Kratkoročni spomin v psihometriji in v kognitivni psihologiji VID POGAČNIK PSIHOMETRUA KRATKOROČNEGA SPOMINA Če inteligentnost pojmujemo kot od izkušenj neodvisno sposobnost obdelovanja informacij, potem ima široka sposobnost kratkoročnega spomina v njeni strukturi posebno mesto. Ostale sposobnosti intelekta so pregledno obdelane v publikaciji o inteligentnosti (9). Na tem mestu podajmo le splošno shemo intelekta, ki naj ilustrira mesto, ki ga v njem zavzemajo spominske sposobnosti (slika 1). S senzornim aparatom sc informacije o zunanjem svetu prevedejo v elcktro-kemična dogajanja v centralnem »0 immiax mm TOW senzorna funkcija percepcija procesiranje informacij(gf) [kratkor. spominJ a psino- 1 motorika j f MOTORIKA fluentnoš?] SISTEMI KODIRANJA IH PROGRAMI ZA OBDELAVO INFORMACIJ (Gc) | I ostale izkušnje Slika 1: Model intelekta živčnem sistemu. Te informacije so primerjane z informacijami, shranjenimi v dolgoročnem spominu. Sledi prepoznavanje zaznanega gradiva, aktivno zadrževanje informacij v kraLkoročncm spominu in eventuelno nadaljnje obdelovanje informacij. Interakcijo med procesorjem in strukturami, shranjenimi v dolgoročnem spominu, se lahko v več zankah ponovijo. V kratkoročnem spominu sc hrani "aktivna", za procesiranje pripravljena informacija. Že na drugem mestu (8) smo postavili hipotezo, da pri kratkoročnem spominu ne gre za poseben pomnilnik, ampak za kapacilcto proccsorja, da ima hkrati odprtih več kanalov k dolgoročnemu spominu. Tako so procesorju v danem trenutku dostopne informacije o diskretnih informacijah (simbolih ali pojmih) ali o asociacijah med njimi. Teorija fluidne in kristalizirane inteligentnosti (Cattcll & Horn, 1963, 1966, 1971, Horn, 1980), pa tudi nekatere druge (npr. Jensen, 1973, 1974) gledajo na sposobnost kratkoročnega spomina kot na nujen, a sam po sebi šc nezadosten pogoj za manifestiranje inteligentnosti. Že pred faktorsko analitičnim pristopom k proučevanju sposobnosti so psihologi opozarjali na razlike med spominom in inteligentnostjo. V Modernih faktorskih anali/ah so spominski testi sprva kazali na pripadnost k fluidni inteligentnosti (verjetno zaradi narave prccedensa le-tcj), kasneje pa jc postajalo vse bolj očitno, da primarne mentalne sposobnosti spomina tvorijo samostojen široki spominski faktor, in sicer ne glede na to, ali je input informacij vizualen ali audiliven. Nadalje je za terminološko jasnost pomembno, da kratkoročni spomin zadeva le procese, odgovorne za kodirano (simbolično ali semantično) vsebino. Široki faktor kratkoročnega spomina tvorijo tri primarne mentalne sposobnosti: Obseg neposrednega pomnenja (Ms), Asociativni spomin (Ma) in Spomin za smiselno gradivo (Mm). Zlasti prvi dve sposobnosti sta bili v faktorsko analitičnih Študijah večkrat lepo potrjeni. Obseg neposrednega pomnenja Sposobnost sc izraža s številom kodiranih informacij, ki so v nekem trenutku procesorju lahko hkrati dostopne. V zavesti lahko ljudje hkrati držijo v povprečju le nekaj številk, črk, pojmov itd. Enota informacije jc seveda koda, reprezentirana v dolgoročnem spominu. Če so črke povezane v besedo, se jih lahko zapomnimo več, vendar število med seboj nepovezanih besed v kratkoročnem spominu spet ne bo preseglo kapacitete kratkoročnega spomina, izražene v elementih informacije. Podobno je z nadaljnjim grupiranjem v stavke. Testi, ki merijo obseg pomnenja, so že dolgo znani: subjektu predvajamo serijo številk, črk ali kakega drugega gradiva, on pa jih mora ponoviti v istem ali obrnjenem vrstnem redu. Prav tako dobro jc v neki študiji (12) funkcioniral test pomnenja in prepoznavanja tonov (čeprav tu informacija ni kodirana). To se sklada tudi z odkritjem v eksperimentalni kognitivni psihologiji, ki kaže na to, da jc kratkoročni spomin auditivne narave. Asociativni spomin Jc sposobnost vzpostavljanja novih asociacij (stara dcfinicija pravi, da so to funkcionalno zveze med psihičnimi vsebinami in verbalno-motoričnimi akti). Subjektu omogoča povezovanje informacij, ki sc javljajo v času ali v prostoru skupaj, ki pa prej v strukturi njegovega dolgoročnega spomina izključno niso bile povezane. Ta primarna mentalna sposobnostjo verjetno v veliki meri "odgovorna" za tako imenovano spontano, naključno, nemotivirano učenje. Testi, ki jo merijo, so dveh vrst. V asociacijskih testih so pari besed, ki so med seboj bodisi v nizki asociacijski zvezi (na primer: "oblak" -"sekira"), bodisi v visoki asociacijski zvezi (na primer: "nož" - "salama") ter pari beseda - številka in podobno. Druga vrsta testov pa so testi serialnega učenja. V njih sc ugotavlja sposobnost učenja bolj ali manj smiselno povezane serije besed ali nesmiselnih zlogov. Pravzaprav gre tudi tu za asociacijc parov besed, le da si besede sledijo v seriji druga za drugo. Spomin za smiselno gradivo Ta sposobnost jc psihometrično slabše dokazana. Šlo naj bi za sposobnost pomniti gradivo, ki tvori logično, pomensko celoto. V eni od študij so uporabili tudi test, v katerem so subjekti poslušali daljši tekst, v katerem so bile nekatere besede naglašcnc, učinkovitost kasnejšega obnavljanja ali prepoznavanje teh besed pa daje testni rezultat. Za ilustracijo si sedaj oglejmo rezultate ene od študij, ki jc bila načrtovana z namenom spoznati strukturo sposobnosti kratkoročnega spomina (L. Stankov, J. L. Horn & T. Roy, 1980). Na vzorcu srednješolcev (N = 201) jc bila aplicirana baterija 27 sposobnostnih testov, ki so sc nanašali na 12 primarnih mentalnih sposobnosti. Na nivoju drugega reda naj bi te tvorile široke faktorje fluidnc (Gf), kristalizirane (Gc) inteligentnosti ter kratkoročnega spomina. V teoretičnem uvodu avtorji razložijo, da pojmujejo kratkoročni spomin kot skupek primarnih sposobnosti, katerih naloga jc držati informacije v zavesti toliko časa, da jih lahko sposobnosti fluidnc in kristalizirane inteligentnosti obdelajo. Faktorsko analitični del študije jc bil zasnovan v dveh nivojih. Na prvem nivoju jc bilo analiziranih devet variabcl, ki zadevajo kratkoročni spomin. Uporabljena jc bila prokrustovska metoda faktorske analize po Lawlcyu in Maxwcllu (1964). Rezultate kaže tabela 1. V nadaljevanju, ki pa nas na tem mestu nc zanima več, so bili ti faktorji kratkoročnega spomina vključeni v analizo k ostalim primarnim mentalnim sposobnostim in faktorske analize so jasno pokazale na obstoj zgoraj naštetih širokih sposobnosti inlclckta. Omenimo še, daje bil tudi vzorec oseb razdeljen na mlajše in starejše dijake. Zlasti v starejšem pod vzorcu je bila faktorska struktura precej drugačna. Visoko asociativni pari besed so sc pridružili testu priklica poudarjenih besed in tako oblikovali faktor pomnenja smiselno povezanega gradiva. Kljub vsemu sc jc končna interpretacija avtorjev glasila, da jc faktor pomnenja smiselno povezanega gradiva slabše potrjen, medtem ko sta faktorja obsega pomnenja in asociativni spomin potrjena dovolj enoznačno. Tabela 1.: Faktorska analiza 9 variabcl kratkoročnega spomina Ciljna matrika Faktorska struktura Variabla Ms Ma Mm Ms Ma Mm Obseg pomnjenja številke (auditivno) 1 0 0 .88 -.02 -.08 Obseg pomnjenja številke (vizualno) 1 0 0 .82 .02 .07 Obseg pomnjenja črke (auditivno) 1 0 0 .84 -.09 -.03 Nizko asociativni pari besed 0 1 0 -.01 .81 .06 Pari bcscda-številka 0 1 0 -.03 .68 .24 Nizko asociativni serialni priklic 0 1 0 -.04 .88 -.14 Visoko asociativni pari besed 0 0 1 .07 .59 .19 Priklic v tekstu pudarjenih besed 0 0 1 .00 -.03 .98 Visoko asociativni serialni priklic 0 0 1 .09 .65 .18 V drugi študiji (44 testov, reprezentativni vzorec 241 odraslih moških), ki je zadevala audilivne sposobnosti ljudi, sta Stankov in Horn (1980) tudi našla dobro opredeljen faktor kratkoročnega spomina. Testi, ki so bili z njim najviše nasičeni, so naslednji: Obseg pomnenja številk nazaj. Serije, dolge od 3 do 9 številk, subjekt najprej posluša, nato pa jih napiše v obratnem vrstnem redu na odgovorni lisi. Obseg pomnenja črk naprej. Serije, dolge od 3 do 9 črk, subjekt najprej posluša, nato pa jih na list za odgovore napiše v istem vrstnem redu. Spomin v.a poudarjene besede. Potem ko posluša tcksl, v katerem so posamezne besede očitno poudarjene, mora Ic-tc subjekt v gradivu identificirati. Tonalne figure. Subjekt sliši najprej niz štirih not, ki si sledijo v naraščajočem ali padajočem zaporedju. Nato posluša štiri izbire, v katerih so po štiri note, ki si sledijo v obratnem zaporedju kol v nalogi. Le ena od serij vsebuje iste štiri note kol naloga. Subjekt odgovor označi na listu z obkroževanjem. Drugi faktor (med sedmimi zadržanimi po ekstrakciji) je bil interpretiran kot neposredni audilivni spomin. Faktorske nasičenosti (kolona čisto desno) in nekatere značilnosti testov prikazuje tabela 2. Vsekakor velja opozoriti na zanimivo dejstvo, da ima najvišjo nasičenost s tem faktorjem lest, ki ne meri pomnenja kodiranega gradiva, kar govori v prid hipotezi, ki jo potrjujejo tudi raziskave kognitivnih psihologov, da je kratkoročni spomin audilivne prirode. Test Tabela 2.: Testi, ki so opredeljevali faktor neposrednega auditivnega spomina, t itemov čas (sec) M SD ru II Obseg pomnjenja številk nazaj Obseg pomnjenja črk nazaj Spomin za poudar. besede Tonalne figure 30 18 12 12 430 210 180 150 2.51 2.21 .82 .63 3.46 2.18 .62 .53 8.29 3.99 .62 .49 7.56 5.13 .67 .71 V nadaljevanju si oglejmo rezultate ene naših zadnjih študij (Pogačnik, 1989). Z namenom proučiti odnos spominskih sposobnosti do nekaterih drugih primarnih mentalnih sposobnosti, je bila 100 subjektom (kadrovski postopek v Savi) aplicirana naslednja baterija testov: Test nixov (TN-10). Meri fluidno inteligentnost. V seriji 15 likov mora subjekt ugotoviti pravilno nadaljevanje serije. Umik (30-B). Meril naj bi fluidno inteligentnost. Subjekt se mora izogniti pikam, ki iz različnih smeri prihajajo po ekranu in ga skušajo zadeti. Poudarek ni na okulomotorni koordinaciji (gibanje subjekta po ekranu), ampak na anticipaciji gibanja pik. Test daje dva rezultata: število rešenih nalog in hitrost reševanja nalog. Hilrosl pcrccpcijc (BTI-Or). Subjekt mora identificirati, kateri od predlaganih vzorccv je enak vzorcu na levi strani. Prostorska predstavljivost (BTI-Pr). Subjekt si mora zamisliti, katerega od predlaganih predmetov se da narediti iz ploskovnega načrta. Dekodiranje številk (KS 0.2s>). V bateriji računalniških testov kratkoročnega spomina je bil kot prvi apliciran test, kjer se jc serija številk, ki si jih mora subjekt zapomniti in jih ponoviti v istem vrstnem redu, pojavljala s tempom 0.2 sekunde. Zaradi hitrosti prikazovanja številk so rezultati mnogo nižji od siceršnjega obsega neposrednega pomnenja subjekta. Preskušnja sc konča, ko na nekem nivoju subjekt dvakrat odpove. Obseg neposrednega pomnenja naprej (KS 0.5s>). Isto kot v predhodnem testu, le da sc številke prikazujejo s tempom 0.5 sekunde, kar jc dovolj za dekodiranje, onemogoča pa uporabo raznih strategij pomnenja (npr. ponavljanje, kot npr. počasnejši tempi). Obseg neposrednega pomnenja nazaj (KS 0.5s<). Isto kot v predhodnem testu, le da mora subjekt številke obnavljati v obrnjenem vrstnem redu. Dodatna miselna aktivnost pomeni mentalno manipulacijo gradiva, ki sc nahaja v delovnem spominu. Obseg pomnenja - mešan vrstni red (KS 0.5s m). Subjekt mora številke ponavljali v popolnoma mešanem vrstnem redu, ki ga za vsako nalogo po slučaju generira računalnik. Manipulacija gradiva v delovnem spominu jc šc večja kot pri predhodnem testu. Indukcija (KS-I). Na ekranu se v presledkih po eno sekundo prikazuje serija številk (le v razponu od 0 do 9). Subjekt mora ugotovili pravilno nadaljevanje serije. Za razliko od klasičnih takih testov, v tem testu subjekt cclotnc serije številk nima naenkrat pred seboj, ampak jo mora, medtem ko razmišlja o njeni zakonitosti, držati v spominu. Z izjemo spacialnega testa in testa pcrccpcije so vsi ostali testi naše lastne konstrukcije. Ker je bila več kot polovica testov individualnih (apliciranih s pomočjo računalnika), nam praktični postopek ni dopuščal, da bi v baterijo vključili vsaj po 3 teste, namenjene posameznemu hipotetičnemu faktorju (fluidna inteligentnost, percepcija, kratkoročni spomin), kar bi bil za kvalitetno faktorsko analizo nujen pogoj. Faktorji so bili ekstrahirani z metodo glavnih komponent, zadržani so bili faktorji z lastno vrednostjo nad 100, nato pa so bili v ortogonalni poziciji rotirani po Varimax algoriunu. Tabela 3.: Odnos testov kratkoročnega spomina in nekaterih drugih testov TEST nalog čas zaneslji- I II h2 vost Test nizov (TN-10) 30 10' 0.83 0.76 0.32 0.68 Umik - točke 30 10' 0.84 0.82 0.28 0.75 Hitrost pcrccpcije 49 5' ? 0.77 0.29 0.68 Prostorska predstavljivost 40 6' ? 0.82 0.19 0.70 Pomncnjc naprej 0.2 s do 2 neuspehov ? 0.31 0.65 0.53 Pomncnje naprej 0.5 s do 2 neuspehov ? 0.17 0.85 0.75 Pomenje nazaj 0.5 s do 2 neuspehov 7 0.30 0.84 0.80 Pomncnjc mešano 0.5 s do 2 neuspehov ? 0.49 0.70 0.73 Indukcija 12 6' 0.73 0.65 0.43 0.61 Prvi faktor (lahko ga poimenujemo kar fluidna inteligentnost) pojasnjuje več kot petkrat toliko variance sistema kot drugi faktor (kratkoročni spomin) - 57.9% : 11.3%. Nasičenosti z obema faktorjema so pozitivne, kar kaže na možnost, da bi v primeru poševnokotne rešitve oba faktorja med seboj pomembno korelirala (kar je v skladu s Cattell-Hornovo teorijo). Rezultati nadalje lepo kažejo, kako z obračanjem vrstnega reda številk, ki jih je treba ponoviti, še bolj pa s ponavljanjem v mešanem vrstnem redu, raste nasičenost z inteligentnostjo. Mentalna manipulacija, ki obremenjuje delovni spomin, je torej eno bistvenih obeležij fluidne inteligentnosti. Lepo se vidi tudi narava obeh faktorsko mešanih testov (indukcija, Spomin 0.5 m). Samostojni faktor pcrccpcije se ni izoblikoval. V naši zadnji študiji s področja kratkoročnega spomina pa je bila na sposobnostno dokaj homogenem vzorcu kandidatov za štipendije (N=129, 67% fantov, povprečna starost 15,6 let) aplicirana naslednja baterija testov. Test nizov TN-20: Meri fluidno inteligentnost. V seriji 15 likov mora subjekt odkriti pravilno nadaljevanje vrste. Hitrost pcrccpcije (P-tcst): Ta test naše lastne konstrukcije je klasičen test tega faktorja. Subjekt ugotavlja, kateri od štirih vzorcev na desni je enak vzorcu na levi. Test numerične sposobnosti (N-test): Tudi ta test smo konstruirali sami. Obsega 40 nalog računanja z osnovnimi računskimi operacijami. Verbalni test "Tujke" (V-test): Tudi ta test je še v fazi preskušanja. Subjekt presoja pomen 54 tujk. HSPQ-D: V postopku jc bil apliciran tudi Cattcllov osebnostni vprašalnik - oblika za mladostnike, ki vsebuje tudi sposobnostno skalo. Naloge so tipa verbalnega rezoniranja. Baterija auditivnih testov spomina. Štirje testi so posneti na kaseti. Subjekti (test jc skupinski) poslušajo naloge, odgovore pa označujejo na odgovornem listu. 1. Pomnenjc številk naprej - Ms: 12 nalog - serije dolžin od 3-10 številk. 2. Asociativno pomnenjc - Ma : Test ima dve nalogi. V vsaki jc 14 parov besed, ki jih subjekt posluša, nato pa na list k prvim besedam pripiše druge besede. 3. Pomnenjc smislcno povezanega gradiva - Mm: Test sestoji iz dveh zgodbic, ki ju subjekt posluša, nato pa ju skuša čim točneje obnovili. 4. Mentalna manipulacija M: Test sestoji iz 11 nalog. V vsaki subjekt posluša serijo besed, nato pa mora na list napisati njihove začetnice v abcccdncm vrstnem redu. Tabela 4.: Faktorska analiza skupine mentalnih testov TEST nalog čas ru I. II. III. IV. h2 (1) Pomnenjc številk 12 7' 0.56 0.63 -0.11 0.33 0.16 0.53 (2) Besede v parih - 1 14 6' 0.76 0.03 0.75 0.01 -0.28 0.65 (3) Besede v parih - 2 14 6' 0.67 0.13 0.77 0.08 -0.07 0.62 (4) Pomnenjc zgodbe - 1 26 6' 0.80 0.27 0.63 -0.10 0.40 0.64 (5) Pomnenjc zgodbe - 2 31 6' 0.80 0.16 0.72 0.24 0.23 0.66 (6) Preurejanje začetnic 11 5' 0.57 0.79 0.00 0.15 -0.01 0.64 (7) Test nizov TN-20 45 20' 0.87 0.72 0.30 -0.11 0.14 0.64 (8) HSPQ-B - rezoniranje 10 - ? 0.56 0.32 0.19 0.06 0.46 (9) Hitrost pcrccpcijc 36 4.5' ? 0.50 0.09 -0.21 -0.53 0.58 (10) Numcrična sposobnost 40 5' ? 0.56 0.18 -0.10 0.00 0.35 (11) Verbalni test Tujke 54 5' 7 0.45 0.33 0.57 0.13 0.65 (12) Spol - - - 0.21 0.01 -0.04 0.81 0.70 (13) Starost - - - -0.03 0.07 0.85 -0.04 0.74 Kocficicnli so pomnoženi s 100, lambda: 3.84 1.56 1.30 1.15 dccimalnc vejice so izpuščene. % variance: 29.5% 12.0% 10.0% 8.9% lot.=60.4% Postopek analize jc bil enak kol v predhodno opisani študiji. Rezultate faktorske analize prikazuje tabela 4. Prvi faktor združuje vse uporabljene teste primarnih mentalnih sposobnosti ter testa Pomnenjc številk in Preurejanje začetnic iz baterije spomina. Faktor siccr lahko grobo identificiramo kot inteligentnost. Izoblikoval pa seje kot posledica dejstva, da omenjena spominska testa dobro korelirata z ostalimi mentalnimi testi. Najvišjo nasičenost s faktorjem ima prav test Preurejanje začetnic, kar ponovno potrjuje našo hipotezo, da je mentalna manipulacija bistveno obeležje inteligentnosti. Drugi faktor lahko identificiramo kot asociativni spomin, oziroma spomin za smislcno povezano gradivo. Ta faktor sc izoblikuje tudi, če vsak od obeh spominjskih podtcstov (2 in 3) nista zastopana s po dvema variablama, ampak le s po eno. Ta dva testa z ostalimi mentalnimi testi ne korelirata tako visoko kot testa Pomncnjc številk in Preurejanje začetnic, kar kaže na to, da merita dokaj specifično sposobnost. Faktor karakterizira tudi pomembna verbalna komponenta. Tretji faktor jc posledica dejstva, da s starostjo močno napredujejo verbalne sposobnosti adolescentov, malenkostno nasičenost ima tudi test Pomnenja številk. Četrti faktor jc povezan z razlikami v spolu: fantje so višji na prvem podtestu Pomnenja zgodbe in nižji na testu hitrosti pcrccpcijc. Iz te študije lahko povzamemo naslednja pomembna spoznanja: Konstruirati nam jc uspelo baterijo skupinskih auditivnih testov kratkoročnega spomina, ki že na zelo sposobnostno homogenem vzorcu kaže dokaj dobre merske karakteristike. Testa Pomncnjc številk in Preurejanje začetnic oblikujeta samostojen faktor, na katerega se vežejo rezultati drugih uporabljenih mentalnih testov, medtem ko testa Besede v parih in Pomncnjc zgodbe tvorita samostojen faktor, ki ga lahko identificiramo kot asociativni spomin in ki jc v pomembni meri tudi povezan z verbalnimi sposobnostmi. Bistvo asociativnega spomina, kot jc ta opisan v literaturi, jc prav aktiviranje (oz. vzpostavljanje) asociativnih zvez med pojmovnimi vsebinami in ni čudno, če jc pri verbalnem gradivu pri tem pomembna verbalna sposobnost. Samostojni faktor obsega pomnenja, katerega predstavnik naj bi bil test Pomncnjc številk, se seveda ni izoblikoval, saj v bateriji ni bilo drugih markerjev, ki bi ga lahko sooblikovali. Test Preurejanje začetnic siccr v pomembni meri vsebuje verjetno tudi komponento obsega pomnenja (kot smo pri prejšnji študiji videli za test Ponavljanje številk v mešanem vrstnem redu), a zaradi mentalne manipulacije z gradivom prav on v najvišji meri opredeljuje prvi izločeni faktor, ki jc po naravi najbrž mcšanica fiuidnc inteligentnosti in v manjši meri obsega pomnenja. Za potrditev vseh specifičnih primarnih sposobnosti bi seveda potrebovali za vsako od njih vsaj tri zanesljive markerje, tako obsežne baterije pa v našem primeru nismo mogli aplicirati, saj je bil prvotni namen predvsem proučiti merske karakteristike novih testov. KRATKOROČNI SPOMIN V KOGNITIVNI PSIHOLOGIJI V nadaljevanju bomo opisali nekaj najpomembnejših študij kratkoročnega spomina, na tem mestu pa opišimo sliko 2, ki hipotetično opisuje nekatere psihične procese, do katerih prihaja ob kratkoročnem pomnenju. Vzemimo, da nekomu drugega za drugim prikazujemo predmete. Prvi med njimi jc ost. Vidne informacije s pomočjo senzornega aparata pridejo v ikonični spomin. Primerjava zaznanega vzorca z vzorci, shranjenimi v rclacijsko organiziranem dolgoročnem spominu, povzroči prepoznavo objekta. Nato sledi poimenovanje objekta. Z aktom notranjega govora, za katerega predpostavljamo, da jc lociran v delu akustičnega spomina, v mislih poimenujemo opazovani predmet. Predpostavljamo, da odprt kanal med akustičnim spominom in pojmovno vsebino, shranjeno v dolgoročnem spominu, pomeni bistvo procesa kratkoročnega spomina. Teh kanalov jc lahko hkrati odprtih le malo. Ob naslednjem zaznanem predmetu se proces ponovi, v zavesti ima naš subjekt sedaj že dva pojma itd. Seveda bi bil proces enak, če bi bil input informacij posredovan po slušni poti. V tem primeru bi bil najprej prepoznan Slika 2.: Shema primarnega spomina zvočni vzorec. V naši shemi smo tako choični spomin (odgovoren za zaznavanje surovih slišnih vzorcev) in spomin, v katerem nastaja notranji govor (tudi kratkoročni spomin) prikazali na strani akustične modalitete, čeprav nekateri avtorji (npr. Glanzcr, Baddclcy idr.) poudarjajo, da je kratkoročni spomin, kar zadeva modalnost, kompleksne prirodc. Nadaljnji proces obdelovanja informacij nas v tem trenutku nc zanima. Shema le nakazuje, kako človekov intelekt pojmovne informacije, shranjene v neposrednem spominu, nadalje obdeluje. V tem jc tudi vloga kratkoročnega spomina kot nujnega predhodnega pogoja, prcccdcnsa za manifestiranje inteligentnosti. Te informacije so nadalje obdelane s strani mehanizmov fluidne in kristalizirane inteligentnosti. In šc pojasnilo: kratice na shemi označujejo primarne mentalne sposobnosti, ki se manifestirajo v fazi obdelave informacij, ki jo slika zajema. Zgornja razlaga opisuje "naravo kratkoročnega spomina nekoliko drugače, kot klasične razlage, ki jih najdemo v učbenikih psihologije. Če na kratkoročni spomin gledamo kot na stanje, v katerem jc hkrati odprtih več kanalov k dolgoročnemu spominu, torej kot na stanje, v katerem jc zavesti dostopnih več vsebin, shranjenih v dolgoročnem spominu, res nc obstaja nikakršna potreba, da bi temu sploh rekli spomin. Nič namreč ni zapomnjenega. Že leta 1964 je J. Brown postavil isto vprašanje: "Ali se sploh kaj shrani"? Številni avtorji kratkoročni spomin opisujejo kot proces, kot senzorno pasliko, ki traja kratek čas in jo subjekt lahko bolj ali manj jasno razbira (Sperling, 1960). Naslednje vprašanje, ki se nam postavi je, zakaj se informacije iz kratkoročnega spomina izgubljajo. Očitno jc kapacitcta vnosa informacij pri človeku omejena. Vse, kar pcrcipiramo, ne moremo trajno shraniti v dolgoročnem spominu (tudi ne bi bilo smotrno). Vendar pa, če smo na del teh informacij zavestno pozorni, jih nove pcrccptivnc vsebine sproli ne brišejo. Z obnavljanjem (vzdrževanjem) senzorne paslikc, kar jc šc najboljše nadomestilo za dejansko ponovno stimulacijo, jih jc moč vtisniti v dolgoročni spomin. To, kar ni moč sprejeti simultano, jc moč sprejeti sukccsivno. Vzrok izgubljanja informacij v kratkoročnem spominu so avtorji videli v: 1. Propadanju sledi (naknadna senzorna slika nc traja večno) 2. Interfcrcnci z novo vsebino (nove informacije izrivajo, brišejo stare). Tema dvema vzrokoma moramo dodali šc tretjega, ki jc tudi najbolj v skladu z našo hipotezo odprtih kanalov: 3. Izpodrivanje (Baddclcy & Hitch, 1976) - nove vsebine nc interferirajo s starimi, ampak jih enostavno izpodrinejo, zamenjajo. Zaustavimo se šc za trenutek pri prehodu informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin (nekateri, npr. Waugh in Norman govorijo tudi o primarnem in sekundarnem spominu). Gradivo v kratkoročnem spominu naj bi s ponavljanjem prešlo v dolgoročnega. Nekateri avtorji omenjajo tudi vmesni srednjeročni spomin, ki traja nekaj minut. Vendar pa, kaj sc dogaja, ko si subjekt skuša v trajni spomin vtisnili informacijo, da ima Marko npr. številko telefona 316-522? Morda sc v dolgoročni spomin v takem primeru sploh nc vtisne nobena nova informacija. Vzpostavijo sc lc asociacijc med številkami (med bolj elementarnimi informacijami, žc shranjenimi v dolgoročnem spominu in h katerim so kanali v trenutku pozornosti odprli) in pa med številkami in imenom "Marko". Informacije, ki žc obstajajo v dolgoročnem spominu, se le povežejo z novimi relacijami (na več mestih smo že poudarili eno od bistvenih obeležij dolgoročnega spomina, namreč, da je ta relacijsko organiziran). Čc pri kratkoročnem spominu ne gre za pomnenjc, ampak za to, daje hkrati odprtih več kanalov k dolgoročnemu spominu, jc za učinkovitost držanja vsebin v kratkoročnem spominu gotovo pomembna relacijska organiziranost dolgoročnega spomina. Kratkoročni spomin bo potemtakem boljši, čc gre za: 1. gradivo, ki jc laže dostopno priklicu, ker je v dolgoročnem spominu bolje "vsidrano" (na primer številke nasproti nesmiselnim zlogom) in 2. gradivo, katerega členi so v seriji smiselno med seboj povezani, če že tudi med njimi subjekt uvidi relacije, ki jih prepozna kot iste, po katerih jc žc tudi siccr dologoročni spomin organiziran. Obe hipotezi sta bili v eksperimentih kognitivnih psihologov večkrat jasno potrjeni (npr.: Katona, 1940, Schwartz & Lippman, 1962, Cavanaugh, 1972). Končno jc v zvezi s kratkoročnim spominom pomemben šc en pojav, ki sc odraža tudi v rezultatih psihometričnih raziskav: Gabriel jc žc leta 1963 opozoril, da moramo v nalogah kratkoročnega spomina ločiti pomnenjc gradiva (items) od pomnenja vrstnega reda postavk v nalogi. Itcmi se v spominu ohranijo laže in dalj časa kot informacije o vrstnem redu njihovega vstopanja v kratkoročni spomin. S tem vprašanjem seje kasneje podrobneje ukvarjal Hunt. Dolgoročno in kratkoročno komponento spomina lepo kažejo rezultati tehnike prostega priklica (npr. serije besed). Začetni del krivulje odraža efekt komponente dolgoročnega spomina, končni del pa efekt komponente kratkoročnega spomina. Če subjekt po končani prczcntaciji serije ne obnavlja takoj, ampak po npr. 20 ali 30 sekundah, v tem času pa opravlja dodamo mentalno aktivnost, ki preprečuje ponavljanje členov serije, končni učinek izgine (npr.: Postman & Philips, 1965). Slika 3.: Krivulja serialnega učenja Ena prvih tehnik merjenja kapacitctc kratkoročnega spomina jc tehnika obsega neposrednega pomnenja (ONP) (Jacobson, 1887). Subjekt posluša serijo postavk (npr. cifcr), nakar jo mora ponoviti v istem vrstnem redu. Če uspe, jc naslednja serija za en člen daljša. Obseg neposrednega pomnenja jc prag, ko subjekt serije ne more več pravilno obnoviti. V kasnejših raziskavah pa jc bilo pokazano, da rezultat obsega tudi pomembno komponento dolgoročnega spomina. Craik (1970) jc pokazal, da ONP cclo više korelira s komponento dolgoročnega spomina iz tehnike prostega priklica (r=0.72) kot s komponento kratkoročnega spomina (r=0.49). Če komponento kratkoročnega spomina z vmesnim intervalom med prezcntacijo gradiva in ponavljanjem odstranimo, jc rezultat na preizkušnji ONP seveda nižji, vendar upad ni zelo velik in jc v veliki meri omejen na kasnejše člene v seriji (Baddclcy & Levy, 1971). Izgleda, da vsa opravila v poskusih kratkoročnega spomina vsebujejo tudi pomembno komponento dolgoročnega spomina, kar pa jc razumljivo, saj jc kratkoročni spomin sam omejen le na zelo kratko časovno obdobje in na nekaj členov, ki jih subjekt lahko hkrati hrani. Na dokaj jasno ločeni dve komponenti spomina kažejo tudi klinični rezultati. Pacicnti s sindromom Korsakoff imajo velike težave pri učenju novega gradiva (npr. liste besed v parih), imajo pa neokrnjen kratkoročni spomin za številke ali besede, prezentirane slučajno ali v stavkih (Zangwill, 1946). Pacicnti z bilateralno poškodbo tcmporalncga režnja in poškodbo hipocampusa kažejo na teh preskusih enake rezultate (Milncr, 1970, Drachman & Arbil, 1966). Obseg neposrednega pomnenja jc ohranjcm, čc pa serija presega njegovo dolžino in se jc morajo naučiti, imajo pri tem velike težave. Po svojih raziskavah, v katerih sta v nalogah serialnega učenja ločila obe komponenti spomina, sta Baddclcy in Warrington (1970) zaključila, da imajo amnestični pacienti zelo prizadeto sposobnost vnosa informacij v dolgoročni spomin, kratkoročni spomin pa jc ohranjen. Drugi pacienti, z okvarami v drugih delih centralnega živčnega sistema pa kažejo obratno sliko (posamezni klinični primeri nc dovoljujejo generalizacij o zakonitostih v zvezi z lokacijami). 1. Hitrost dostopa do informacij v kratkoročnem spominu. Če ima človek v spominu serijo številk ali črk in mora ugotoviti, ali je naknadno prezentirana številka (ali črka) med njimi, potem jc hitrost odločitve odvisna od števila itemov v spominu. Preiskovanje vsebine kratkoročnega spomina jc serialno in izčrpno (čc jc znak v seriji, subjekt reagira, sicer preišče serijo do konca). Z vsakim naslednjim iternom, ki ga mora subjekt obdelati, izgubi cca 38 mscc (Sternberg, 1966, 1967, 1969). Če jc naknadno prezentirani item težko prepoznati (npr. vizualno degradirane črke ali številke), potem so časi rcakcij daljši, vendar nagib prcmicc ostaja enak. To jasno potrjuje dejstvo, da itemi, hranjemi v kratkoročnem spominu, niso serialno primerjani z naknadno prezentiranim vidnim vzorcem, ampak s pojmom, ki ga ta vzorec cvocira. Začetni proccs prepoznavanja znaka traja siccr dalj časa, kasnejše primerjave s serijo, ki je v kratkoročnem spominu, pa zahtevajo enak čas, kot če vzorec ni degradiran (Sternberg, 1967). 2. Omejitve kapacitete kratkoročnega spomina. Govorimo lahko o dveh vrstah omejitev: o omejitvah števila pojmov, ki jih lahko hkrati hranimo v kratkoročnem spominu, in o časovnih omejitvah - čc je obnavljanje gradiva, hranjenega v kratkoročnem spominu, onemogočeno, ga človek pozabi. Miller (1956) jc ugotovil, da jc število itemov, ki jih subjekt hkrati lahko drži v kratkoročnem spominu, konstantno. Intcrindividualnc razlike so, kot vemo, velike in povezane z inteligentnostjo, obseg pomnenja pa je odvisen tudi od gradiva, ki si ga je treba zapomniti (glej diagram 4). Seveda lahko gradivo grupiramo v širše sklope (npr. v znanem Smithovcm poskusu sla bila po dva binarna znaka - 0 in 1 - nadomeščena z eno samo številko - od 0 do 3), vedar število zapomnjenih širših sklopov spet ne preseže konstatnega obsega kratkoročnega spomina. Zanimiv odnos jc odkril Cavanaugh (1972). Našel jc jasno zvezo med obsegom pomnjenja in hitrostjo preiskovanja vsebine kratkoročnega spomina (kot jo jc meril Sternberg). Odnos kaže diagram 4. V kratkoročnem spominu najhitreje preiskujemo serijo številk in za številke tudi velja, da si jih največ hkrati lahko zapomnimo. Najmanjši jc obseg pomnjenja za nesmiselne zloge (le nekaj nad 3) in tudi proccs preiskovanja serije nesmiselnih zlogov, ki jih držimo v kratkoročnem spominu poteka najpočasneje. Po mojem mnenju ti rezultati lepo kažejo, da pri kratkoročnem spominu ne gre za informacije, ki bi bile v nekem pomnilniku shranjene, ampak za aktiven proccs, za nenehno "osvežitev" zveze z dolgoročnim, pojmovnim spominom. V enem od eksperimentov (Peterson & Peterson, 1959) so bile subjektu najprej prczcntiranc tri črke, nato pa trimestno število. Njegova naloga jc bila šteti od tega števila navzdol po tri, dokler ni dobil signala z lučjo. Ob tem signalu jc moral obnoviti serijo črk. Že po intervalu 3 sekund je bil proccnt pravilnih obnovitev le nekaj nad 50. Po 9 sekundah jc znašal le šc 20, po 18 sekundah jc bila vsebina kratkoročnega spomina, ki SP E 2 60 40 20 NESMISI ZAKLJUČNE i :LNI ZLOGIy JBLIKEjf GEOMETRlCf BESEDE* [EOBLIKEtf CKKEjf BA ŠTEVIL; RVEjf X r2 = 2.8 + 2.432 y = 0.995 .10 .20 (iicmov1) .30 Recipročna vrcdnos' obsega neposrednega pomnjenja Slika 4.: Odnos med hitrostjo preiskovanja kratkoročnega spomina in obsegom neposrednega pomnjenja. se ni osveževal (črke), praktično izgubljena. Hitrost "pozabljanja" (spet bi bilo bolje reči opuščanja kanalov k dolgoročnemu spominu) jc seveda odvisna tudi od števila iicmov, ki jih držimo v kratkoročnem spominu (Murdock, 1961: Melton, 1963). Če hranimo v kratkoročnem spominu 7 itemov, vsaka distrakcija (npr. štetje) povzroči, da jih že po nekaj sekundah pozabimo, če hranimo v spominu le en item, do pozabljanje ne bo prišlo. Tudi ti eksperimenti (pa tudi eksperimetni s področja pozornosti) dokazujejo, da gre pri kratkoročnem spominu za aktiven proces. Odštevanje po tri, na primer, lahko človeku pusti še dovolj prostih kapacitet, da v spominu aktivno drži en item ali dva, nc pa tudi, na primer, sedem. Pri tem je kol item mišljena posamezna integrirana enota, na primer, beseda ali celo stavek (če je dovolj dobro integriran), nc glede na npr. število zlogov ali črk. Vendar pa v čistih nalogah kratkoročnega spomina intelekt nc more formirati v toku naloge novih integriranih celot, na primer na osnovi podobnosti med itemi (Craik & Levy, 1970). Morda šc rezultati eksperimenta iz domačih logov (Pogačnik, 1987). Izdelan jc bil računalniški preskus za merjenje obsega kratkoročnega spomina. Ta jc omogočal poleg drugega tudi hitrost prikazovanja številk na ekranu. Odnos med hitrostjo prikazovanja številk in obsegom pomnjenja kaže slika 5. Kratek čas onemogoča kodiranje gradiva. Pri 0.4 sekundah jc bilo to (pri naših dveh subjektih) že popolno. Dnevi vaje niso rezultirali v bistveno povečanem obsegu obnovljenega gradiva. Iz prvega v drugi in v tretji poskus siccr poskusne osebe napredujejo, kar pa jc bolj stvar obvladanja metode preskušanja kot pa kapacitete kratkoročnega spomina. Interakcija med hitrostjo prikazovanja in dnevi vaje ni bila statistično pomembna, kar nc potrjuje hipoteze, da kratek tempo, a nad pragom dekodiranja, onemogoča uporabo raznih strategij (predvsem ponavljanja). Vpliv hitrosti prikazovanja gradiva na uspeh v nalogah kratkoročnega spomina je dokazal tudi Hockey (1973). Slika 5.: Odnos med hitrostjo prikazovanja številk in obsegom pomnjenja. 3. Narava primarnih spominskih aktivnosti. Številne raziskave so bile usmerjene v razjasnitev narave proccsov, ki potekajo ob aktu kratkoročnega pomnjenja. Conrad (1962) jc našel, da so napake pri obnavljanju gradiva, ki jc v kratkoročnem spominu, akustično podobne originalnemu gradivu, tudi če je bilo gradivo prezentirano po vizualni poti. Baddelcy (1966) jc našel pomembno manjši obseg pomnjenja za serije itemov, ki so si bili akustično podobni, kot za serije, ki so bili akustično heterogeni (pojav interference). Med seli semantično podobnih in heterogenih itemov so bile razlike le neznatne (pač pa so dokazali, da jc semantična podobnost zelo pomembna v nalogah, ki zadevajo predvsem dolgoročni spomin). V Stcrnborgovih eksperimentih jc avtorje zanimalo, kako hitro poteka proccs preiskovanja vsebin, shranjenih v kratkoročnem spominu. Drugi avtorji (Siplc, 1974, Posncr, 1973) so te poskuse nadaljevali. Predpostavljali so, da jc proces preiskovanja kratkoročnega spomina počasnejši, če je naknadno zadani item (ki ga subjekt v kratkoročnem spominu išče) podoben itemom, ki sc v kratkoročnem spominu nahajajo. Rezultati kažejo, da tako auditivna kot vizualna podobnost upočasnjujeta proccs preiskovanja in da so njuni učinki približno aditivni. Nadalje so številni avtorji predpostavljali, daje obnavljanje gradiva, ki ga subjekt hrani v kratkoročnem spominu, nujen pogoj za dolgoročno pomnitev gradiva (Atkinsom & Shiffrin, 1968; Norman & Rumclhart, 1970). Te predpostavke so potrjevali zlasti eksperimenti s serialnim učenjem. Craik in Lockhart (1972) sta trdila, da sta v zvezi s procesi obnavljanja in osveževanja vsebin, ki se nahajajo v kratkoročnem spominu, pomembni dve stvari: Prvo jc enostavno držanjc informacij v kratkoročnem spominu. Ta proccs na dolgoročno zapomnitev gradiva nima nobenega vpliva. Drugi aspekt pa jc takoimenovani "claborativni aspekt". Ta zadeva nadaljnje analize pomena gradiva in zveze med itemi. Lc-ta aktivnost naj bi povečevala verjetnost dolgoročne zapomnitve gradiva (to sc ujema z dejstvom da je bistvo dolgoročnega spomina predvsem njegova rclacijska organiziranost). Nadaljnje študije (Woodward, Bjork & Jongcward, 1973) so k temu dodale le šc spoznanje, da zgolj zadrževanje vsebin v kratkoročnem spominu ni rezultiralo v trajni zapomnitvi, čc jc bila ta merjena z učinkovitostjo priklica, da pa je bilo kljub temu tudi po daljšem času opazno boljše prepoznavanje tega gradiva. Končno jc za razumevanje kratkoročnega spomina pomembna šc skupina teorij in z njimi povezanih eksperimetov, ki kratkoročni spomin pojmujejo kot delovni spomin. Zelo vpliven model sta postavila Atkinson in Shiffrin (1968, 1971). Avtorja predpostavljata, da sc ob vstopu informacija iz specifičnih senzornih registrov v kratkoročni spomin aktivirajo relevantne asociacije z dolgoročnim spominom. Tako se bo na primer beseda, ki jc prezentirana vizualno, povezala z njenim verbalnim imenom in s pomenom. Kratkoročni spomin jc enačen z "zavedanjem", to jc z mislimi in informacijami, ki sc jih v danem trenutku zavedamo. Kratkoročni spomin ni pojmovan zgolj kot shramba za informacijo, ampak kot delovni spomin, odgovoren tudi za procese odločanja in reševanja problemov. Predstavlja ccntcr kontrolnega sistema, ki jc odgovoren za usmerjanje toka informacij. Tudi Craik in Lockhart (1972) kratkoročni spomin pojmujeta kot delovni spomin. Ta naj bi bil fleksibilni centralni proccsor, ki lahko deluje na kateremkoli nivoju procesiranja. Podobno kot je primarni spomin opredelil žc W. James, naj bi bil kratkoročni spomin tesno povezan z zavestnostjo in njegova omejena kapaciteta naj bi bila povezana z omejitvami kapacitcte pozornosti. Baddclcy in Hitch (1974) sta s serijo eksperimentov skušala preveriti identičnost konccptov kratkoročnega in delovnega spomina. Uporabljala sta naloge verbalnega rezoniranja, razumevanje teksta in prostega priklica. Njune ugotovitve so bile sledeče: Obstaja enovit sistem delovnega spomina - kot ccntralni proccsor informacij. Obdelovanje informacij jc bistveno prizadeto, če jc istočasno z informacijami zapolnjen tudi kratkoročni spomin (čc mora npr. subjekt v mislih držati 6 številk), ob manjši obremenitvi kratkoročnega spomina pa procesiranje informacij ni bistveno prizadeto. Avtorja zaključjcta, da delovni spomin in kratkoročni spomin (pomnjenje številk) nista identična, da pa sc deloma prekrivala, da obstaja torej delovni spomin v vlogi centralnega procesorja in golo držanjc itemov v zavesti (articulatory rehearsal loop). Psihologija kratkoročnega spomina nc obsega le področij, ki smo jih obravnavali mi v tem pregledu. Imamo namreč tudi obširna poglavja o kratkoročnem vizualnem, audilivnem, kinestetičnem itd. spominu. Vendar gre pri vseh teh za zavedanje surovih, nckodiranih vsebin. Zato našo obravnavo kar sklcnimo s kratkim povzetkom: Kratkoročni spomin jc sposobnost intclckta (centralnega proccsorja), da ima hkrati v zavesti več kodiranih (simbolno-scmantičnih) psihičnih vsebin. Po izvoru jc, izgleda, auditivne narave. Predstavljamo si ga lahko kot več hkrati odprtih informacijskih kanalov k vsebinam, shranjenim v dolgoročnem spominu. Iz kratkoročnega spomina vsebine izginjajo zato, ker jih izrivajo nove vsebine. Kratkoročnega spomina nc smemo enačiti z delovnim spominom, ker sc v slednjem "nahajajo" še druge, nc lc simbolično in semantično kodirane vsebine in pa ker procesor poleg zgolj drtenja vsebin v zavesti vrši tudi manipulacije s tem gradivom. Krakloročni spomin jc osnova intelekta zalo, ker sc v njem "nahajajo" vsebine, pripravljene za nadaljnje procesiranje. Učinkovitost procesorja jc namreč odvisna od hitrosti procesiranja in od količine informacij, ki sc v danem času lahko obdelujejo hkrati, prav slednje pa omogoča kratkoročni spomin. Končno še terminološki namig. Kratkoročni spomin pravzaprav ni spomin. Naravo procesa točneje označuje npr. Baddclcycv termin artikulacijska zanka ali, podobno, kot imamo ikonični in choični buffer, bi temu lahko rekli simbolno-scmantični buffer, še bolje pa bi bilo govoriti v terminu procesov, npr. zavedanje vizualnih, akustičnih in simbolno-scmantičnih vsebin. LITERATURA 1. Baddeley, A. D., The Psychology of Memory, Harper & Row, New York, 1976. 2. Bower, G. (ed.), Human Memory (Basic Processes), Academic Press, New York, 1977. 3. Caroll, J. B., Psychometric Tests as Cognitive Tasks: A New "Structure of Intellect", v: Rcsnick I- B. (ed.): The Nature of Intelligence, L. Erlbaum Asociatcs, Publ. Hillsdale, New Jersey, 1976. 4. Guilford, J. P., The Nature of Human Intelligence, McGraw Hill, London, 1971 (iz leta 1967). 5. Horn, J. L. & Cattell, R. B., Refinement and Tests of the Theory of Fluid and Crystallized Intelligence, Journal of Educational Psychology, 1966, zv. 57, št. 5., str. 253-270. 6. Hunt, E., Varieties of Cognitive Power, v: Rcsnick L. B. (ed): The Nature of Intelligence, L Erlbaum Associates, Publ. Hillsdale, New Jersey, 1976. 7. Melton, A. W. & Martin, E. (ed. s.). Coding Processes in Human Memory, John Wiley & Sons, New York, 1972. 8. Pogačnik, V., Program za merjenje obsega neposrednega pomnenja, Posvctovnje psihologov SR Slovenije, Radenci, 1987. 9. Pogačnik, V., Inteligentnost kot sposobnost obdelovanja informacij, Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana, 1988. 10. Rumelhari, D. E., Introduciton to Human Information Processing, John Wiley & Sons, New York, 1977. 11. Stankov, L, Horn, J. L. & Roy, T.. On the Relationship Between Gf/Gc Theory and Jensen's I^ewel I/Ixwel II Theory, Journal of Educational Psychology, 1980, zv. 72, Jl 6, str. 796-809. 12. Stankov, L. & Horn, J. L, Human Abilities Revealed Through Auditory Tests, Journal of Educational Psychology, 1980, zv. 72, St. 1, sir. 21-44. 13. Vernon, G., Ljudsko pamčenje, Nolil, Beograd, 1980 (Izvirnik iz 1975).