) 6:48,8. ,;!lillll!