Vsebina zvezka za mesec maj: 1. Oton Županiil: Bonaventura. Prvi prizor prvejfa dejanja Veronike •esenišk« ......,.'..................257 ; i Juš Kozak: Sentpetcr. (©«lje prih.)..............2*5 . * 3. Mira« jfcrc: I« nežnega pobočja rasto ..."..........280 ^ 4. ferdo Kozak: Sem rejcu......................................28® 5. ®r. Jfvan Prijatelj: Vloga «ontladine» v prvem obdobju «mlade* sloYenskega gibanja. (Balje prih.)..............211 6. Tone SeliSkar: Umazana povest. (Konec.)............2%% £ A. ]Mtylov*B. Vdovii: Vel mož in modrijan..........2*7 ''l^Hlonori de BalzacsA. Bebeljak: Lepa Imperija. (Konec prih.) .... 2f8 r 't. Golnr: Vstala ptica.................3#3 J l#t Avg. Pirjetec: Maks Pleteršnik. (Konec prih.)..........314 i*KnjKetna počila.............✓......312 ^ » V rap Alb recht: Anton Novačan: Samosilnik. — Miran J are: Pavdl Golia: Peterčkove poslednje sanje. — Fr. Milčinski: Mogočni prstan. — J. A. G.: Gerhart HauptmannsAnton Funtek: Potopljeni r.vo*. -r' Miran J are: Fr. Milčinski: Ge*pod Fridolin Žolna in nje? gova družina. — Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic. — Mri rt» J are: Gjuro Arnold: I/.abrane pjesme. 12. Kroniko........................317 Per do Kozak: K petdcsctlctnici češkega slikarja Maksa Švabin« skega. — ©r. L.: O velikomoravski državi. — N. K.: Latinski čase* pi». «La nonva letteratura slovena.» „LJUBLJANSKI ZVON" kbaja v posameznih zvezkih ter stane na let® 12# ©in, za pol leta 60 Bin, za četrt leta 3% Bin, za inozemstvo 140 Bin. Posamezni zvezki sc dobivajo po 15 Bin. Odgovorni urednik: Fran Albreckt. Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jik ni naročilo. Upravništvo se nahaja v Prešernovi ulici št. 54. Last in založba «Tiskovne zadrufe», z. z o. z. v Ljubljani. A Tiska Bclniška tiskarna, d.d.v Ljubljani. LJUBLJANSKI ZVON Mesečnik za književnost in prosveto XLIV. letnik 1924 5. številka Oton Župančič f Bonaventura Prvi prizor prvega dejanja Veronike Deseniške OSEBE V TEM PRIZORU: FRIDERIK II. CELJAN. — J ELISA V A, njegova žena. — BONAVENTURA. — Vitez JOST. — Vitez IVAN. — Oskrbnik NERAD. — BRIGITA in GETA. Jclisavini dvornici. V KRŠKEM GRADU. (NERAD. JOST in IVAN sta pravkar vstopita.) JOST: Ni grofa Friderika? NERAD: Grof Bcdrik so in niso. JOŠT: Kakšna beseda to? NERAD: Doma so, pa so se zaprli. Če pa jih ni doma, so na pristavi. JOŠT: O, sveti Bricko! In lepo dekle? No, slišiš, Ivan, slišiš: na pristavi. Se to ne pravi: zbogom Desenice? Ali pa — kaj? — obenem tu in tam? Pa ti prenaša to ljubezen svojo pred nami kakor čudežno monštranco: «Svet, na kolena! Kdor nje ne časti, je nejevernik in očitni grešnik!» Je lepa? NERAD: Kdo? JOŠT: Dekle. NERAD: Kakšno dekle? JOŠT: Kakšno dekle! No, tisto, na pristavi. O grofu Bedriku smo govorili in o pristavi, ne, in o dekletu. Saj to bi ne bilo zdaj prvikrat, da je grof Bedrik tja dekle pripeljal. NERAD: Res da bi ne bilo to prvikrat. Bog mu preglej mladost in vrelo kri, ki ga je zvrhal z vso strastjo človeško in mu je težje dal kot drugim nam ... 17 257 Oton Župančič: Bonaventura JOST: Kaj modrijaniš? IVAN: Pusti, pusti ga. To ti je filozof po svoji glavi. Kaj? Bog je njemu težje dal kot nam? NERAD: Taki zbero na svojo glavo zlo in greh za nas, da se prenaširoko nam ne razpase, in je svet bolj čist. JOST: Čudna modrost! Po čem naj to diši? No, kaj pa je z dekletom? NERAD: Z dekletom pa je to, da ga še ni; ampak to pot bo sam Bog ostrmel. JOŠT: Iz česa sklepaš to? NERAD: Prav nič ne sklepam, samo gledam, vidim. JOŠT: No — in? NERAD: Vse pospraviti, vse počediti, vse nanovo. Pa stezice razpelji, pa pesek razgrabi, pa gredice pred vrati — da bodo kakor mašni plašč! Ne veš več, kje se te glava drži. JOŠT: Kakšne gredice, vraga, kakšen pesek? NERAD: I, na pristavi. — In notri — kaj takega še nikoli ne. Vse prebeljeno, vse pregrnjeno, vse zavešeno; nad posteljo novo nebo iz drage turške preje; blazine — sam mah, odeje — sam puh, kakor bi bil angeljce oskubel. Bonaventura znaša grofu Bedriku že tak žamet in žido, da ti oči jemlje, tako se izpreminja. JOŠT: Bonaventura! Tako mi vere Abrahamove! IVAN: Grof Herman je pokazal Judom vrata, in vračajo se mu skoz mačji smuk. JOŠT: Pa nič ne veš, odkod je to dekle? NERAD: Samo to vem, gospod: kadar se odpravljajo grof Bedrik na hrvaško stran, jim ni konj nikoli dovolj hitro osedlan. Če bi strelo zajahali, bi rekli, da sede na polžu. JOŠT: O, Bedrik! Torej vendar Desenice! In hodi dosti na hrvaško stran? NERAD: To pa, kakor nanese. Izpustili niso nobenega tedna še, in če kedaj ne utegnejo dvakrat v osmih dneh, je že narobe. JOŠT: Kaj pa grofica Jclisava? NERAD: O, grofica Jclisava so kakor nekje drugje. IVAN: Nekje drugje? Kako drugje? JOŠT: Kaj misliš s tem? NERAD: Grofica Jelisava so že onkraj. IVAN: Onkraj? JOŠT: Kje to? Kaj govoriš? NERAD: Njim je ta svet samo še kakor senca: kot da so izklesani iz marmorja v cerkvi pokleknili na lastni grob. JOST: Dovolj sva izvedela — kaj praviš, Ivan? Grof Herman bogme sina bo vesel. IVAN: Grof Herman? Kdo mu nesel bo na nos? JOST: Ga ne poznaš? On ti je božje oko: uprto kot nikamor vidi vse. In stavim, da že ve. Pa kaj to nam! Ta filozof! Kako? Svet je bolj čist... Čuj, Ivan, to zapiši, to zapiši! Tak nauk ni da bi ga pustil vnemar. Svet je bolj čist, čimbolj grešimo! — Strela, koristen nauk. NERAD: Ne nam, gospod Jošt! Mi smo krojeni na poprečno mero, urezani na pedenj in komolec, ukrivljeni natanko pod postavo ... mi nismo izbranci božji... JOŠT: Bedrik pa? Razumeš, Ivan, ti to salomonstvo? IVAN: Ta ti obrača svet kakor seno, da pride vse na milost sončnih žarkov: tako nekako ga razumem jaz. JOST: A, beži... Daj nam vina, filozof! NERAD: Pa ne bi spodaj? JOST: Zgoraj ali spodaj! Pelji nas v klet obokano, prijatelj, da bomo bližji dedom pod zemljo. (JOST in IVAN odideta, FRIDERIK pride.) FRIDERIK: Kdo je bil tu? NERAD: Gospod Jošt in gospod Ivan. FRIDERIK: Sta mi kaj sporočila? NERAD: - Nič, gospod. FRIDERIK: No, prav. — Bonaventura. (BONAVENTURA pride.) BONAVENTURA: Gospod grof? FRIDERIK: Nerad, postrezi jima, in pozneje, ko vrnem se s pristave, pridem k njima. NERAD: S pristave, da, gospod. (Odide.) FRIDERIK: Bonaventura, zdaj je kup končan. Torej vse to mi spravi na pristavo; podvizaj, kmalu vrne se grofica; da te ne vidi. BONAVENTURA: Dobro, na pristavo. A, gospod grof, to je bila le senca, le medla senca prave glorije; ta pa jc tukaj notri spravljena. To že ni več blago, to je meglica, puh, večerna zarja, zrezana na kose, zravnana in povezana v zavitke. FRIDERIK: Kaj nisi čul, da pojdi? Vratar ti naj pokaže bližnjico. BONAVENTURA: Takoj, gospod, takoj, takoj, svetlost. To mi prepustil sirski je trgovec: najdražji sarantasem in plialt... Je kdo kedaj že tehtal mesečino? Skoz to vam sije ženska kakor vila... FRIDERIK: Ti bi človeku dušo izbarantäl. Nesi te Bog — in tudi to je zame. Kaj pa je tam? BONAVENTURA: Svetlost? FRIDERIK: Te steklenice. BONAVENTURA: Ne, to pa ni za vas. FRIDERIK: A vendar — kaj je? BONAVENTURA: Trgovci mi ves svet premerimo, presodimo potrebe tu in tam: to gre v Benetkah, v vaših krajih ne. FRIDERIK: Vonjave? BONAVENTURA: Da, vonjave ... FRIDERIK: Ne, to je - BONAVENTURA: Vonjave, bi dejal, precej omamne. FRIDERIK: Zapleta se ti jezik — kaj je? BONAVENTURA: Lcki... Če hoče kdo, recimo, spati... FRIDERIK: Večno? BONAVENTURA: Jaz sem trgovec: kaj trgovce ve o večnosti? — Vatel je naša mera — vatel za robo in za svet še milja — s tem pa je konec naše večnosti. FRIDERIK: Spati? Zaspati? In povej: za večno? BONAVENTURA: Da, po vsej priliki je to za večno: — po leku tem ni treba več umreti... FRIDERIK: Čudno... Pospravi... Praviš, da v Benetkah? BONAVENTURA: Tam je tako: tri kaplje na blazino, kjer oni spi... in čudovite sanje ga preneso kot angeljske peroti na boljši svet... Smrt s sokom tem je slast. FRIDERIK: Zavij nazaj! BONAVENTURA: Svetlost? FRIDERIK: Zavij, ti pravim, slaščico svojo ... Ali je mogoče? BONAVENTURA: Grof — oprostite: ta vaš meč... ročaj ves z biseri posut... ostrina vložena s srebrom — damaščansko delo — in vidim: kaj umetno izvedeno... Qa nosite samo za diko? FRIDERIK: Kaj? BONAVENTURA: Ni ta nikomur še pogledal v srce? Pa spi tako nedolžno v nožnicah kakor novorojenček nežen v zibki... FRIDERIK: Kaj besedičiš? BONAVENTURA: Svet je poln smrtil — in z nekaterimi se kitimo ... tako postavim ... FRIDERIK: To je meč, ne strup! BONAVENTURA: Temu je strup, kar drugemu je lek... FRIDERIK: Proč! Ne priznam! Kaj kljuješ mi srce? Prisežem — niti z mislijo oddaleč... BONAVENTURA: Da, kaj nam mar! Ljudje in običaji se menjajo iz kraja v kraj — in mi, mi gledamo, da vsem ustrežemo. FRIDERIK: Ne, to ni res! BONAVENTURA: Kako, gospod? Kup jc končan, meni bo čas oditi. FRIDERIK: Počakaj... Na pristavo prideš s tem, veš, na pristavo... BONAVENTURA: Dobro vem, gospod. Saj ni to prvikrat. FRIDERIK: Kaj — prvikrat? Jaz grem naprej, ti pridi za menoj. A ne odlašaj. BONAVENTURA: Kot ukažete. (FRIDERIK odide.) So te vznemirile te kapljice? Hm — nisi prvi, ki te burijo. Ni čuda: Bog, edini Bog drži v rokah življenje in smrt in ga ni groza... in jaz — le da je moja misel čista... (BRIGJTA in GETA prideta.) GETA: Bonaventura, o, Bonaventura! BRIGITA: Kaj novega? BONAVENTURA: To tu: za maskerado: jutranja rosa in večerna rosa. (Da vsaki kos blaga.) Da, od grofice ... A prihodnjič vama prinesem nekaj, za kar bi po kolenih obe šli radi tja v Jeruzalem ... BRIGITA: Oho! GETA: Kaj takega? BONAVENTURA: Ugibajta. BRIGITA: Uhanov. GETA: Prstanov. BRIGITA: Verižic. GETA: Čipk. BONAVENTURA: O, še oddaleč nc. BRIGITA: Pa sam povej. BONAVENTURA: V Jeruzalem in Rim! GETA: No kaj? BRIGITA: No kaj? BONAVENTURA: Dva lepa, mlada, srčkana, cukrena dva ženina! BRIGITA: U, beži, stara brada! GETA: Manjka se ženinov! Pet na vsak prst! BONAVENTURA: Prav, prav — ustregel vama bi pa le. Zdaj pojdita — torej velja: prihodnjič! In dober kup: od vsake en poljub! To je kot bi dejal zastonj. BRIGITA: No, veš kaj! GETA: Le pridi spet — takrat pa javimo poset tvoj — komu? — zdaj pa ti ugibaj. BONAVENTURA: Pozdravljeni — zdaj ne utegnem z vama. Groficc čakam. GETA: Grofu Hermanu! BONAVENTURA: Kaj? Da te grom! BRIGITA: No, no, le nič za zlo. Bila je šala. BONAVENTURA: Rajši brez teh šal. (BRIGITA in GETA odideta, JELISAVA pride.) JELISAVA: Imaš dremoto? BONAVENTURA: Milostna gospa — nisem obljubil? — In iz prve roke, naravnost od arabskega zdravnika iz Španije: spopolnil je recept za vas prav nalašč z močnimi zelmi. (Ji da navesek.) JELISAVA: Tu, tu so tiste sanje blažene? Opoj s pozabo in prevaro sladko, ki okrilati mučni nam prestop čez zadnji prag, prijazen pošlje val po nas iz onostranstva, da te oblije, olaska z ljubkovanjem iz vsemirja, in vtoneš v večnost kakor ptič v sinjino. — Kaj? — Mislila sem, da sem se odrekla, zavrgla sen ljubezni in ves up — in vendar — če bi — enkrat — zadnjikrat — prav tik pred uro, ko bo treba iti — v odmeno za grenkobo dolgih let — morda — ne vem — a za takrat pozdravljen, lek, in že sedaj zahvaljen. Povej, povej še enkrat: je?li res? BONAVENTURA: Kako, madonna: nisem Bonaventura, trgovec s pravo in pošteno mero, s kreditom od iztoka do zapada? Niso zaupali mi Frankopani tovorov zlatih že v Italijo v — hej, ž njimi bi pokupil pol sveta! — samo na mojo čast in vest, madonna? In jaz vam hodil bi tja v Kordovo po prazne ponarejke in precejke in jih spečaval za pristno blago? Tako mi vere Abrahamove: ta sok je preizkušen in izpričan; v njem so zgoščeni zgodnji sni narave, ki jih je v bilkah, rudah sanjala in ne dosanjala... ti se spoje z zatrtimi željami, hrepenenji človeških duš in s silo strnjeno se poženo v visoko izpolnitev. Izum najbolj dobroten medicine. A plača? Nič: kar plača vsak zemljan ob koncu v mukah, strahu in trepetu. V Sevilji vsej, v Granadi vsej, madonna, ne bije žensko srce, če ne čuti, da mu trkljä ta talisman na prsi. JELISAVA: O daljne sestre, ali tudi ve? ... Sladka zavest, na prsih nositi navesek s tremi biseri droban in v njem uteho bolečinam vsem! BONAVENTURA: Le hip, premilostna, če dovolite: tasle zaklop — takole — se pritisne... tu — prav — bolj spod, bolj spod — še bolj — JELISAVA: In? BONAVENTURA: No — in je odprto in porabno... (JELISAVA si je dela navesek okrog vrata.) JELISAVA: Zebe. BONAVENTURA: Ne dolgo. To je vse privada. Ko se pri vas stopli, postane del vašega bistva — da — po simpatiji... dan, dva, in da se od njega ločite, bi vas bolelo kakor živa rana. JELISAVA: In v teh steklenkah? BONAVENTURA: Isti lek — za moške. JELISAVA: Kako? I moškim treba je skrbeti za sanje? BONAVENTURA: Drugim, ponavadi drugim ... JELISAVA: Kaj, drugim? In, Bonaventura, ti si ne pomišljaš? BONAVENTURA: Milostna gospa: mehke so v vaši čumnati preproge meni podplate bije trdi svet. JELISAVA: Meni se smiliš; Bog se te usmili in ti mehko postiljaj pod nogami. BONAVENTURA: To mi je milo čuti, milostna; pod vami bi se nam godilo dobro, grof Herman pa nam s trnjem jc postlal. in celjska tla gore nam pod peto. — Madonna, tukaj pa je akmardi. Vem, tega niste videli ne culi: tam sredi Azije nekje je gora, kjer Salamandre, bajne deklice, v tajinstvcnih votlinah noč in dan na zlatih stati v ah tko ta baržun; črn kot pero polnočnega jc vrana, z žlahtnimi krzni s severa podšit, pozemski ogenj pa se ga ne prime. Bog mi je priča, mislil sem na vas, ko sem blago prevzemal. JELISAVA: Prav si storil: ta črni žamet, ki se ga pozemski boje plameni, naj ostane moj; a gospodičnama Brigiti in Geti — kaj svetlega si naj izbereta. BONAVENTURA: Poznam dobroto vašo in sem že blago pripravil. JELISAVA: In zdaj pozdravljen. (Mu da denarja.) BONAVENTURA: Hvala, milostna. (JELISAVA odide.) Tako mi vere Abrahamove: ti si res milostna... In stokrat škoda: ta svet je zate presurovo tkan. Ne, blagorodju ni na njem prostora, zato nestrpno hrepeniš drugam ... Jaz nisem kriv in si umijem roke. Zastor. Juš Kozak / Sentpeter (Nadaljevanje) Jagned gori T^f/^-j0, K»'fčrKa Vročina jc ležala nad mestom in poljem. Soparica jc vrela v usta in polnila telo s trudnostjo. — Luka se je po kosilu zleknil ob peči in lovil z očmi brenčeče muhe. Dramil se ' je s premišljevanjem o Andreju, sedečem na vogalu mize. «Mlado seme, se še ne ve, če bo kalilo. Kakor žabičen se mi zdi, kadar zagleda Marijo. Nikjer ga ne morem navrtati, ves luknjičav je. Vraga, je že zdaj trhel?» Andrej je vse dni posedal pri Zamejčevih, vedno oblastneje se je obnašal. Luka mu ni več privoščil pogleda, na samem pa se mu je celo izogibal. Prejšnja zaupljivost je med obema namah umrla. Človek ni bil več potreben človeku. Staro prijateljstvo, preizkušeno v pobojih pri Znamenju, v pijančevanju in vasovanju, se je ohladilo. Že sta prežala drug na drugega in njuni pogledi so se križali, kakor ostro nabrušene britve. Toda Luka se je iz* premenil, po zadnjih dogodkih se je čutil utrujenega in čudna misel mu je vstajala v duši: «Luka, zadnji krajec tvojega življenja visi na nebu, kmalu bo mlaj. Oči te izgube.» Medtem je vstopila Marija in ga poklicala: «Pojdeva?» «Kam?» je vprašal Andrej. «Na njivo se peljeva!» «Grem z vama!» «Ne!» je odvrnila in razodevala je z glasom, da se zaveda svojega novega življenja, čeprav je odgovarjala sramežljivo ter povešala oči. V izbo je prišla Aza. Andrej je vstal, se razkoračil in bahato vabil: «No, katera se pelje z menoj? Naprežem vranca!» V Azinih očeh so se razširile zenice: «Jaz grem, Andrej!» Luka se je zdrznil: «Ne pojdeš!» «Striček, zdaj pa nalašč!» je zacepetala z nogo in stopila k Andreju: «Pa zaprezi vranca! Počakaj me!» Luka je povesil oči, se obrnil in odšel z Marijo. «Naj gre, vraga, kaj me briga!» Ko se je Aza vrnila, je stal Andrej sredi sobe. Temnomodro obleko je nosila, vlažni lasje so dišali opojno. Tik pred njim se je ustavila, vsa sveža, kakor posuta z jutranjo roso. Nobena meglica ni zastirala prečiste modrine oči. Visokoraščeno telo je vznemirjal skrivnosten trepet. Njemu so se širile nosnice, bočila so se mu prsa pred njeno lepoto in čutil je, da stoji na razbeljeni zemlji. «No, zaprezi!» je prosila. Obstal je z vozom pred hišo. Ko je stopila na prag, se je zdelo, da se je celo plemenita žival zganila in nalašč k njej obrnila svojo izklesano glavo. Napete nozdrvi so dihale slišno in nemirno je konj prestavljal noge. Aza se je zasmejala in položila svojo sladko dlan na drhteči vrat. Globoko se je upognila glava. «Glej, saj ve, da te bo vozil!» se je šalil Andrej. «Malo se ga bojim!» Ni mogla prikriti lahne bojazni. «Bodi brez skrbi. Je v mojih rokah, čeprav me rajši nosi, kot vozi. Kajne, Miško?» Potrepljal ga je po stegnu in tlesknil z jezikom. Aza je omahnila na sedež. Andrej se je v skoku pognal k nji, si ovil vajeti, kakor napete strune od glave do rok. Žival je bila s kopiti po gladki cesti, strigla z ušesi in lovila gospodar? jeve ukaze. Pri Znamenju, kjer se od bele ceste odcepi Kravja dolina, ki sc šc nekaj časa vije med nizkimi ogradami hišic in se potem izlije med širna polja, se je konj nenadoma ustavil, kakor da mu jc udaril drug veter v nosnice. Obstal je na mestu, prikovan s kopiti, strigel z ušesi, ne na desno ne v levo ni obrnil glave in strmel lc predse s svojimi velikimi, boječimi očmi; v steklenem pogledu je lesketal strah pred nečem neznanim. Andreja je prešinila groza. Nategnil jc vajeti, da jc konju skoro omahnila glava nazaj. A žival se ni ganila. Aza se je boječe vzpela, toda Andrej ji je zašepetal: «Stisni se k meni!» Padla je nazaj in se nežno ovila njegove roke. Tudi v njenih očeh je rastla groza. Zenice so se ji širile, kakor bi videle skrivnostno prikazen, ki je stopila izza Znamenja ter jima brani pot naprej. Grudi so ji dihale v smrtnem strahu. Spustila jc zopet Andreja in poskusila skočiti z voza. Do obupa se jc tresla pred tisto daljavo, katere se je žival tako prestrašila, da so ji drgetale noge. A vroča Andrejeva roka jo je s silo potisnila nazaj na sedež. V silni jezi je vstal, se nagnil čez kozla in vsekal z bičem po konju. Žival se je vzpela na mestu, Azi sc je stemnilo pred očmi. Pred seboj je videla visoko vzravnani hrbet, v blaznem strahu vstran se obračajočo glavo in drhteče plemenite boke. Kakor bi bil konj oblit od tajne svetlobe, le njega je gledala. Hiše, ljudje, ki so sc boječe zbirali krog voza, vse jc izginilo. «Jezus, Marija, bog se usmili, Zamejčeva Aza!» A ona ni čula teh vzklikov, bila je gluha za togotne: «Že zopet Godežev norec!» Kakor mrtvoudna je ležala v blazinah, lc Andrejeve roke, v kateri je vrela jezna kri, se je krčevito oprijemala. Konj se ni ganil. Andreja je obvladal bes. Skočil je z voza in udaril z nadčloveško močjo žival pod trebuh. Šc to je čutila Aza, da se je stresel koleselj; konj je vzprhnil, se pognal z orjaško silo, kakor da je prevrgel ograjo pred seboj. Tudi ni vedela, da se je Andrej v poslednji minuti zavihtel k nji na voz. Na ušesa ji je bil besen dvoudar kopit. Skozi mrzlo ozračje so rezali. Zastajal ji je dih. Nezavedno se je stiskala k Andreju. Predramilo jo je šele kričanje spredaj in zadaj na cesti, bega? nje umikajočih se ljudi. Toda vanjo je rastla silna volja Andre? jeva, združena s ponosom, da je ukrotil poldivjo žival. Ko so drveli proti znamenju na Friškovcu, je odprla oči in takoj zopet zamižala. Tam je s strahom zaslutila, da bi zadostoval le rahel prijem strune in Miško zadene ob znamenje, ko bo obračal na polje. V trenutku jo je minil strah. Andrej je z zavestno roko skoro igraje ravnal togotno žival, ki je v lahnem okretu zavila med polja. Kar plesala je pred vozom in rezko so peli trdi udari kopit. Visoko v nebo je nosila glavo in lovila v široko odprte nozdrvi veter, ki se je poigraval nad polji. Tedaj se je Aza vsa prebudila, se zasmejala in vzkliknila: «Kaj pa se je zgodilo?» Andreja je prevzelo njeno otroško veselje in tlesknil je z bičem. «Kdo ve, kaj je videl?» Med pisanimi polji se je zamišljeno gubila cesta v daljavi. Od gora je prihajal hladen veter. Solnčna luč je zlatila visoke jagnedi, samotarke, ki ne dajo sence popotniku in nimajo varnega do? movja za ptice. «Andrej, daj meni, bom jaz vozila.» «Imaš predrobčkane roke!» «O, rajši jih bo ubogal kot tvoje.» Andrej ji je smeje prepustil vajeti. «Čakaj, zdaj poženem. Ali vidiš Luko in Marijo na njivi?» Marija je stala in si senčila oči. Aza je pomahala z roko v po? zdrav, nato je pognala, vesela in razigrana, kakor da je Miško njena last. Tam na njivi pa se ni dvignila roka, zamišljeno oko ju je spremljalo, dokler nista zavozila v hladno senco gozdiča. Andrej se je nagnil k nji. «Si se že vozila tako divje?» «Ne. Kar omedlevala sem. Moj bog, gotovo so zdajle prinesli že očetu na nos. Kaj meniš?» «Kaj naju briga, Aza, kaj se godi tam pod Gradom? Zdaj sva na polju in skrita pred vsemi očmi. Ni res?» Poskušal jo je prijeti za roke. «Ne bodi poreden, Andrej.» Toda, komaj se mu je zasmeh? ljala, se je zdrznila. Ogenj je videla v njegovih očeh, že je objemal njeno vitko telo. «Ne glej me tako, Andrej!» «Lepo si se zame oblekla!» * «Zate? Ha, Godeževi so že od nekdaj domišljavi!» Andrej je pozabil na vse. Ustnice so mu drhtele, kadar se je ozrl vanjo in so se mu plaho skrile njene sinje oči. «Kam se pcljeva, Andrej?» «Ukazuj, ti si kraljica naše fare.» «Dobro! K Savi!» «V gozdove na levi breg!» «Zakaj pa tja?» «Na desnem so spomini, moj srček, na levem jih ni.» «Pa še bodo!» se je živo zasmejala. «Norci ste vsi skupaj. Le stric Luka ne kleči pred menoj in me ne slepi s sladkimi besedami.» «Stric Luka je izgubljena duša.» «Ne, ne, lažeš! Luka je dober človek! Nikoli se še ni bahal s svojim zlatim srcem!» Andrejeve besede so ji začrtale majhno razo med obrvi in nejevoljno se je obrnila vstran. Spomnila se je, da je bil svoje čase dober prijatelj Luki. «Zakaj nazaj na cesto, Andrej?» je prosila. «Po vino se peljeva.» «Ne bom pila!» «O, še nikoli nisem ljubil dekleta, ki ni imelo od vina rdečih ličk.» Zasmejal se je vanjo, da ni imela časa za pomislek. " Potem sta za vozila po kolovozu v gozdič, tih in samoten, v senco velikih smrek. Pred njima se je solnčila jasa in bele breze so spletale krog nje svoje veje. «Poznaš ta kraj?» jo je vprašal skrivnostno. «Ne, in ti?» «Jaz tudi ne,» se je zasmejal z belimi zobmi. «Daj mi roko!» je ukazovala. «Tako brž?» se je šalil. Norčavo mu je položila svojo dlan na ustnicc. «Pij, Aza!» Omočila je svoje vroče ustnicc in se zagledala na jaso pred seboj. Bel oblak je priplul po nebu in se ustavil nad gozdom. «Glej ga, kako je lep!» «Kot tvoje grudi, Aza; iz Jutrove dežele so priplavale nate!» Do temena je zagorela in vstala: «Andrej!» Ni vedela, zakaj ga je poklicala, le tresla se je vsa plaha pred njim. Nato je sedla in postala še bolj zamišljena. Naenkrat pa sc je zganila: «Andrej, si res ljubil Marijo?» Njemu so se oči "živo svetile. «Nič ne vem,» je dihal vanjo. «Vem le nekaj.» Ko so se njene oči radovedno uprle vanj, se je že vrgel pred njo in jo objel čez meča. «Aza, Aza!» je hropel kakor blazen, razpaljcn do mozga, in ona je čutila na svojih nogah njegove vroče, tresoče se roke. «Moj bog! Andrej!» Razprla je roke, kakor bi se hotela vsak hip dvigniti v nebo. On pa jo je objemal strastno in pokrival njeno modro svilo z žgočimi poljubi, da so jo pekli na živem telesu. Ni se dvignila, kajti čutila je, da je od gležnjev pričela goreti, vedno više in više so jo objemali plameni in od silne vročine se je je lotevala omotica. Naenkrat pa se je iztrgala. «Andrej!» Planila je iz objema na jaso, kjer se je zgrudila v travo in si zakrila obličje od sramu. Miško se je ozrl za njo. Andrej je stal med smrekami in jo pre* badal z očmi. Nato je planil skozi vejevje, da je pokalo in hreščalo, kakor ga lomi jelen, ki besni za samico. Vrgel se je v travo in jo blazno poljubil na beli vrat. Zdrznila se je kakor bi bila ranjena, otožno ga je zrl njen pogled, tako neskončno žalosten, da so Andreju omahnile roke. Ležala je pred njim in prosila z očmi. Tudi on ni črhnil besede. Se vedno ni mogel odtrgati od nje svojega brezumnega pogleda, pred katerim je vsa gorela. «Andrej, kaj boš z menoj?» je tiho ječala. «Aza, jaz te ljubim in ubijem te tu v gozdu, če me ne ljubiš.» Brez moči se jc obrnila k njemu, da je ležala vznak; izruvala jc dolgo bilko in si hladila z njo razpokane ustnice. V nebo se je pripela z očmi. Brezkončnost sinjega oboka je odsevala v modrini njenih punčic, zajetih v temne obročke. Iz zenic ji je vrela luč, kakor bi se ji solnce potopilo v srce. Andrej ni preložil rok, se ni ganil, tako ga je prevzela njena prelest na zeleni blazini. Šele čez čas je dihnil vanjo: «Aza!» Nobena mišica na njenem telesu ni vztrepetala. Le zamižala jc in šepetala: «Ubiješ me, Andrej?» Na srce so padale razbeljene besede: «Ubijem, Aza, kakor mi je bog priča!» Tedaj sam ni vedel, kako se je zgodilo. Razprostrla je roke in miže objela njegovo glavo; zazibala jo je na svojih prsih v blazno vročem objemu, in ko je našla njegove ustnice, so se mu odprle njene, drhteče od pričakovanja. Trcpetaje se je vilo v travi njeno telo, se spenjalo k njemu, ki jo je dušil s poljubi, da si je želela le smrti. Nenadoma se mu je izvila, se vzravnala in razvozlani črni lasje so se ovili bele breze, na katero se je naslonila in sklenila roke za deblom. Vsa je drhtela. Iz oči ji je vrela zdaj temna jeza, zdaj zopet škrlatni sij brezumne ljubezni. Andrej se je opotekal, kakor da mu je izpila mozeg: «Aza, jaz norim, Aza, moje življenje!» Njene temne punčice so gorele. Strmela je vanj uporno, pri* čakujoč od njega nove blaznosti. «Tja gori, na hrib me ponesi, da bom bliže solncu!» Opotekcl se je k njej, toda v hipu se je okrenil, ne vedoč, kaj počne. Izpregal je konja in se ji smehljal. Tudi v njej je vse kipelo, izgubila je pamet. Izpod čela so ga žgale oči. Zavezal je vajeti na vratu, se pognal na hrbet izpočiti živali, da je visoko dvignila jezdeca, kateremu so drhtela kolena od stiska. In ustavil se je pred njo: «Daj, da te dvignem!» Zavrisnila je in planila. Vsa se ga je ovila, kakor bi mu hotela izgrizti srce. Pila je opojni vonj njegovega vročega telesa, zaprla oči in čula le še pokanje vejevja in sopihanje nozdrvi. Mogočno ju je nosil konj skozi goščo. Zdaj se je vdajal plemeniti hrbet, zdaj se je bočil, težka sapa je vrela iz nozdrvi. Azine noge so bile vse vlažne od znoječega se konja. On pa jc vodil previdno in vzpodbujal Miška. «Nosi, le nosi, kraljico fare nosiš, k solncu na hrib, Miško!» Potrcpljal ga jc po lesketajočem se vratu, da je žival občutila dragoceno breme in je še silnejše bila s kopiti po bobnečih tleh. Ko so Miškovc temne oči zagledale hrbet hriba, se je vzpel, razširila so se mu močna prsa, dvignil je glavo, se pognal zadnjič in obstal na vrhu. «Zdaj glej, Aza, moja kraljica!» ji je šepetal Andrej v uho, da jo je omamljal njegov dih. «Tam stoji Grad, tam leži polje, tam visoke gore!» Ona pa ni dvignila glave, še vedno jc pila z razširjenimi nos* nicami vonj moža in se še tesneje privijala k njemu. «Si že ljubil, Andrej?» jc šepetala v njegove prsi. «Tako še nikoli, Aza!» «Ne boš nikdar več, ko ne boš imel Aze!» se jc vsa srečna smehljala. «Aza, Aza, Aza!» jo je prižemal nase, da se je Miško srdito prestavljal. «Aza, solnce zahaja!» Počasi se je zavedela. Dvignila je smehljajočo se glavico in se ozrla po zemlji naokrog. Kakor bi drobna lastovica obsedela na žehtečem vratu, tako je položila svojo dlan na konja in mu ukazo? vala: «Nosi naju nazaj!» Zazibala sta se, da se jima jc zdelo, kakor da ju ladja odnaša na široko morje. «Moj bog, Andrej, saj blazniva!» so se mu smejali beli biseri, ko je obsedela pred njim v travi. «Daj mi vina, žejna sem!» Ko ji ga je natočil, je prosila: «Poljubi ga!» Izpila je na dušek, omamilo jo je. Topel smehljaj je igral na njenih ustnicah: «Položi me na voz in pel ji me domov, ti moj črni vrag!» Vzel jo je k sebi v naročje in skrila je svojo glavo v njegovih nedrijih. «Kako si vroč, Andrej!» «Objemi me!» In objela ga je čez prsa, da je komaj dihal. Taka je bila moč v njenih sladkih rokah. Noč se jc zgrnila nad poljem. Miško je previdno iskal varne stopinje, ker je njegov gospodar pozabil nanj. Andrej je pritiskal svoje obličje k Azincmu in jo poljubljal. Zvezde so se prižigale v temnih svetovih. Tam v dalji nad mestom je plavala svetloba. V sladki tišini so bila konjska kopita enakomerno, kakor udarci ure. V njunih poljubih pa sta se združila vedno ločena vzhod in zapad neba. Od vasi sem, daleč izza gozda je vstajala pesem: «Savice sila bo tebe umorila ...» «Aza, te bo res umorila?» ji je šepetal v uho. «Me je že,» se mu je poredno smehljala. Konj je zavil že v Kravjo dolino in pričel teči. «Jezus! V mestu sva!» Sedeča poleg njega, se je zopet na? slonila nanj. «Pa jc upihnila luč, mu dala od kamricc ključ...» Hladen dih vetra je odnašal njeno pesem. On pa se jc sklonil in prosil: «Še enkrat, Aza!» Objeta sta zavozila na farno cesto. «Mi boš dala od kamricc ključ?» «Če ga ne izgubiš,» se je biserno smejala ter se privijala k njemu. «Pri nas so vse luči prižgane. Počakaj pred hišo!» Skočila je v kuhinjo in prinesla polno pest sladkorja za Miška. «Potem pridi!» mu je zašepetala. Stopivši v izbo, je zagledala očeta samega pri mizi. Vstal je in ji stopil naproti. «Kje si hodila, Aza?» «Z Andrejem sem se peljala!» «Da se moreš s takim norcem podajati v nevarnost?» Aza je zamahnila z roko, se obesila očetu na vrat in sc mu sladkala: «Lepo je pa le bilo, kaj tisto!» «Kakršen je sam, take ima tudi konje!» «Nocoj sem ga povabila!» «Saj tako vse dni poseda pri nas in mi meša Marijo!» Aza je vprašala: «Zato hodi?» «Kaj bi drugega. Iz same objestnosti. Že vem, kaj je zadnjič pri Pacu govoril. Vraga, nocoj ga vabiš, ko pride Hostar. Ženi? tovanjsko pismo napišemo. Veš, odločil sem se, da ji dam vse, kakor ji gre, pa bog obvaruj, da bi ji kaj povedala.» «Ne bom, očka, prav si storil. Še bolj si mi všeč!» «Le glej, kako se oblečeš za svatbo!» Prisluhnil je. «Ne gredo?» «Ne,» je dejala Aza in sedla na klop. Zamislila se je. «Kaj, zaradi Marije je hodil? Ni mogoče! On jc moj! Nobena ga nc bo več imela!» Hotela je vstati, ko je vstopila Marija. «Aza, v kuhinji sem ti pripravila večerjo!» Aza je planila k nji in jo sladko objela: «Kam greš, Marija?» «K župniku, poslal je pome,» je odgovarjala brez žalosti in brez sence. «No, in Rok?» «Zdaj je dober z menoj. Ne ve, kaj bi mi storil!» «Vidiš, Marija, še boš vesela! Si pa tudi lepa, moja Marija, le poglej jo, oče!» Kar vrtela se je pred sestro, da se ji je morala ta venomer smehljati. A v globino srca ji niso segle Azine besede. Takoj je čutila, da ji ni več tista sestra, ki je živela pod streho kot brezskrbna tičica. V hipu je spoznala, da je Aza doživela novo razodetje, katero jo je odtujilo hiši. Marija je slutila vse, pa se je skrbno čuvala izdajalskih pogledov. «Pojdi zdaj, Marija!» je pristopil oče z resnim očesom, ves nemiren in prisluškujoč. V tistem hipu se je na vratih pojavil Andrej: «Pozdravljeni!» Oče mu je obrnil hrbet, kakor bi ga ne videl. Marija je vsa zardela pred njim, hitro pozdravila in odšla. «Andrej, pojdi z menoj v kuhinjo, boš z mano večerjal,» je dejala Aza in še zašepetala očetu na uho: «Le dobro uredi, da bo Marija vesela!» 18 273 Ko sta stopila v kuhinjo, držeč se za roke, je prišla teta Zeba. Drobna očesca so presunljivo pogledala Azo in starka se je zgrozila. Nekaj hipov je nepremično držala skledo v rokah; nato se ji je izmuznila iz tresočih se rok. In v tisti minuti so spoznale njene, vsega življenja vajene oči, kaj se je zgodilo. «Ubožica, ubožica!» je stokala, pobirajoč črepinje. Aza je plaho strmela v starko in drhtela. Iztrgala se je Andreju, se vrgla starki krog vratu in zajokala tako krčevito in tesnobno, da on ni vedel, kam bi se ozrl. Zgodilo se je v tako blaznem hipu, da se ni nihče zavedal, kaj je. Le teta Zeba, ki je nosila vso hišo v svojem srcu, je vse jasno občutila, in ko si je Aza smehljaje otirala objokane oči ter gostolela, češ, vse bo še dobro, teta, je starka žalostno pristavila: «Razbito je!» Andrej jih je odrešil s svojim širokim smehom in teta jc počasi odšla v svojo kamrico, kjer jc odprla težko skrinjo in pristavila svečo. — V tem trenutku je potrkala Marija pri župniku. «No, kristjanka moja, pozdravljena!» Sedla je brez besede, pozdravljajoč z lahnim poklonom. Njemu je bilo nerodno. Ni mogel pričeti. V naglici je urejal papirje na majhni mizi, kjer so stali tudi ostanki skromne večerje. «Vidiš, dekle, popoldne sem opravil z njim, zdaj bom s teboj. Jutri okličem enkrat za trikrat. Prav tako, ne?» Marija je še vedno molčala. «Seveda, seveda, čim prej so take reči pri kraju, tem ljubše mi je. Nimam rad opravka s takimi zadevami. Eh, sitnosti, same sitnosti, popoldne sem, dopoldne tja, večni prepiri s škofom,» jc prehiteval samega sebe iz zadrege, ki jo je izražala vsa nje-gova oseba in je proniknila v vse ozračje. Toda Marija je ostala mirna. Tiho je zrla v mogočno župnikovo postavo in sledila igranju mišic na njegovem ploščatem obrazu. Pričakovala je besed iz srca. Župnik jih je imel pripravljene zanjo. A ni jim našel izraza, zato sc jc skrival za malenkostmi. Prevroče je prosilo njeno srce. Tako iskreno in vdano jc bilo njeno pričakovanje, da ga je čutil v sebi. Zdelo se mu je, da dvoje belih rok trepeče pred njegovim srcem, ki je bilo polno zemeljskih skrbi in nevešče, kako bi potolažilo izmučeno dušo. Sam pri sebi jc tiho prosil: «Večni, razsvetli mi besedo. Naj postane živa, polna tvojega duha, da reši potapljajoče se srce!» Polumrak se je razpredel pod slabo leščerbo v sobi. V njem se je skrivalo mogočno telo mlade neveste. In župnik je prisedel. Prijel jo je za roko. Nad širokimi podočnimi kostmi so zagorela mala očcsca in živo sijala. «Poklical sem te k izpraševanju, Marija Zamejčeva. Izprašaj si vest in povej, kaj ti teži dušo!» Iz oči v oči je dihala misel. Župnik je nadaljeval z mirnim, toplim glasom, kakor da je nekdo drugi posegel v njegovo srce ter ga razsvetlil z nebeško modrostjo. «Poznam tvojega izvoljenca, Marija! Stal je pred menoj in gledal sem mu v dušo. Povej mi, ali ga ljubiš?» Tako gorko je zasijalo iz njegovih oči, da so se besede same od sebe razvozljale: «Morda bolj, kot on mene!» «Ti bi rajša ostala sama?» Povesila je glavo in česar bi živemu človeku ne priznala, je njemu odpirala, kakor bi jo bog izpraševal. Župnik jc po njenih drhtečih rokah spoznal, da mu je pritrdila. Težak vzdih je razodeval njegovo bolest. «Poznam svojo rfaro. Nasilneži so. Ne ženijo se iz ljubezni, po denarju hlepe, po časteh, po nasladah, ti ubogi zemljani..Fara raste, z njo greh in meni se krči srce. Poštene, sive glave so v strasteh opešale in mozeg jim razjeda divja, neukročena kri. Kadar jih gledam pred oltarjem, kako imajo prstena obličja od kesanja, čutim njih vroče meso, ki utriplje v samih strasteh in jim ne da pokojno spati. Verjemi, podobni so mrčesu, grobarjem, ki rajajo nad grobom svoje žrtve in ji v še neiztrohnelo srce ležejo jajca za svoj zarod. Potem pa prihajajo po odvezo. Toda, Marija, ne obupuj. Tak je svet. Če bi nc bilo usmiljenja za sle* herno človeško dejanje, bi deževala izpod neba lava in požgala zadnjo travico. Vsi grešimo nad samim seboj in Večnim v nas. Nc lc ti farani, katerim je ubijanje zakon življenja. Poglej, vsak dan stoje pred voličkom, ki jih z dobrohotnim očesom prosi za poslednje usmiljenje, za hjtro smrt. Vsak dan oškropi njih roke nedolžna kri uboge živali. Ta prelita kri jim meša razum in srce. Že v otrocih se strdi krog srca in tako gre od roda do roda. Nikoli več se ne pretaka v njih vesela in radosti polna. S težkimi sanjami se rode, rastejo kakor necepljcni divjaki in njih duše nc rodc blagih sadov. Toda, Marija, jaz ne preklinjam te božje njive; jaz ne obračam gora. .Moje roke so slabotne in se nc morejo meriti z Njegovimi. Jaz ljubim svojo faro in bom dal zanjo življenje. Strašna je ta njiva in ljubezen sejem vanjo. Ti pa, moja Marija, si moja najljubša plevica med vsemi ženami; okopuj to mojo njivo z ljubečim srcem. Zalivaj jo z usmiljenjem in vero. Ne plevi osata s sovraštvom, da ti rok ne zastrupi. Z 18* 275 ljubeznijo ga izpuli, da vnovič ne zraste. In če boš hodila po moji njivi z večnim življenjem v srcu, boš otajala v srcu svojega otroka kri, ki jo je podedoval od očeta. Veruj, Marija, usmiljenje mora priti na ta rod in rastel bo, da se združi z Večnim. Ti pa pojdi v zamož, ne za ljubezen in belo postelj, pojdi kot gre ljubezni polna plevica na njivo!» Globoko sklonjena je poslušala Marija; ni videla trpko bo? lestnega izraza v njegovih očeh. Objel je vso bridkost v njeni duši in, kakor bi dvomil o svoji moči, je vpraševal. «Posegel sem v dušo tvojemu izvoljencu, pa sem spoznal v njem veliko mero ljubosumnosti. Ti veš bolje, kaj ga podžiga lest a strast?» Molče je pritrdila. «Sem slutil. Lakomnost se je spajdašila z njo. Napelji stu* denec v svoje srce. Morda te najde!» Vstal je in izpustil njeno žarečo roko. Prevzela ga je čudna slutnja, da se je zdrznil, kakor bi pogledal v prepad. «Marija, kadar ti bo težko in te bo izkušala kri očetov, pridi k meni. Če jo bom le slutil v tebi, te najdem in odrešim iz robi? dovja. Če bo v moji moči.» «V vaši oblasti so vsa srca,» je šepetala presunjena. «Ni res, Marija. So duše človeške, do katerih najde beseda Večnega pot šele po rodovih.» Razprostrl je nad njo'svoje roke in je molil. Zanjo je prosil in zase. Zunaj, pred vrati jo je pričakoval Rok. «Si opravila?» «Sem!» «Pojdi z menoj, govoriti moram s teboj!» Vodil jo je na dvorišče, pod košato lipo. ') -v - «Zdaj mi povej, kaj si imela z Godeževim?» Vsa kri ji je zastala. Kakor je prišla vsa čista iz župnišča, cako mu JeT pogledala v divje oči, ki so se iskrile od sovraštva in hotljivosti. «Nikdar ničesar!» mu je mirno odgovorila. On pa jo je stisnil za mehko zapestje in jo pritisnil k sebi, da jo jc zabolelo v polnih grudih. Kar hropel je vanjo: «Govori resnico!» «Bog mi ni ustvaril laži na jeziku!» Pomislila je: «Vse, kar je v mojem srcu, si ti ustvaril, Večni. Kdor bo ljubil moje srce in spraševal zanj, se mu bo odprlo.» Vedela je, da ne laže, toda samotna žalost ji je pala na dušo. «Gorje ti, če nisi govorila resnice!» jo je pestil. «Zdaj pojdi in molči. Pridem še nocoj k vam. Oče je že davno tam!» Poljubil jo je. A ta poljub je priklical solze, da so ji zalile oči in se je skozi temo oprijemala proti domu. Jokala je v svoja nedrija. «Po tebi, dete, ni vprašal. Če ne bom imela tebe, zblaznim in se živa pogreznem v grob!» je tožila sama sebi. Ko je stopila v hišo, je slišala očetove besede. «Če rečem, rečem! Prvi dan pri nas, drugi pri vas.» Oče je nadaljeval široko in košato: «Vso « • pot in počakal, da je Rok izginil. Nato jc zavil za plotovi in se ozrl na hišo. «Zamejčevina, že lajajo psi okrog tebe!» Planil je v sobo pri Mari, ves mračen, kakor bi priplul hudo? uren oblak. Poklical jo je k sebi in ji govoril zroč v stran: «Poženi takoj vse — čc ne jih sam pomečem na cesto. Razumeš?» Jc sedel za mizo in ni dvignil oči. Ona je prebledela od jeze; v strahu si je grizla ustnice in odpravljala goste. Vrnivši sc v sobo, ga je uporno motrila. «Kaj takega si prepovedujem!» Zacepetala je z nogo. On pa je planil k nji: «Mara, prosi boga, če jc količkaj ,usmi? ljen, da me ne razdražiš nocoj! Mene so nocoj gore podsule! Zamejčeva bajta se bo podrla in zverina je komaj ušla!» Gledala ga je belo od začudenja, čeprav še ni mogla poplakniti svoje jeze. Postal je čudovito mehak in otožen: «Mara, vse se ženi, tudi jaz sem se prišel ženit. Nocoj, Mara, tako hočem in potem v brlog, kamor sodi zverina. Razgali se pred menoj, vedro vina daj, da bom pijan, kot še nikoli. Nocoj je moja in tvoja noč. Slišiš, odreši zverino, da ne napade psov.» Vrgel se je na tla pred njo, jo objel čez kolena in jo strastno poljubljal. Ni je videl, kako mirno si je zapletala lase. Potem se jc zaril z glavo v njena nedrija. Do bolesti krčevito jc kakor blazen poljubljal njene prsi, da je tudi v hladnem telesu vzkipela temna, črna strast. Iz noči, v kateri se je zvijalo dvoje teles v silnih krčih pobes? nclega sladostrastja, jc šepetalo dvoje src. «Mara, Mara, v brlog beživa, da se izpijeva do zadnjega, da si izglodava kosti. Mara, že so naju ožgale jesenske slane. Po? kopljeva se drug drugega, da nama nc bo dolgčas v jami do sodnega dne!» «Luka, če me imaš količkaj rad, povabi me na vašo svatbo; boš videl, kako se postaviš z menoj.» * * ♦ Že pred zarjami je vabilo. Matere ob cesti so onemele v • svetosti polnem miru. Nad njim je plavala sproščena pesem bronastih src in oznanjala dušam Zemljanov dan vnebogleda. Odprla so se velika vrata s ceste v božji hram. Pred oltarjem je gorela večna lučka in razsvetljevala glavico nebeškega pelikana, ki je med zlatimi zvezdami na mogočnem svodu delil mladičem svojo vročo kri. (Dalje prihodnjič.) 279' ■ -j-? - y Miran J are / Iz nežnega pobočja rasto Iz nežnega pobočja rasto v mladoletno sinje nebo tri bele veje ... Belina! Kako slepi oči! Sinjina! Kristalno daljno zveni! Zastrem pogled si s sanjami. Nebo in breg in tenko drevo: med zimo in vesno kot čudež rasto... Med slutnjo in gledanjem zvonka se misel trese kot solnčni pramen in se v vesoljstvo razprši... V miljonih draguljev drobno se odsvit njen iskri... Sem žejen, potnik, srečanj, ki jih sen rodi, besed cvetočih — v ljubezni dan oblakov potujočih —; obrazov žejen sem, ki ne bero jih le oči, so večni znanci, glas, ki v tajnih strunah spi. Razlilo bi srce se v vrelcc vročih melodij, kot sneg na toplih tleh se v sok stopi, pa proži le odmev samotne bolečine, ki tiho orje polje mlade radosti. O, žejen sem — zaradi solnca — ne temin. Kot vodni cvet, ki iz srca obraza blesk si pije, da tih in plamencč nad temnimi gladinami zašije. Noči mu rosa vere moč oživlja, vsak dan zamišljeno kipeči kelih najde, ki vanj skrivnost svoj večni lek odliva in ga studencev le najvižiih «last zaliva * * ts Ferdo Kozak zejen • • • Dr.'Ivan Prijatelj Vloga «omladine» v prvem obdobju «mladoslovenskega» pokreta » —j. i (Nadaljevanje) Dotični dopis v «Novicah», datiran z Dunaja dne 30. novem? bra 1867., ki ga omenja Leveč svoji nevesti, se je glasil takole: «Obnašanje vseučiliščnih dijakov v obče je dan? denes tako živahno, da se mnogo o njem govori. Dovolite nam tedaj, drage »Novice', da mi tudi o slovanskih dijakih bese? dico spregovorimo. Kakor da bi bila neka električna iskra šinila v žile vseh sinov matere Slave, si prav marljivo prizadevajo vsi, da se najpred vejice enega naroda zedinijo, potem pa kakor udje enega života združijo v eno močno slovansko deblo. — Naj naj? pred omenim o Slovencih, kteri dosedaj niso imeli pravega društva. V prvem letošnjem shodu, v kterem so se stareji in na novo na Dunaj prišedši Slovenci po stari navadi prijateljsko po? zdravili, izgovorila se je želja, naj bi se naredilo slovensko društvo. Od vseh strani se je ta predlog sprejel navdušeno. In 20. dne tega meseca se je ustanovilo društvo z imenom ,S a v a', na podlagi glavnih teh pravil, da družabniki v znanstvenih in narodnih rečeh napredujejo ter se prijateljsko zabavljajo. Odbor se je izvolil iz sedmih udov; za predsednika je bil izvoljen g. Gre? , gorič, za podpredsednika g. Ulrih, blagajnika g. Celestin, tajnika c-^c^e^ g. Leveč in za odbornika g. Jurčič in g. Šuklje. Imamo tedaj sre? ?; dišče, v ktero se sicer malo in še to po daljem mestu raztreseno^/, število Slovencev zbira. — Ob enem se je tudi ponovil odbor za jugoslovanske občne shode iz treh južnih društev: iz hrva? škega ,Velebita', iz srbske ,Zore' in iz slovenske ,Save\ in kteri se bode v velikem številu vsak mesec dni enkrat shajal. — Isti čas se je tudi po nasvetu slovaškega društva ,Okolje' napravil odbor za občne slovanske shode vsaki drug mesec iz vseh slovanskih društev .. .»35 O ustanovitvi «Save» je v tem času izšel v slovenskem časo? pisju še en dopis, in siccr izpod peresa nekega «Višanca» v «Slov. gospodarju». Ta dopisnik, očividno dunajski slovenski akademik,30 je med drugim poročal o novem društvu naslednje: «Davno smo 35 «Novice» /. dne 4. decembra 1867., str. 405—406. 3 ifjm au talent unb SBilbung gebritfjt (neue freie Pr.)' ni zadovoljen samo se škandalom, ki ga počenja v zboru, ampak tudi ondi, kjer stanuje, se svojo surovostjo svoj narod tako grdi, da s časom ,ä Graner' na Dunaju še stanovanja nc bo mogel dobiti. Včerajšnji Figaro je samih Tomanov poln// Ni čuda, da Dunajčanje mislijo, da smo mi Slovenci manj iz? obraženi kakor Indijanci, ako so še naši ,h ä u p 11 i n g i' tako divji! O blamage!!» O nezaupnici drju. Tomanu se je na teh pripravljalnih shodih za ustanovitev «Save» v novembru 1867. mnogo debatiralo. V Lev? čevi zapuščini sta se ohranila dva koncepta, pisana (po poznejšem pripisu Levčevem) z roko jožefinca doktoranda Untcrluggauerja. eden s svinčnikom, drugi s peresom, eden datiran z dnem 7. no? vembra 1867. Ker ta koncepta te nezaupnice, ki se sicer ni nikdar odposlala in tudi ni prišla v javnost, značilno osvetljujeta ne samo razpoloženje, ampak obenem vso ideologijo takratne slovenske , akademske mladine, ju hočem navesti. Prvi, s tinto pisani kon? cept se glasi: «Blagorodni gospodje poslanci! S težkim sercem smo gledali Vaše dozdanje vedenje in ravnanje v deržavnem zboru, živo prepričani, da pot, po kteri vodite Vi naš narod, ne pelje do sreče in blagostanja. Z globoko žalostjo pa nas je navdalo Vaše zadnje početje o vprašanji, ki ima neizmerno važnost za prihodnost vesolne deržave in torej tudi naše dežele. In če smo molčali dosedaj, ne moremo in ne smemo molčati sedaj, ko se je vnel boj za duševno prostost, za luč, za napredek in omiko; boj, kteremu se umikati ne sme nihče, komur so mär nar imenitnejše pravice človeštva, v kterem se mora vsaki očitno vstaviti na to stran, ali pa na ono. Na tem polji vsaj mislimo nam ne boste mogli odrckovati razumnosti in kompetentnosti, ako ravno Vas nismo volili mi, ampak le naši očetje. In tako nimamo le samo pravice, imamo še celo sveto dolžnost, da povzdignemo glas pred Vami, pred našim narodom in pred svetom, da mi dunaj* ski Slovenci nismo nikakor na Vaši strani, ko se borite, ali pa vsaj stojite za stvar, ki jo je že zdavnej obsodil ves omikani svet. Vaše ravnanje ni po duhu našega veka, ne po duhu vesol* nega slovanskega naroda, kterega posamezno vejo (imate za* stopati Vi. V živo nas peče sramotni pečat, kterega ste s svojim rav? nanjcm Vi na čelo pritisnili nam in vsemu našemu narodu, kterega bo svet, žalibog! sodil po njegovih poslancih^izvoljen* cih. Ni nam sicer neznano, da niste tako ravnali iz lastnega prepričanja — kaj tacega misliti bi bilo dvomiti o Vaši razum* nosti — ampak le vsled tiste nesrečne nam vsem znane zveze, ktera pa — in to je naše živo prepričanje — ni nikakor našemu narodu na korist. Ali naj bo to že kakor hoče — mož ne sme nikoli govoriti zoper svoje prepričanje —! Vemo tudi dobro, da Vam ne bo težko dobiti na ta neprijetni dopis hvalnih adres, kjer jih bo sto in sto podpisanih, in tisoč podkrižanih iz vseh strani naše revne domovine. Zajiamij)a, to pač smemo reči očito, stoji slovenska inteligencija, ktera edina ima glas o takih zadevah. To prepričanje nam daje moč, da se obračamo do vseh tistih slovenskih poslancev, kteri so glasovali zoper prosto* miselnost sploh, zlasti pa na duševnem polji, in protestujemo na vso moč proti ravnanju, ki je nasprotno dušni in telesni koristi naše domovine, nasprotno duhu slovenskega naroda in nam sramoto dela pred vsem omikanim svetom. Na Dunaju 7. listopada 1867.» Drugi koncept, pisan s svinčnikom, je naslovljen naravnost na drja. Tomana in ne na vse slovenske državne poslance ter ima par značilnih variant, izmed katerih naj navedem naslednjo kot načelno: «Posebno pa si mora omikana mladina, poklicana, da se vdeležuje velikega dela duševnega napredka, v sveto dolžnost šteti, braniti svobodo vednosti, ako ji preti nevarnost, ter jo ohraniti čisto i neoskrunjeno od ptujega, sovražnega vpliva! Branili ste vi, čestiti gospod, združeni z neko stranko, kteri jc resnica — laž, laž — rcsnica — nekaj po govoru, nekaj po glasovanju znano pogodbo, ktera stavlja gibanje človeškega duha pod zakone, ki so sc rodili v tminah srednega veka. Mi pa, verno udani poklicu vednosti, ki nam je edini vir resnice, imamo za sveto si dolžnost, da Vam odkritosrčno k h • povemo, da s tem svojim početjem ste zažgali sramotni pečat...» itd. Iz debate, ki se je v «Savi» razvila po tem povodu, so kar na enem izmed obeh konceptov s svinčnikom zabeleženi nekateri razlogi, ki so jih najbrž posamezni debatantje uveljavljali za in proti, na primer: «1.) Konstitucionalizem je bil ustavljen od vlade, da bi zatirala na duševnem polji. 2.) Adresa ni proti konkordatu, ampak osebna proti osebam. 3.) Ne moremo govoriti o političnih, deržavnospravnih rečeh, ker nismo kompetentni...» itd. Nekaj podrobnosti o vzrokih, zakaj se ni že takrat sprejela ta nezaupnica, je sporočil Leveč svoji nevesti v že navedenem pismu z dne 10. decembra 1867., v katerem piše med drugim: «Z nezaupnico dr. Tomanu ne bo nič. Bila jc že zdelana, pa ko se jc pri ropotu prečitala, začeli so Štajerci vsi zoper njo govoriti, dasi so bili prej zanjo (!!!). Mi smo jim spodbijali izgovore, nezaup? niča se je potrdila — pa vendar se je malokdo upal podpisati. Eden se je zbal svojega strica dekana, drugi svojega brata kap? lana, tretji svojega očeta i. t. d. Lchko veš, kako smo se nekteri jezili! Celestin je bil tako jezen, da nobenega ni pogledal, in da bi Slovence moralično prisilil adreso poslati, pisal je v ,Wan? derer ju' med drugim: dass lediglich die Furcht vor den Klerikalen und nicht die Überzeugung die famose Umstimmung bewirkte. Lehko veš, da ko bi bili imeli Slovenci kaj takta, bi si tacega razžaljenja ne bili dali dopasti — pa —! Pomagati si nismo mogli. Na Dunaju je 80 Slovencev, adreso pak bi bilo komaj 20 pod? pisalo. Se ve, da teh 20 ne more v imenu vseh govoriti, ker niso večina.» Edino vest, ki je prišla o tej neuspeli nezaupnosti v slovensko javnost, je prinesel «Slov. gospodar» v že navedenem dopisu «Višanca». «Slov. gospodar» je, kakor znano, v tem letu ostro kritiziral državno?pravno postopanje slovenskih državnih poslan? cev, a konkordat je branil zaradi vpliva narodne duhovščine na šolo. Dotično mesto o nezaupnici v «Višančevem» dopisu se je glasilo: «Gotovo ste brali v nemškem »Wanderer4 ono novico, ki jc krivo pravila, da so slovenski dijaki dunajskega vseučilišča ,soglasno' sklenoli, naznaniti dr. Tornanu v posebni adresi, da niso zadovoljni, da je glasoval za konkordat, ali kakor se jc tam reklo, z tim poslati adreso proti konkordatu. Res je, da je občna na? vdušenost za adreso proti konkordatu vzbudila tudi v nekterih slovenskih dijakih željo, v adresi na dr. Tomana proti konkordatu pokazati, da so »liberalni4, tudi se je adresa z veliko večino spre? jela, nikakor pa ne »soglasno*, ampak nekteri smo bili zelo na? sproti. Gotovo, da dijakom v i š i h šol nič ne škodi, ako kon? kordat pade in se šola od crkve loči, škodi pa (in to je vzrok zadosti, da ne želimo tega) škodi ljudstvu našemu in s takim ravnanjem bi le vodo Hvali na mlin nasprotnikov naših, ter pod? pirali reč, ki ako obvelja, nam in ljudstvu našemu gotovo drugega nc prinese, kakor zatiranje narodnosti. In duhovščina naša veči? delj vsa^ narodna in skrbeča za omiko naroda, gotovo ne zasluži, da ji mi nasprotujemo. Te in druge vzroke smo nasprotniki ome? njene adrese navedli zagovornikom njenim, ter smo rekli, da radi podpišemo adreso proti političnemu postopanju naših poslancev v obče, te pa nikakor ne.» Na koncu svojega dopisa izraža ta «Višanec» mnenje, da se je pa tudi poslancem že itak «zadosti na ušesa obesilo». Na volivcih pa je, da oni z Dunaja prišedše poslance pozdravijo, «kakor so si zaslužili»." Zlasti zanimivo pri tem slučaju s prvo nezaupnico drju. To? manu je to, da je bila večini tedanje dunajske slovenske akadenv ske mladine stvar svetovnega naziranja važnejša nego stvar politike, ker se naposled tudi adresa zoper dualistično glasovanje slovenskih poslancev, s katero so, kakor se vidi, so? glašali vsi dijaki — ni odposlala. Poleg splošnega slovenskega akademskega društva «Save» se je v jeseni 1867. po prihodu Levca na Dunaj med tamošnjim slovenskim dijaštvom nanovo oživilo «literarno društvo», ki ga jc bil leta 1865. po svojem prihodu na dunajsko univerzo pokrenil .^Jurčič s Stritarjevo pomočjo. Tega obnovljenega «literarnega društva» duša in neomejen ter občudovan estetični zakonodajatelj jc bil postal sedaj Stritar: tako da bi se ta privatni klub mogel imenovati v tem letu naravnost «Stritarjevo literarno društvo». 39 «Slov. gospodar» z dne 28. novembra 1867., št. 33. 286 Dr. Ivan Prijatelj: Vloga «omladine» v prvem obdobju «mladoslovcnskcga» pokrcta Leveč, kateri je že kot osmošolec pošiljal svoje pesmi v presojo prejšnjemu Jurčič*Stritarjevemu «literarnemu društvu»40, je sedaj vstopil kot redni član v ta ozki zasebni literarni klub, katerega ostali člani so še bili: Stritar, Jurčič, Celestin in Jože Ogrinec.J^> ^ Ta dijaška literarna družbica se je sestajala ob nedeljah zvečer v Celestinovem ali Stritarjevem stanovanju. Leveč je o tem klubu./^c* zlasti o njega literarnem mentorju, pisaril Janku Kersniku in svoji nevesti navdušena in občudovanja polna pisma.4' Najvaž? nejšLliterarni produkt, ki se je v tem društvu pripravljal pod konee leta 1867. in v prvih dveh tretjinah prihodnjega leta 1868., je bila «Mladika», to programatično in mejniško glasilo «mladoslovenske» literature. Pa tudi splošno slovensko akademsko društvo «Sava» je s prvo svojo javno prireditvijo nastopilo nekako programatično v «mladoslovenskem» duhu. Prva javna produkcija dunajske «Save» začetkom decembra 1867. je namreč veljala — Prešernu!42 V ostalem pa je živelo ob tem času slovensko akademsko dijaštvo na Dunaju na ta način, da se je njega izbrana manjšina literarno urila in poizkušala v «Stritarjevem literarnem društvu», večina pa vežbala v govorih ter po dijaško zabavala na «ropotih» «Save». Enim kakor drtigim jc največ preglavic prizadeval «nervus . rerum». V tem oziru je bilo pač tipično za večino slovenskega dijaštva, kar je pisal Leveč svoji nevesti dne 23. decembra 1867. o sebi: «Pretepeni teden se mi je prav slabo godilo, tako slabo, da mi še nikoli ni bilo tako hudo, kar živim. Izpod Cvctličnika [Rožnika, kjer je Leveč kot gimnazijec tudi stanoval pri svoji stari materi v sedanji gostilni «pri Čadu»] sem cn teden pozneje denar dobil, kot bi ga bil moral dobiti, in ker sem bil skoraj popolnoma suh in tudi Jurčič in Šuklje nista nič imela, moral sem pet_dni_biti brez kosila. Živel sem večidel ob samem kruhu, pa še_za_tega nisem imel dosti denarja. Veliko pregovorov ima res Slovenec, pa tako resničnega menda nobenega ne, kakor tistega, ki pravi: Kdor gre na Dunaj itd. Nič več si kaj tacega ne želim, pa Jurčič pravi, da bom še dostikrat imel priložnost, to skušati. Pravi, da je za človeka prav dobro, da pride malo v šolo d u n a j s k o,H samo spozabiti .se nc sme v taki zadregi dobrih namenov delati, ker jih pozneje vselej pozabi.» (Dalje prih.) , ''^ ^^'h* tuAJ ^ J^s^ 40 Pnm. moj uvod v «Stritarjevo antologijo»,'str 29. ' / / 41 Ibidem, str. 30. 42 Vencajz, o. c. st. 44. Tone Seliškar / Umazana povest (Konec) Ko so opoldne delavci počivali, jedli kruh in kadili čike, ki so jim ostali od plačilnega dne, je prisedel k prijatelju in obrnil pogovor na ženske. Sredi pogovora pa, kakor , da bi se domislil nečesa: Čakaj! Ali nima tvoja žena sivih oči? — Ne. Rjave ima. Pa zakaj? — Tako. Zdelo se mi je, da ima takšne, kakor moja. Za njima sta sedela mladeniča in sta se pogovarjala o dekletih. Komaj je Klemen ujel stavek: Pa kakšne oči ima, da bi ti videl,— ga je že zgrabilo znova. Okrenil je glavo k njima in se je hotel ponorčevati: — Kakšne oči ima, praviš? — O, črne^ kakor hudič. Vlegel se je v senco voza in se zamislil. — Rjave oči. — Črne oči. — Moja žena pa ima vodene oči... Da, kaj pa je na očeh? Oči so oči. Izvlekel je časopis iz žepa in je čital podlistek: — Človek je postal stroj. Roke in noge so se izpremenile v transmisijo, ki žene kolesje tega stroja. Celo prebava, srce in duša se vrte v tem silnem zagonu. Zato je ta stroj brez duše in srca. Zakaj na neverjetno spreten način si je ustvaril človek tak stroj. S tem, da ga je pritisnil k neprestanemu trpljenju, mu je odvzel izobrazbo in umetnost. Celo vero mu je ubil. Tudi vero v samega sebe. Zato se je duša izpremenila v nekak večni dinamo, ki žene obrat človeškega stroja. Samo želodec mu je pustil. Skrčil pa mu ga je na natančno izmerjen oddelek, kjer izpreminja trpljenje zaslužek v strojno olje, da teče transmisija gladko in tiho. — Hudič, res je tako. Ali vendar ... Rjave oči. — Črne oči. — Vodene oči. — Kalne oči... Sirene iz centrale so naenkrat razbičale opoldansko tišino. Delavci so vzdihnili, nekateri zamolklo zakleli in so se zopet potopili v prahu. Ničesar ni bilo slišati razen hropenja in udarcev krampov. Uro pred odhodom z dela pa se prične čudna muzika v kamenolomu. To jc vrtalni sveder, s katerim vrtajo skale, ki jih potem razstrele, da imajo delavci, ki pridejo za njimi, takoj delo pred nosom. Klemen je zavlekel svoj aparat blizu pod vrh kamenoloma. S krampom je napravil prostor zase in za sveder, zvezal aparat z električnim tokom ter pričel: Velikanska žuželka je zabrnela po vsej pokrajini. Sveder je vrtal v skalo globlje in globlje. Klemen je čepel za aparatom in opazoval svedre. Enakomerno brnenje ga je omamljalo z najrazličnejšimi mislimi. Pri delu namreč, kjer ne delujejo prenaporno ne mišice ne možgani, porablja človek čas za premišljevanje o sebi in o svoji okolici. Vprašuje se in si odgovarja ravno tako, kakor če bi sedel poleg njegov dvojnik, s katerim se pogovarja o dovršenem in nedovršenem življenju. c /> In prav gotovo je sedel pri Klemenu njegov nevidni dvojnik. Saj je bil prav za prav sam s svojim pojočim aparatom. Ali vendar, nekdo je gotovo bil, ki se je z njim pogovarjal. Klemen je pričel svoje premišljevanje z revolucijo, ki jo je napovedal Florentini. Toda takoj ga je prekinil njegov dvojnik, in hipoma je začutil bolečino na levi strani. — Pusti to! S francozom je zavrl vijak pri aparatu, potem je zopet sedel na tla. — Kaj pa vodene oči, Klemen? Zagledal je dvoje velikih oči pred seboj. Čisto prozorne so bile. In obrnjene so bile vanj. Dvojnik pa mu je ukazoval: — Kaj vidiš v teh očeh, Klemen? — Ničesar ne vidim v njih. — Pa v zenico poglej! — Tudi tam nič. — Poglej, čisto prozorne so! — Niso! — Malo kalne so res. Ali skozi videti jc vendarle. — Res je. — No, in kaj vidiš za njimi? Pod tisto kalno liso? Klemen je napenjal svojo dušo, dvojnik pa ga je silil: — No, kaj vidiš tam? — Zdi se mi, da prav majhno žensko. — Natančno poglej! — Cila je. — No — in —? — Na postelji sedi in si popravlja lase. — In kdo leži v postelji? — Jaz---Ne! — Čakaj... Piškur je pri nji! Sveder je zadel na trd kamen. Ropotal je naprej, samo ostreje. Dvojnik se je zakrohotal in izginile so oči. Tudi Klemen se je zasmejal. — Neumnost! je rekel in je zamahnil z roko. Toda dvojnik ni odnehal. Splazil se mu je v ušesa. — Tvoja žena ni poštena! — Moja —? Kdo to pravi? Njegov prijatelj je stal za njim in se mu je smejal. — Kaj pa predavaš svedru, da tako klatiš z rokami okoli sebe? Klemen je vstal in je bil še bolj zamišljen. — Ti, koliko je ura? Čas bo. Končaj vendar, saj vidiš, da nc gre sveder nika? mor več! Klemen jc prekinil tok. Aparat je utihnil kakor hrošč, ki pade na tla. Iz zabojčka, ki jc stal daleč stran od njega, je vzel dina* mitni naboj in ga je vtaknil v izvrtano luknjo. Potem ga je spojil z vžigalno vrvico, zadelal luknjo in šel, vrvico odvivajoč, počasi navzdol. V primerni razdalji je obstal in dal znamenje. Svarilna piščal je zažvižgala. Delavci so zbežali v varno kritje. Nato je prižgal vrvico. Zasiknilo je, kakor da bi gad s silovito brzino zletel po pobočju. Delavci, ki so stali za Klemenom, so vzkliknili: — Zdaj! Nič! Klemen je takoj spoznal, da ne bo eksplodiralo. Nekaj ni prav, je dejal okoli stoječim. Delavcem, ki se jim jc mudilo domov, se je zdelo to neumno. Razburjali so se nad patrono in nad Klemenom. — Ne zna, so se norčevali. Klemen je vzel kladivo in dleto ter šel na nevarno mesto. — Takoj bom gotov. Novo patrono vtaknem. Delavci so postali radovedni. — Pa zakaj ne poči, mrha? — O, Klemen ji bo že dal vetra! — Kaj, vraga, štefna tam gori z dletom? Aha, zdajle bo ... Klemen je pokleknil in opazoval vžigalno vrvico. Vrvica je pregorela do konca. Patrona ni za nič, je ugotovil. Previdno je odpiral z dletom zadelano luknjo. Delavci so postali nestrpni. Nekdo je zavpil: — Pazi, Klemen, dinamit je hudič! Klemen je zataknil dleto v nabojev rob in ga skušal izvleči ven. V tem hipu je dleto izpodrsnilo. Silovita iskra je planila iz odprtine, skala se je zamajala kakor testo, potem pa je švignila kvišku. In za seboj je potegnila Klemena. Za grozovitim pokom se je vsulo po pobočju zdrobljeno kamenje in med njim se je zakotalil ravno pred delavce Klemen z obrazom navzdol. Delavci so tekali okoli Klemena in niso vedeli, kaj bi. Iz hiš so prileteli otroci in ženske ter so jokale kakor bedaste. Stali so tako vsi okoli njega in nema groza jim je krčevito stiskala roke. Tedaj je sunkoma zatrepetalo njegovo telo. In strašno hro? pen je je lezlo iz njega. Neka ženska je zakrilila z rokami in vpila: — Vode, vode — še miga, tak dajte no —* vode, vode! Vzdignili so ga ter ga odnesli v vežo. Sam zdravnik je pre? bledel pred tako razmesarjenim obrazom. Oči so mu visele iz jamic in so bile razccfrane. Tam, kjer je bil nos, je bila krvava odprtina. S čela je bila posneta koža in desna roka je bila dva? krat zlomljena. Ženska, ki je držala škaf z vodo, sc je sesedla in omedlela. Delavec, ki jc gledal skozi vrata, je stopil na dvorišče in je pljunil.('j) — Prekleto, pošteno ga je, je dejal tovarišem. In menili so vsi, da bi bilo bolje, če bi ga ubilo. Zdravnik mu je izmil glavo in ga obvezal za silo. Ko so položili to ubogo, trepetajoče telo na nosila, je široko odprl usta. Po tleh je pljusknila debela kepa krvi, iz katere so se svetlikali izbiti zobje. Potem so ga odnesli v bolnišnico. — Ko so razodeli Cili nesrečo, se je zavzela. In ni prebledela. Kahla rdečica ji je napojila lica in pomembno se je ozrla k Pi? škurju, ki je sedel pri ognjišču. Ta je bil v zadregi in je dejal samo: — Hudič ti! Ko so ji natančno razložili, da mož ni mrtev, temveč ranjen, da ga je samo po glavo usekalo, je pričela tuliti. Soseda jo je tolažila in ji trgala umazano cunjo z oči. Cila pa jc ni spustila, zakaj v njenih očeh ni bilo solz in obraz je bil ves drugačen, samo nc žalosten. — Ne cmeri se! Saj boš dobila visoko odškodnino in po? kojnino. Cila je bila takoj potolažena. Vsedla se je in je gledala v tla. Potem jo je vprašala: — Kaj misliš, koliko bo dobil? — Ne vem. Moj človek je rekel, da veliko. — O, da bi vsaj! — Bo, je zarenčal Piškur. Saj vsak dobi. 19* 291 — Nič se ne kisa j, je modrovala soseda, kaj zato, če bo slep! Samo, da je živ! Ni res, ti? — Ja, je pritrdil Piškur. — Še prav lepo bo, Cila. Denarja dobiš, kolikor ga boš sama hotela — mož pa bo sedel pri peči in dremal do smrti. Boš dala za en liter, ko dobiš? — Bom. Za en Štefan! In soseda jo je lopnila po hrbtu. Vsedla se je k nji in ji . govorila o veselih dneh, ki so pred durmi. Cila pa je hotela biti žalostna. Ali smeh, ki ji je tu pa tam ušel, je pričal o nasprotnem. * # * Ko je ozdravel, ni bil več prejšnji Klemen. Obraz je bil do ustnic izpremenjen v eno_samo ploskev in je bil nepopisno grozovit. Družba mu ni dala ničesar razen majhne pokojnine, s katero se ni dalo živeti. Cila ga je poslala beračit na široko cesto. Sedel je nepremično na mostu od jutra do večera s klobukom, v rokah. Mimo njega je hodilo življenje. Živo in veselo življenje. In rudarji so mu polnili klobuk in so ga pomilovali. Tudi kočije r so se vozile mimo njega. Toda niti enkrat se ni ustavila kočija I pred njim, niti enkrat ni stopil iz nje cilinder k mastnemu klo? ' buku. In če bi se tudi to zgodilo, bi to bil velik zločin! Zakaj to bi bilo norčevanje. Slepi Klemen je sedel na mostu in ni videl ničesar. In ni slišal ničesar. Samo čutil je življenje. Toda to življenje je bilo vse drugačno kakor prej, ko jc imel še pogleda dovolj za sebe in za druge. In sedaj ga je samo čutil na prav poseben način. Nič več ga niso brigale stavke. Tudi ga niso brigali človeški stroji in revolucija tudi ne. O, Klemen je pustil vse to pod vrhom kamenoloma! Tam leži, že od dežja izprano in od težkih pod? platov v zemljo zabito. Vsega tega ni več. Komaj da je ostalo še ogrodje Klemena. In to ogrodje nosi strašansko spačen obraz. Obraz brez oči, brez nosa — kakor miniatura pročelja temno? sivega kamenoloma. In za tem, od dinamita obtesanim obrazom, leži samo še Cila, njegova Cila, vlačuga nad vlačugami, prešust? niča, kanalja, ki se je že bogve kolikokrat spečala z drugimi, ki jc v sami srajci sedela na Piškurjcvih kolenih in mu je v satanski pohotnosti grizla obraz, temu_v lačug ar j u, ki ni bil nič manjši prašič, kakor ona, ki je viseč na njegovem vratu preklinjala svo? jega moža s psovkami, kakor strela ostrimi. Toda Klemena niso dosegle te psovke, zakaj gluh je bil. Gluh in slep. In v možganih mu je živela samo njegova žena z vodenimi očmi. Živela pa je v možganih, kakor daljne sanje, hude, ki se jih ni mogoče več spomniti. Ko so ga pripeljali domov, ga je Piškur prijel za roko in ga peljal v sobo. Tam ga je posadil na stol in se je vrnil k Cili, ki je mrko gledala skozi vrata za njim. Otroka sta ga nekaj časa opazovala, potem sta se namrdnila in se šla potepat. Klemen je sedel na stolu nepremično — kakor dihajoča soha. Onadva pa v kuhinji vsak v svojem kotu. Cila si je s pestjo podprla brado, Piškur se je z rokami naslonil na mizo in je zijal skozi okno. Mrak se je plazil skozi okno in je pregrnil ves pro? štor s črnim zastorom. V daljavi so nekje zabijali delavci pilote v zemljo. Z dvorišča se jc včasih zagnal pod nebo otroški krik. Cila je vzdihnila. Enkrat, večkrat. Piškur se ni ganil. Potem je vstala in zaprla okno. Dražil jo je molk. Obrnila se je k njemu in pritajeno, kakor da bi se bala Klemena, je šepnila: — Zini kaj! Tiho. Barva njenega obraza je bila zoprna. Kakor obledela, rumena zavesa. Lasje so ji silili v velike oči, ki so bile čudno svetlosive. Sijaj jim je bil moten in moker, kakor da bi neprestano plavale v vodi. Kadar jc bila nataknjena, je izbljuvala iz sebe vse, kar ji je viselo na jeziku. Danes, ko je prišel Klemen domov, je bila prenapolnjena srda. Stud do moža se ji jc povečal do ogromnosti. In sedaj ni vedela, kaj bi. Razočarana v svojem upu, da dobi denar, pokojnino, zve? riženega moža, ki ga ni hudič vzel, in fanta, ki se ji kuja zaradi njega, ker noče živeti pri taki pošasti. Vrtelo se ji je vse to v glavi, jo razburjalo, da je metala iz sebe vso nizkotnost, ki ji je bila prirojena. Udarila jc po mizi in bleknila skozi stisnjeno grlo: — Ne drži se kakor žabja podobica! Rudar se je razvnel, zakaj tudi njega je dirnil Klemenov prihod. — Ne zmerjaj mene! Tam ga imaš! — Ta je gluh in prismojen. Rudar se je zasmejal. — Kaj pa sedaj? — Kaj jaz vem!? — Ampak... '— No, ampak — — Proč grem. To ji je večkrat razodel. Ali vsakikrat se je premislil. In ga je umela tudi zadržati. Danes pa se je vseeno prestrašila. Saj ji ni bilo veliko do njega. Toda ravno sedaj, ko je strašilo doma —. Velike oči so se še povečale in v kotih se je nabralo polno vlage. Vsa mehka je postala. — Kaj praviš? — Da grem proč. Ne morem ga gledati. — Pa ne pojdeš. — Ne bom ne gledal večno tfc žalostne figure. In še bedaste povrhu. — Tem bolje, če je bedast. Nama ne bo nič na poti. Sicer pa bo kmalu guznil. — Tebi na čast, seveda! Tole jo je pa zopet razkačilo. Zadrla se jc nad njim: — Kako pa govoriš nocoj z menoj? Govedo! Si se me nažrl, / sedaj pa misliš adijo, zbogom —. O, ne boš! Piškur je počasi in premišljeno vstal. Dal je roke v žep in se razkoračil pred njo. Nagnil se je z obrazom k nji in se ji rogal. — Ti — kdo pa si ti? Cila je bila vlačuga in je to vedela. Zardela je in naenkrat se ga je oklenila okoli vratu, pritiskajoč ga z vso silo na svoja polna prsa. In ga ni izpustila. Piškur se ji je trgal iz rok, toda vse bolj ga je stiskala k sebi. Čisto k njegovemu telesu se je pri? tisnila in je glasno sopla. Rudarja je stik z njenim telesom omamljal. Postajal je krotak. In ni trajalo dolgo, pa jo je tudi on stisnil k sebi. Tačas so vrata zaškripala in čez prag je spolzela Klemenova senca. Zletela sta narazen in sta se močno prestrašila. Bilo je že temno. Samo oddaljena obločnica je sipala svojo luč skozi okno. Klemen je šel počasi, tipajoč, proti njima. In smehljal se je. Krenil je k Piškurju. Ta jc trepetal in se mu ni umaknil. Ko ga je Klemen otipal, je stegnil roke proti njegovemu obrazu. S konci prstov mu jc otipal obraz. Njegove smehljajoče ustnice so se skremžile na jok. Obrnil se je nato k Cili. Ko se je dotaknil njenih rok, se je treslo vse njegovo telo. In njegovi prsti so tipali dalje. Glasovi, smehu podobni, so vreli iz njega. — Cilka, Cil?ka ... Cila je mislila na smrt. Potem so njegovi prsti zdrseli po vratu na njen obraz in se ustavili na očeh. Sveža koža na njegovem obrazu jc postala temnordeča in se je napela. Usta je odpiral in zapiral. V njih je ležalo mrmranje, ki je bilo slično mrmranju zadovoljne mačke. Naenkrat pa jo je potisnil k zidu in se z vsem telesom naslonil nanjo. Kolena so se mu udrla v njen mehki trebuh, z rokami je objel njen hrbet in jo silil k tlom. Klemen je zahteval njeno telo. Nič drugega več na svetu. Cila je kriknila, potem pa je pobesnela. Z vso silo svojega telesa se je vrgla naprej, da je Klemen odletel. Zakrilil je z rokami in se opotekel po kuhinji. Priskočil je rudar in ga pahnil v sobo. Klemen je otipal posteljo in se je zvrnil nanjo. Tiščal je obraz v blazino in je renčal, renčal vedno tišje, dokler ni omagal. Cila in Piškur sta se spogledala; ko si je opomogla od strahu, je spregovorila: — Kdo bi si mislil! Sedela sta še dolgo v temi in sta premišljala. Potem sta za; klenila Klemena in otroka v sobo in sta zaspala v kuhinji. Drugi dan je prinesel Klemen dosti denarja domov in Piškur je ostal pri Cili. Starejši fant je vodil očeta po mestu do večera. Tako nista imela dosti sitnosti z njim. Kadar je zahropel in pričel iskati Cilo, sta ga zaprla v sobo. Stradala sta ga. Po treh tednih je bil Klemen že suh in mršav. Koža na obrazu je postala cunjasta, roke koščene. Upala sta, da se ga na ta način kmalu iznebita. * » # Na dan Piškurjevega godu je Cila spekla mesa in potice in kupila mnogo vina. Zvečer sta praznovala ta imenitni dan. Sama. Otroka sta sedela na tleh; glodala sta kosti in pila vino, ki jima ga jc dajal Piškur. Cila je polnila kozarce in trkala s Piškurjem in bila sta dobre in razposajene volje. On je kadil cigaro in pravil dovtipe, katerim sta se otroka od srca smejala. Cili je zlezlo vino v telo. Lasje so ji padali na vse strani in se je tako močno grohotala ter tolkla po kolenih, da je bila vsa zaripla v obraz. Štirinajstletni Marički, ki je bila polna in močna, je vse to tako ugajalo, da je pustila mlajšega brata na tleh in sedla k mizi. Piškur ji je natočil. To ti je babnica, je zacmakal. Kakor ti, Cila! Saj jc moja hči, se je smejala Cila. — Samo fanta ji še manjka, jc menil on. — Saj ga imam, je pojasnjevala Marička, ki je že omagovala v pijanosti. Oho! sta se oba začudila v silnem smehu. — Kdo pa je? Le povej! • Toda Marička se je naslanjala na Piškurja in je od mešanice vrtečih se predmetov zaprla oči in zapela. Glas ji je pojemal, utonil je v smehu in klecnila je na tla ter takoj zaspala poleg brata, ki je ležal pod mizo pri oglodanih kosteh. Piškur se je zvijal od smeha in je potem pil v dolgih krčevitih sunkih. — Nesiva ju spat, da nama ne bosta v nadlego. Primi fanta, Piškur, je sklenila Cila. Potem bova pila kuhano vino. Prijela je Maričko za lase, jo vzdignila in vlekla v sobo. Tudi Piškur je dvignil fanta in ga vrgel na posteljo. — Sem, sem daj Maričko! Kje bo pa Klemen spal, jo je opom* nil Piškur, ko jo je položila na Klemenovo posteljo. — Saj je vseeno, je dejala ona. Kar pojdiva. Klemen je sedel na stolu zopet nepremično kakor soha. Ko sta zaprla vrata, je pristavila vina na ogenj. Piškur je stal poleg nje in jo držal okoli pasu. Takoj za njima pa je pritipal Klemen. Njegove prej tako ostre ustnice so se smehljale. Z glasnim hrupom sta ga pozdravila oba. — O, Klemenček, dober večer! — No, kako z vami, kako? Klemen je enakomerno ponavljal: — Cilka, Cilka ... — O, dragi, le bliže, le, saj sem tu. Zazibala se je k njemu in mu pristavila stol. Izvoli, vsedi se! Rogala se mu je, ga potisnila na stol in mu dala kozarec kuhanega vina. — Na, stari, na najino zdravje! Oba sta se postavila predenj in sta ga gledala. Vino je bilo vroče in Klemenu se je zaletelo. Zarigala sta onadva od radosti. — Lc pij, le! Klemen je pil in pil. In ko je izpraznil, sta mu še natočila. — Da boš laže spal! In je zopet pil in pil. Vino mu je zastrupljevalo še tisti ostanek duše, ki mu je ostal. Smeh mu je postajal glasnejši. Cila pa mu je venomer podajala vročega vina. Piškur je gledal in se tresel od smeha. — Na, lep cirkus to, je jecljal. Klemena je žgalo vino zmerom bolj. Začutil je Cilino bližino. S koščenimi prsti je grabil po nji. — Cilka, Cilka, jc hropel. Pijano se je zagnal s stola, a takoj jc omahnil in se zopet vsedel. Cila pa se mu je iznova nastavila. Zopet je planil pokonci, pograbil jo je za roko in jo vlekel k sebi. Cila se je zarežala in ga potegnila čez prag v sobo. Opotekel se je k mizi, se spotaknil in padel na posteljo počez, čez Maričko. Ko je začutil žensko telo poleg sebe, je legla na njegov obraz zadovoljna senca. Roko ji je položil okoli vratu in se stisnil k njej kakor dete k materi. In zaspal je takoj v vinski omotici. Cila se je vrnila v kuhinjo in utrujena od tega dne se je naslonila čez mizo. Piškur, bolj pijan kakor utrujen, jo je pahnil na posteljo in ugasnil luč. — $ # $ Proti jutru se je Klemen prebudil in je bil bolan še bolj kakor druge dneve. Začutil je žensko poleg sebe. Nasmehnil se je in šepnil: — Cilka! Vsedel se je na rob postelje. Tedaj se je pritepel odnekod njegov dvojnik ali kdorkoli in mu je zagnal vodene oči v bolne možgane. Zresnile so se mu poteze. Kakor da bi se bal, kakor da čuti grozo blizu sebe, je stegnil roke v bran in je smrtno preplašen zastokal: — Vodene oči... Telo, ki je ležalo poleg njega, se je zganilo. Topla roka se ga je dotaknila. Glas se mu je tedaj izpremenil v divji krik, s katerim se je zagnal na telo. Prste je razprl in jih nato zapičil v njen goli vrat. Zaškrtnil je goltanec, zagrgral je strahotni glas in utihnil. Tiščal je vrat in tulil: — Vodene oči, vodene oči... Potem se je skrivil v klopčič in je padel na tla. 0 £ ' 0 ^ ™ ^ /. A. Krylov / Velmoz in modrijan Velmož je z modrijanom modroval o marsičem in mu dejal: «Povej mi ti, ki svet poznaš do dna in kot iz knjige ljudstvu čitaš iz srca, kako je to, da kar že ustanovimo mi, sodišča ali družbe učenjakov, in komaj dobro se ozremo, — cvet bedakov, že prvi v njih sedi. Kaj zoper to zdravila ni?» — «Težko,» odvrne modrijan: «Enako družbam se godi učenim (a to med nama), kakor hišam se lesenim.» — «Kako?» — «Glej, svojo sem dogradil oni dan; lastniki v njej še niso se vstanili, a murni so žc davno notri se vdomili.» (Iz ruščine preložil li. VdoviČ.) Honore de Balzac / Lepa Imperija (Iz «Contes Drolatiques») reden je bourdelski nadškof odšel na cerkveni zbor v Kost? nico, je vzel med svoje spremstvo prav mladega svečenika, srčkanega Touranca, ki se je znal prikupno vesti in govoriti, kakor bi rožice sadil, saj je veljal za sinü proslule Saldeje in kraljevega namestnika. Tourski nadvladika ga je bil svojemu duhovnemu bratu, ko je potoval skozi to mesto, radovoljno pre? pustil kot za dar, vedoč, kako zelo so teološke srbečice pereče; taka darila so med nadškofi običajna. Potemtakem je prišel mladi duhovnik na zbor in dobil stan v hiši svojega prelata, ki je bil mož nravnega vedenja in visoke vede. Filip de Mala, kakor je bilo duhovnu ime, je sklenil, da sc hoče spodobno obnašati in dostojno služiti svojega pokrovitelja; vendar je videl na tem bogorodnem koncilu rameno dosti ljudi, ki so bili bolj bogohulniki nego bogohvalniki, pri vsem tem pa so služili celo več odpustkov, zlatnikov in nadarbin nego drugi, ki so živeli pametno in pobožno. Neko noč pa, ko se je zali hudič hotel polastiti njegove kre? posti, mu je vdahnil v uho in um, naj si nagrabi zalog do mile volje, češ, vsakdo zajema v naročju naše matere svete Cerkve, pa ga ne izčrpa; ta čudež že sam po sebi dokazuje božjo mo? gočnost. In mladi svečenik iz vesele Touranščine si ni dal dvakrat reči. Sklenil je pirovati in žirovati, privoščiti si nemške pečenke z omakami vred, kjerkoli bi mogel priti brezplačno do njih, zakaj bil je ubožen ko cerkvena miš. Ker je od sile zdržno živel, posnemajoč svojega nadškofa, ki ni več grešil, ker ni mogel, in je zato veljal kot svetec, so ga gostoma napadale hude skušnjave in zbog tega mu je bila duša žalostna, to pa tem bolj, ker je venomer srečaval grobo prezalih in zapeljivih deklin, stanujočih v Kostnici, da bi razsvetljevale razum zbranim očakom. Od jeze je hotel počiti, ne vedoč, kako bi se pridružil tem svetlim srakam, ki so se včasih obregale na kardinale, opate, veljake in velmože, poslance, škofe, kneze, vojvode in mejne grofe, kakor da so to uborni pisarji brez okroglega v žepu. Po večerni molitvi si je izmišljal, kako naj bi katero njih na? govoril; sestavljal si je nekak ljubavni brevir z vprašanji in odgovori, za vsak slučaj. In ako je drugi dan po večernicah naletel na katero teh knežen, ki so se s svojo debelušnostjo šopimo valjale po svoji nosilniei, v spremstvu oboroženih oprod, je obstrmel z odprtimi usti, v zadregi kakor ščenec, ki muhe lovi, ter jim buljil v ognjevita obličja, ki so ga perela v dno srca. Nadškofov tajnik, plemenitnik iz dežele črnih gomoljik in testenic, mu je bil jasno in glasno razložil, da si cerkveni očetje, upravitelji in prizivni svetniki pridobivajo ne s svetinjami ali odpustki, temveč z obilnimi darovi, z dragulji in zlatnino, dostop k najimenitnejšim izmed teh razvajenih mačk, živečih pod zaščito knezov in krezov cerkvenega zbora. Tedajci je nebore Touranec, akoprav je bil še tak golič in negodnik, začel zbirati zaklad: v slamnjačo je vtikal zlatnike, ki mu jih je dajal blagi nadškof za njegove pisarije, upajoč, da jih bo nekoč dovolj nakopičil in potem mrvico podvoril kardinalovi vlačugi. Vse drugo pa je Bogu prepustil. Njegova oprava je bila od temena do peta tolikanj oguljena, da jc bil toliko podoben božjemu stvoru, kolikor je koza z nočno čepico na rogeh slična gospodični. A ker ga je vzpodbadal pohlep, je vsako noč postopal po kostniških ulicah, malobrižen za svoj život in večno v opasnosti, da mu kak suličar z bradnico predere drobovino. Tako je prežal na kardinale, ki so lazili k svojim lepoticam. Tačas je videl, kako se po hišah prižigajo voščdnice; in ma= homa so se razsvetlile vse duri in križke. Potem je slišal, kako so se posvečeni opatje in drugi zabavali, srkali in srebali najboljšo kapljico, kako so skrivoma peli zaljubljeno alelujo, ne meneč se, kdo kaj ve za godbo, ki jim je svirala vmes. Kuhinja pa jc delala prava pravcata čuda in skrbela za to, da opravilo ne bi postalo dolgočasno: za preludij so služile mastne, krepke juhe, zornicc in svitnice so bile kračmanove, pri večernicah so imeli slastne pečenke, ob hvalnicah pa so se topile sladkarije po grlu. Po dolgem žirovanju in pirovanju pa so vrli žrcci umolknili. Oprode so se jim kockali na stopnicah, mezgi pa, ki so čakali na ulici, so se ritali v razvedrilo. Vse je bilo v najlepšem redu! I no, vera in pobožnost tu še ni bila opešala. Zategadelj so spalili strica Husa. In vzrok? V skledo jim je hotel seči, nc da bi ga bil kdo vabil. Sicer pa mu je prav; pokaj je pač bil hugenot, preden so hugenoti prišli na svet? Ampak vrnimo se k ljubkemu Lipetu Malemu. Čestokrat jc dobival bunke po glavi in sunke pod rebra; ali zali duh ga je batril in bodril, češ, da bo prej ali slej prišla tudi nanj vrsta in da poslane kardinal, vsaj pri kakšni ženski. Pohota ga jc delala drznega kot jelena jeseni, tako da se je nekega večera vtihotapil v najzaljšo hišo v Kostnici, kjer je na najvišji stopnici gostokrat videl komornike, konjarje, dvorske plemčiče, tekače, ki so s plamenicami čakali svojih gospodarjev: vojvod, kraljev, kar? dinalov in vladik. «Ah,» je jeknil, «onale mora biti krasna in mikavna!» Oborožen kopjanik ga je pustil mimo, meneč, da spada k spremstvu bavarskega kneza izbornika, ki je pravkar odšel iz hiše in morda kaj pozabil, kar naj bi mu bil donesel ta črnorizec. Urno ko krt je Filip de Mala predirjal stopnišče, kamor ga je gnal zli ljubavni bes; opojen vonj po dišavah ga je privedel blizu komnate, kjer je gospodinja čevrljala s svojimi ženskami, od? penjajc si nakit in obleko. Ves osupel je obstal kakor tat pred pandurji. Gospa jc bila brez čepice in srajčice. Sobarice in dekle, ki so gospodinjo napravljale za noč, so ji čedno telesce spretno in okretno baš iz povojev izluščile, hočem reči slekle, tako da se je zmedenemu popu ob durih izvil iz prsi goreč «ah», ki je dišal po ljubezni. «Kaj bi rad, mali?» je vprašala kurtizana. «Vam dal svojo dušo,» je bleknil, hoteč jo pojesti z očmi. «Lahko prideš zopet jutri,» je povzela, da bi se mu grobo porogala. Filip pa je, čez ušesa rdeč in zaripel, dostojno odvrnil: «Ne bom umanjkal.» Kakor norša se je spustila v krohot. Filip je onemel, vendar pa je poželjivo in prežavo pasel po nji svoje poglede, ki so se čudovito blesketali od hotljivosti. Kar nič ni povesil oči pred odkritimi čari kot pred razpuščenimi bujnimi lasmi, lijočimi po hrbtu, ki se je svetil nalik izlikani slonovi kosti in se tu pa tam med neštetimi valovitimi predeni bohotno belikal. Na snežnem čelu je imela brušen rubin, ki pa je izžareval manj ognja in molnjc nego njene črne oči, ovlažene s smejavimi solzami. Nagajivo je vrgla kvišku svoj kljunati čeveljček, z zlatom vezen kakor masno oblačilo, pri tem pa je napravila nespodobno kretnjo ter pokazala nožico, manjšo mimo labodjega kljuna. Tisti večer je bila židane volje, drugače bi bila velela vreči skozi okno malega ostriženca, ne da bi rodila zanj več nego za svojega prvega škofa. «Beštre oči ima, gospa!» je opozorila ena izmed hišen. «Iz katere mišine pa je prilezel?» je poizvedovala druga. «Ubogo dete!» se je rogala gospodinja, «mati ga bo iskala. Na pravo pot ga je treba zopet spraviti.» Touranec pa se ni dal izbegati; z naslado je motril posteljo od zlatega brokata, kjer naj bi v kratkem počivalo telo prekrasne ljubovnice. Ta pogled, sočen in poln ljubavne modrosti, je vzbudil gospe domišljijo. Na pol v smehu, na pol že zaljubljena v malčka, mu je ponovila: «Jutri!» ter ga odpustila s kretnjo, pred katero bi bil pod klop zlezel sam papež Ivan, tembolj, ker je bil siromak kakor polž brez hiše, saj ga je bil koncil bašte razpapežil. «Že spet ste, milostna gospa, obljubo devištva izpremenili v grešno poželenje,» se je oglasila ena med ženščinami. In vsa družba v hihit in hohot. Filip pa se je izmuznil, za= devajoč se ob podboje, motoglav in potoglav kakor mačka z vrečo čez glavo, tako ga je bil omamil pogled na to božjo stvarco, ki jc bolj mikala nego rusalka, vstajajoča iz vode... Zapametil si je živalske podobe, vklesane nad vrati, in se vrnil k staremu dobričini nadškofu, noseč v srcu polne malhe vragolij in grešnih nakan. Dospcvši v svojo kemenato, je vso noč prešteval svoje rumenjake, pa jih ni hotelo biti nikdar nad štiri. Ker pa je bilo to ves njegov sv. Imam in ni črez to gleštal ne bora nc beliča, jc pač upal zadovoljiti krasotico, čc ji podari vso svojo imovino. «Kaj pa vam je, Filip?» mu jc dejal blagi nadvladika, ki ga jc vznemirilo premetavanje in skrivno vzdihovanje njegovega pisarja. «Ah, milostivi gospod,» je odgovoril ubogi duhovnik, «čudim se, kako more tako srčkana in sladka ženica človeku tolikanj težiti srcc!...» «Katera pa?» je povzel nadvladika ter odložil brcvir, ki ga jc blaga duša prebiral za druge. «Oh, Jezus, hudi boste name, blagi moj gospod in pokrovitelj, kajti videl sem gospo, ki jc vsaj kardinalova ljubica... In plakal sem se, videč, da mi nedostaje več kot enega preklicanega trdnjaka, da bi mogel njeno trdosrčnost izpreobrniti v rado* darnost...» Nadvladika je namrščil strešico, ki jo je imel nad nosom, in ni rekel nc bev nc mev. Zbog tega sc jc ponižni in pohlevni farček tresel v svoji koži, bridko obžalujoč, ker se je izpovedal svojemu načelniku. Ali iznenada se je oglasil sveti mož: «Je li zares tako draga?» «O,» je kliknil mladenič, <■■<£%* razvidno iz Glonarjevc zgodovine postanka te zbirke. Glej «Slovenske narodne pesini», IV. zvezek, str. *25, *38, *39, *40. Ponudbo, da bi Štrekljevo delo na* dalje val, pa je Pleteršnik odklonil. KNJIŽEVNA POROČILA Anton Novačan: Samosilnik. Deset povesti. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. 156 str. Cena broš. 40, vez. 48 Din. Kakor malone vsa slovenska proza zadnjih dveh desetletij, je tudi Anton Novačan zrastel iz Ivana Cankarja in ob «njem. Zato se seveda ni mogel docela ubraniti mojstrovemu vplivu, posebno nc formalnemu. Bodoča slovenska lite« ' rama zgodovina bo zabeležila epohalen pomen slovenske moderne v naši lite? raturi na pragu dvajsetega stoletja ne toliko v idejnem pogledu — kar je bilo novost za Slovcncc, nikakor ni bilo za ostalo Evropo — kakor predvsem v formalnem. To jc bil tisti rcvolucijonarni čin, s katerim so slovenski moderni porazili svoje predhodnike, zavojevali srca in mišljenje sodobnikov in prisilili slovensko literaturo, ki jc hirala od koščenega formalizma Cimpcrmanovih in Gregorčičevih epigonov ali pa si izposojala zunanje oblike iz tujih literatur (slovenski naturalizem, ki se samoroden poraja šele zadnje čase!) — v en korak z ostalo Evropo. S to formalno noto, ki jc v prozi Ivana Cankarja dobila svoj najčistejši umetniški in hkrati najsubjektivnejši izraz in se jc pri nekaterih potomcih slovenske modeme dandanašnji razvila v neko naravnost kužno mali? kovanje oblike, se jc obogatil tudi Anton Novačan. Bil jc sodobnik slovenske modeme in njen priroden dedič. Da pa se je v času, ko jc bil Cankar suveren gospodar slovenske proze, uveljavil z lastnim izrazom, ki jc odražal veren obraz svojega stvaritelja, priča o Novačanovi umetniški potenci, njegovi izvirnosti in samoniklosti. Novačan jc pričel nekako programatično: oblikovati slovensko vas v pesmi in prozi, obrazovati njeno dušo in nje bistvo. In odkril je dva temeljna clc* menta, ki ju je položil v dušo svoje slovenske vasi: romantiko in priroden naturalizem. Zakaj ta dva elementa, to sta bistveni črti Novačana samega,- ki se bizarno križata na njegovem literarnem filmu. Pjistcn zcmljak: svež. neposreden, ncpreračunljiv, divji in nagonski. V tem oziru sc mi zdi sličen Hrvatu Kosorju v njegovem «Požaru strasti», dasi jc Koscr bolj elementaren in barbar* ski, a zato tudi manj priroden in resničen nego Novačan. Knjigi «Naša vas» sta Novačanova literarna mladost. Sveži, bujni, prekipe* vajoči. Vonj te slovenske zemlje jc v njih: vera njena in ljubezen; zdravje in lepota; modrost in prikrita žalost. Nad vsem tem pa dih tiste nekoliko sentit mentalne romantike, ki je jc bil poln pisatelj sam. ko je junačil in križaril po svoji domači zemlji. Obljubljeni «Banov študent» kot zaključek trilogiji «Naše vasi» — doslej ni izšel. Izšel pa jc «Samosilnik». «Samosilnik» sodi v okvir te trilogije. V nji je ves pisatelj Novačan od enega svojih prvencev («Hcdonc») pa do sedanjih dni («Peter Kobula»). V knjigi je vrhu tega dvoje obširnejših, odlično pisanih poglavij iz nedovršenega romana «Banov študent» («Muri preganja vrane» in «Oamarjcva krčma»). Tako je v tem zborniku obsežena vsa dosedanja pisateljeva literarna pot, nje rast in razvoj, napor kvišku, do čim popolnejše brezosebnosti, kar je bistvo slehernega tvorca, do čim dovršenejše objcktivacije, do čim konkretnejšega in hkrati samosvojega izraza. Vidimo, kako se v svojem početku pisatelj bori s snovjo, ki se mu včasih razteka pod peresom, da jc nc more krotiti in uklcniti v strogi ritem zaključene novele; kako sc opaja ob stranskih domislckih, ki jih prepleta s svojim žarom in svojo bujno sočnostjo («Hcdonc»). Potem pa ga vidimo, kako se uči notranjih zakonov povesti pri mojstru novele — Maupassantu ter pri francoski in britanski groteski («Teta Pavla», «Smeh pred smrtjo» in «Hudič v ulici sv. Mihcla»). Vmes nekoliko romantike, ki diši skoro malo staromodno («Pater Scbastijan»), in poleg tega čuda jasen pogled v otroško dušo, ki ga je pisatelj krstil «Prvi greh». Med temi povestmi pa najboljše, najbolj Nova« čanovo in hkrati najbolj domače, kar more nuditi pisateljevo pero — dvoje solnčno pisanih slik, ne povesti, «Muri preganja vrane» in «Čamarjeva krčma», prepojenih z živopisnimi barvami kakšnega Uprkc. In končno — zadnja povest v knjigi in izpod pisateljevega peresa «Peter Kobula», ki sega s svojim pro» blemom v naše dni, enotnejša v zgradbi in izrazu ter že da slutiti avtorjevo sedanjo pot. S «Samosilnikom» je torej Novačanova literarna mladost zaključena. Konec le tedaj fantovanju, veseljačenju, veselim napitnicam in podoknicam. konec vaški romantiki. Kam sedaj? Do novih razgledov, do širših in globljih konceptov? (:asr )|fi žjvimo v njem, je moten in kalen. Sam«) močne in bogate duše mož pregledajo do vseh prepadov in višin, s katerih vejeta lepota in skrivnost, ki je povprečnost nc razume in jo sluti v svojem srcu samo umetnik. V današnjih pustih dneh Je Novačanova svetla knjiga dragocen dar. Zato nam je v uteho in veselo upanje. Fran Albrecht. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje. Božična povest v štirih slikah. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Splošna knjižnica, zv. 11. Str. 84. Fr. Milčinski: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih. V Ljub» ljani 1923. Ista založba. Splošna knjižnica, zv. 12. Svoj čas, ko so «Peterčkove sanje» prvič uprizorili, jc vzbuknila javna debata o tem, v koliko jc Golijcva mladinska igra res umetnina in v koliko je izvirna. Ne glede na potek te debate, jc že važno dejstvo, da sc jc sicer malobrižno občinstvo za dramo vendarle pozanimalo in da so bile predstave nabito polne. Tej «božični povesti» vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, kar je očividno čutil tudi avtor sam, ki je svojo igro nazval povest v slikah, vendar pa jc vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor nc moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatclja, ki spremlja ubogega Pctcrčka skozi njegove bolne privide v božični noči. Tretja slika v gozdu jc že kar pesem zase: pesem vtelešenih in oživljenih prirodnih sil, ki pod vplivom duhovnosti kipe v ubrano spokojstvo bajnega zlitja nedolžnega otroškega srca z na« ravo. V stihih ni nobene i^kanosti in mučne iznajdljivosti, zato lijo kakor sami od sebe in soglašajo s celotno zasnovo igre, ki res da nikakor ni kaka presnet« ljiva novost, a jc vendarle spretno za oder uporabljen motiv, ki jc mikal že mnogoterega pisatelja. Kakor Tiltil v Maeterlinckovi «Sinji ptici», tako tudi Petcrček išče sreče, ki po njej zahrepeni iz teme in bede, v katero jc pahnjen. V božični noči leži bolan — kot Hanica v Hauptmanovi pravljični igri — in ' gleda vizije, ki so vsebina tem štirim slikam. Enotnost, ki jo v «Pctcrčku» pogrešamo, pa najdeš v «Mogočnem prstanu», ki jc tudi dosegel pri reprizah lep uspeh. Toda zato pa to «narodno prav» ljico» moti preveč racijonalistično izvedena osnovna misel: dobro srce jc največje bogastvo, srcu vlada lc srce, nad katerim snovnost nima nobene moči. Dejanje pravljice je zelo bogato. Dečku Stanku, čigar mati živi v stiski in pomanjkanju, naklonijo vile mogočen prstan, s katerim si more človek pridobiti vse bogastvo in razkošje. S tem darom ga bajna bitja poplačajo za njegovo dobrosrčnost in duševno plemenitost. Vendar pa si osrcčcncc s takim čudežnim sredstvom le ne more pridobiti srca, človeka. Prstan mu sicer pri* pomore k najširnejšemu uresničenju vseh želja, ki zadevajo materijelne dobrine, ob princesi Vijoli pa čarodejna moč bajila usahne in Stanko vrne prstan vilam in šele njegova lastna milina in dobrota mu naklonita kraljično. V tem leži etično« vzgojna ost tc pravljice. Ob stranskih osebah — gospa Evfemija, ministra Rigo* mir in Rogoslav itd. — prav dobro opaziš, da je igro spisal Milčinski, ki v njem ' vse bolj prevladuje ironizajoči ton kot pa zmiscl za naivno pravljičenje. Miran Jure. Hauptmann Gerhart, Potopljeni zvon. Dramatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Funtek. V Ljubljani 1923. 124 str. To delo protejskega pisatelja je delalo prevajavcu nemalc težave že po svoji vsebini, ki jo je težavno zajeti. Glavna fabula je namreč bohotno prerastla s sestavinami nemške pravljične romantike, ki dajejo delu tako značilno barvo, da so skoro glavna stvar, saj se «Potopljeni zvon» prav zaradi njih imenuje «bajka». Kdor vzame sam tekst te bajke pred sebe, ga bo stavil v dobo, ko so __pojavljali prvi početki krščanstva med poganskimi Nemci, toda Hauptmann ga s podrobnim popisom interieurja Henrikovcga stanovanja jasno opozori, da sc vrši dejanje med Nemci neposredno pred nastopom — Lutra! S tem prihaja v umevanje cclotne bajke nov, važen motiv: ta bajka igra v času preloma med • srednjim in novim vekom! Toda naj se vsebina in poetova zamisel tolmačita tako ali drugače, pravljični motivi so nje bistvena, mogoče celo glavna sestavina, in ti motivi so vseskozi izrazito nemški. Prcvajavcc jc bil tukaj postavljen pred odločitev, ali naj tem motivom njih izrazito nemško barvo vzame ali jim jo pusti. Funtek se je odločil za prvo in jc s tem šel predaleč. Na mesto zelo plastično izdelanih figur nemškega prav* ljičnega sveta jc moral postaviti precej brezbarvne figure slovenskega mito* logičnega in pravljičnega sveta in s tem je cela bajka že v zasnovi zvodenela. Tako mora Funtek namesto Freyrja postaviti brezbarvnega «solnčncga boga» (74), ki mu služi tudi za prevod Balderja (89), katerega drugod (91, 106) slovcni s «Svarogom». Enako je Freyo zamenil z Živo (89,99). Nasprotno pa so «l)rutcn = zöpfc» poslovenjeni preprosto s «kite» (26) in jc Henrikovim zarotilom puscena njih notranja nemška oblika (72,84), dasi Slovenec, ki nc pozna nemške frazeo* logije, vsega tega nc more razumeti. Stara «Wittichcn» je prav po nepotrebnem ožigosana z «Jagobabo» in enako jc preprosti «učitelj» v slovenskem prevodu spremenjen v nemško zvenečega «kantorja». S tem jc umevanje cclotnega dela otežkočeno ali naravnano v krivo smer. v podrobnostih pa ga pogosto otežuje raba mrtvih, slovarskih besed tako zelo. da so včasih kakšni verzi umljivi le s pomočjo originala: jagleccv dobiš tam, ljubic, mrazovih sestric (5); po vigredi z a d a r j a (8); neuvezano ==> unbcfan* gen (56); naval čez dan, poljub v nočeh (67); razvratnica => freches Ding (Pre? drznost ti! 70); in o stvareh ne vem nič prekostopnih = überstiegen (= ver* stiegen, prenapet, 79); razvraten in razvratnost rabi (79,80) za ruchlos, Ruch* losigkeit namesto brezobziren, bogokleten, preklet; udelava = blindhassend wütet (81); odporno = widerwärtig (sovražno, 82 — tukaj jc tudi prezrl, da misli Henrik z besedo «Dummheit» župnika!); ki v lag vale sc = langsam (89); težko je v dninarski navlaki dar ohraniti nebes, ki nc drži ga solnčnodijncga nobena skoba = in all dem Tagelöhner AVerkclkram dies himmlische Geschenk nicht einzubüßen, das — sonnenduftig — keine Klammer hält, ist schwer (91); utvor uborni = armseliger Spuk (102); črni pah = Qualm (105); kaj žuliš — was fackelst du (109); «orehi gluhi» so germanizem nam. «prazni, puhli» (112); svetopetci == Heuchler (113). Večina teh in v sledečem navedenih napak izhaja iz nekake preozke prevajavčeve perspektive: preveč boječe lepi na pomenu posamezne besede ali verza in premalo gleda na pomen opisane situacije, na vsebino in zmisel celotnega teksta. Neredko jc prevajavec zmisel predloge samovoljno spremenil ali cclo na» pačno razumel: ako se stric bi usajal na (!) me = böse sein (8); «postavi kozelček» ni «mach a Mandla», ker se «kozelc» postavi na glavo in nc «po koncu», kakor jc tukaj treba (14); in ako mislim, se mi zdi, da sanjam (da so bile sanje — saj pravi v naslednjem «Gotovo, sanjam tudi zdaj», 15); Henrikovc besede (18—19), ta važna izjava, so napačno razumljene, tudi se Henrik ne trudi, da bi se «sklonil» (saj leži!), ampak «vzravnal» in pravi v originalu: «Ne maram krone! Ljubezni le! Ljubezni! (—• se mi hoče); «Ncgla» jc «ostanček», ne «lonček» (20); «Zvezde so luknjice in solnce jc velika luknja v prazno» bi bilo pravilno, kakor pravi pri Hauptmannu starka tudi, da naj Bog prime za šibo (in ne ona), ker so «plašljivci», «bojazljivci» in nc «klopotci» (30); bodi v slast = nimm in acht (poglej!) jc po nepotrebnem poentirano, «v ovsenico buha vol» (nam. bik!) pa kaže, da Funtek besedila i^razumcl ali pa jc — po nepotrebnem! — skušal Čatcžcvc nedostojnosti omiliti (33); med mezinec (nam. palcc!) in kazalec (58); «in v njega rov že zdrsnem še s teboj» — s tem «rovom» misli Čatež po svoji naturi in govorici baš Rutico, zato je prevod napačen (68); koga si pahnil čez vodnjak v propast = wenn stiessest du hinab den Brunnenstein (123) — Rutica mu očita, da jc čez ograjo vodnjaka, na kateri je sicer sedela, po njegovi krivdi šla v vodnjak sam, v svojo propast! «Zclenovampnik» (108) in «sekira sprožna» (119) so nerodno po nemškem kalupu odlite besede; v prvem slučaju bi se lahko reklo «zeleni vamp, vampež, vampnik», v drugem bi bila sama «sekira» popolnoma dovolj! Človek se po pravici začudi, če bere pri Funtku «tod» (117) ali cclo «ondod» (69,71) namesto preprostega in pravilnega «tu(kaj)». Pravilen gen. pl. je «okovov» (61), kdor pa piše «vun» (80), bi moral pisati tudi «vus», kar je enako pravilno. Par verzov se da z lahkoto popraviti, če suponiramo v njih tiskovne napake in jih po* pravimo tako: Ti pridi sem, pomagaj, da zakurim (20); nam nc pojo lepo. Ni njemu ne (30); strmel bi, želel, upal, se osmeljal (62); Z njim večje slave ne dobiš (68); v sramoto bridko krščenemu svetu (70); v smeteh še sikofantske duše nič (72); prostaščine — ki trati dan za dnevom (92); in brez odbleska luči izgubljene (117). Vse te opazke ne morejo zmanjšati vrednosti in cene dela Funtkovcga, ki se je tudi v tem prevodu — primerjaj n. pr. str. 107. in 108.! pokazal starega in znanega mojstra. Naj^bodo dokaz, s kakim zanimanjem sem zasledoval, pot. po kateri je prevajavec skušal rešiti to nc ravno lahko, prej cclo zelo težavno ' nalogo. Mogoče bodo tudi nekoliko koristile, preden bo ta čarobna bajka. , v '1 X «J > 'v r .....~ 7 • kakor se namerava, stopila na naše odre. x J.A.(i. Ca, > A/W 'C 'q0, Fr. Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina. Vcsclomodre črticc. I. V Ljubljani 1923. Splošna knjižnica, zv. 5. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. St. 72. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II. Splošna knjižnica, zv. 21. Ista založba. Str. 72. Kadar duh zapusti obliko, ki jc bila vidni, oprijemljivi izraz njegovega življenja, ostane lc šc negibni kalup, mrtvo okostje, ki kvečjemu lc^.šc molče vpije o neizprosnem razpadanju in razkrajanju, ki mu je zapisana gola snovnost. Ta memento pa jc za človeka, ki lc prerad pozablja na neizbežnost svojega večnega romanja in se rajši preda lenobni udobnosti počivanja, žvižgajoč bič, ki drami in trga iz omotičnosti čutnega životarenja. Človek se po večini trma« sto vztrajno, s češčenjem in proslavljanjem oklepa takih kalupov, malikov, ki so že zdavno morda zgolj gluho ogrodje in šele satirik, karikaturist ali humorist ga z osmešitvijo teh kultov zbude iz tope navajenosti, z osramotitvijo lesenih idolov ga napravijo dovzetnega za nadaljnjo pot k duhovnemu vseobvladanju vesoljstva. Sedanja doba, ta strahotna mešanica tragičnosti i n^ komičnosti, po? blaznelih groz in odurnih smešnosti nudi dramilccm človeštva prebogato izbero vsakovrstnih malikov. Humorist in karikaturist Milčinski jc v dveh knjižicah «veselomodrih črtic in kratkočasnih zgodbic» zgradil prepotrebno spačeno zrcalo, v katerem bo marsikdo lahko našel svoj pravi obraz. Po svoje jc Milčinski zamahnil z bičem po svoji okolici. Njegova beseda je vedra, prožna, na videz celo prizanašujoča in dobrohotna, šele kesncjc pa te zaskeli globoko zasekana rana in sc nc umiriš prej, dokler nisi izpraševalcu vesti mirno in v vsem — pritrdil. Že prva črtica — «Naredba št. 5742.» — je sijajen vzgled take karikature, ki več in jasneje pove, kot šc tako učeno in tehtno sestavljene obsodbe okostenelih uprav. Takoj naslednja «O otiščancu in vremenski brigi» se razraste v neizprosno bodljivo zajedljivost cankarskc satire, ki jc v «Muhah» ohranila šc prav tako ostrino, dasi žc ovito v blažilnost humorja. Naslednja skupina kramljanj vpliva pa mirneje. To so lične igračke, ki jih je pisatelj postavil pred dcco in tu ustvaril majhen svet, a prav s tako važnostjo in resnostjo, kot jc svet «velikih» in «zrelih», ter jc bas s to vzporeditvijo dosegel svoj namen, osmešil jc na povsem lokav način dejanje in nehanje malikovalccv. Prvi zvezek zaključuje «Smrtna kosa», jedrovit in zasoljen finale, v katerem pisatelj ponovno šc ošvrka in ošiba brez izjeme vse: od raznolikih poedinccv predstaviteljev, preko številnih društev in družb, do najširših razmahnjenj človeških združenj. Moč karikature in humoreske leži baš v njeni kratkoči in prožnosti, zato vsaka razpletenost in razvlečenost škodi in slabi prvotno priostrenost. Ta napaka kazi «Vojno legendo» (v II. zv.) pa tudi «Popotno romantiko», ki je vendarle zanimiva zlitina lirične tišine in skrajno ironične rezkosti. Prebridkc resnice vpijejo iz nekaterih zgodb iz «jugoslovanskega» okolja. Lokavi pripovednik te zabava z agami in medvedi, dokler nc zavije pogovora na vžigalice, ob katerih čuješ mnogo prepotrebnih opazk na naše javne razmere. Milčinski hodi povsem svojo pot. Rekel bi, kakor da se nc briga sploh nič za stremljenja in težnje dobe, v kateri živi. Pa nas nenadoma preseneti s knjigami, kot sta baš pričujoči, ter v značilnejših črtah prikaže ves nered, v katerem živimo, bolj kot marsikdo, ki sc jc ponosito postavil za mogočnega ob; tožcvalca družbe. Milčinski se smeje, a^za tem smehom ždi bolest, veje groza. Kadar bo kdo pisal o naših satirah in karikaturah, se bo moral resno ustaviti ob tem svoje« vrstnem'pisatelju. Miran Jure. Gjuro Arnold. Izabranp «««»sme. 1923. Izdala «Matica Hrvatska» u Zagrebu. Str. 128. Pričujoči zbornik pesmi je nekaka spominska izdaja, s katero je Matica Hrvatska proslavila petdesetletnico književnega delovanja znanega hrvatskega litcrata Arnolda, ki sc jc tudi proslavil kot pisatelj modroslovnih razprav, saj jc_približno trideset let predaval filozofijo in pedagogiko na zagrebškem vseučilišču. — «I/abranc pjesme» so seveda nastale v dobi, ki jc za nas že pretekla, in očitujejo tudi vse znake in odtise onega časa in pokolenja. Zbirko moramo torej motriti bolj 7. litcramozgodovinskega vidika, da ji odkažemo primerno mesto, saj sodobnik po večini ne bo več v njej našel žara, ki ga izsevajo v nadčasnost zrastlc umetnine. Prikupljivi pesnik poje o «Rodu in domu», proslavlja «domovinu», «Ilrvatsku» in uporablja pri tem vse priznakc narodne pesmi: lipo, jablano, zvezde itd. «V žaru večnih zvezd» zvene mehke žalnicc v nastroju bolestnega čuvstvovanja s primesjo lahnega «fin*dc«sifecle»*ovstva: Mignon (!), Aprfcs nous le deluge!, «Jaz sam guslc svoje nosö svud po sv'jctu ...» «Na krilih hrepenenja» plovejo sanje skozi «hladna jutra» in «meglo» pod «notturno» spominov, v vsepokojnost vdanega pomirjenja. Četrti del knjige obsega balade in romance, ki so jim motivi vzeti iz biblije, hrvatske prošlosti in sedanjosti, ki jo vase zamišljen lirik gleda skozi kopreno svctožalja. Oblikovno spominjajo vse te pesmi na Gregorčiča, Jenka, Medveda in Aškerca. Knjiga jc pregledno urejena in povsem zadošča za spoznavo Arnoldovc pesniške tvornosti. Miran Jarc. KRONIKA K petdesetletnici češkega slikarja Maksa Švabinskega. 17. oktobra 1. 1923. je praznoval v Pragi pctdesctlctnico svojega rojstva Maks Svabinsky, eden naj» močnejših živečih čeških upodabljajočih umetnikov. Rojen na Moravi v Kromc* rižu, jc absolviral tamkajšnjo realko in prišel kot oscmnajstlctcn mladenič v Prago na akademijo. Svoja dela jc razstavil prvič 1. 1896. z J. Prcislerjem in mahoma vzbudil pozornost češke javnosti. Od takrat jc vse, kar ljubi in umeva umetniško delo, z interesom sledilo razvoju tega_ krepkega talenta, dočim jc on zorel in rastel v bogatem udejstvovanju s čopičem in grafičnim delom v resno umetniško potenco, ki ji zgodovina češke umetnosti hvaležno prisoja mesto med prvimi. Društvo «Mancs» jc proslavilo pomembni jubilej svojega velikega člana s prireditvijo kolektivne razstave njegovih del v praškem Obecncm domu. Ogromen obisk, ki ga jc bila ta razstava deležna, je bil mojstru gotovo naj* dražje zadoščenje za trdo, k najvišjim ciljem usmerjeno umetniško delo. Razvojna pot mojstra Švabinskega izpričuje močno, brez kompromisov za svojim izrazom stremečo umetniško osebnost; boj duha za ustalitev v resničnosti in v absoiutnosti videza okrog sebe. Dela prvih let nosijo še pečat prefinjenega krhkega vzhičenja, ki jc razgrelo še nerazvito, bolj vplivom kakor življenju ' poslušno duševnost. Motivi so tako rekoč iz druge roke. izvirajoči iz literarnih meditacij, ki jim lastno doživetje še hi dalo soka in tal. Linija je rahla, pre* nežna, barve kakor zastrte, bolj kolorit kakor izraz živega utripa. V nejasnih ozračjih tipajoča mlada energija, bolna od teže komaj predramljcnih stremljenj, ki jih je razpalila vroča, zaradi svoje intenzivnosti plaha senzitivnost. Toda s prvim korakom v življenje so premagani vplivi in vsa brezciljnost. Dozorevajoč v moža, se jc mojster ojačil za neposredni stik z vsem okrog sebe; svet postaja zanj skrivnost. Dispozicija njegove osebnosti ga jc pahnila v naročje zemlje, v življenje «mesa», kjer se opaža, izživlja, očišča in pomalem ustalja v slutnjah in iskanju poslednjih obodov svojega sveta. Vzkipel je v resničnost kakor mošt — omamljen od neugnanosti lastnih moči. Brezštevilni zapiski pričajo, s kakšno žejo odkriva svoj svet; roka izrednih risarskih sposobnosti beleži vsako malen» kost, cvetlice, metulje, hrošče, drevje, ribice v vodi, oblake — osvaja si vse, kakor osvaja otrok: golo eksistenco stvari, njen likovni pojav. Z vrsto teli bežnih zapiskov se druži množica portretov — večjidel risb in grafičnih del — iz češke sedanje in nekdanje kulturne družbe. Kolekcija mojstrsko risanih glav živi v naturalistično obseženem pojavu svojih lic. Cilobljc so tvorne inspiracije ob predmetih, ki nc interesirajo samo očesa. V prvi vrsti žena. Sicer zre tudi njo kakor odkritje neke telesnosti, ki jo pa polni njegova vroča erotična natura s prelestjo in poezijo čiste, moške iluzije. V tem pravcu se osvobojajo v njegovi notranjosti studenci svetle, sladostrastne, moško sanjavc lirike, ki označuje njegovo najčistejšo intuicijo. Tako stoji mojster v tem času svojega razvoja sredi življenja kakor sredi vinograda: uživajoč, omamljen, z neštetimi zapiski, kjer se uveljavlja lc znanje, in s pesmijo vsej tej bohotni, čutni polnosti v srcu. Zdrav, zadivljen, poln sočnega, včasih nekako kmetiškega razkošja. In tej radosti nad vso bohotno telesnostjo dajejo poseben značaj v dnu srca zveneče strune, pokorne vdanosti, otroškosti in ljubezni. V harmoničnem izlivu obeh teh virov tvorne inspiracije je nastalo par del, ki dosezajo vrednote absolut» nih umetnin in med njimi v prvi vrsti podobi «V atelierju» in «Modra rajka». Na potih, kamor jc krenil mojster odtod, jc kmalu ugasnilo lice neposredne resničnosti. Bistvo, ki ga je opojilo in potem priklenilo v življenje, se je pričelo pretapljati v simbol, ojačan, zdrav eros, misterij večnega prcsnavljanja pod zornim kotom umetnikove osebnosti. Na velikih načrtih za gobeline in na nc» štetih grafičnih listih, ki se jim jc zdaj skoro izključno posvetil, zaživi obsežena resničnost, potencirana v vizije. Priroda iz pradobc, sredi nje človek s svojo družino, v prijateljskem sožitju z zvermi in ptiči. Vsepovsod mir in radost, brez časa in bridkosti. Življenje «mesa», pokojno služeče svojim primitivnim zakonom. Nastala jc «Rajska sonata» (štirje lesorezi) — srečanje in spojitev Adama z Evo. Tu ni ustvarjen greh, pač pa simbol najčistejše človeške radosti in lepote. Na piedestalu kraljuje žena»samica, otroško vroča vjjubezni, svetost na v tajnostih in razkošju svoje plodnosti. Zdi sc, kakor bi mojster v teh delili iskal včasih prav neposredne besede, da izpove svojo človeško resnico. In koder ta nc prevesi tvorne inspiracije, je njegov glas prepričevalen in močan. Maks Svabinsky je izreden pojav v češki upodabljajoči umetnosti. Rastel in razvijal sc je v interesnih sferah dveh svetov. Po eni strani pridobitve naturali» stičnega gledanja, ki nc pripušča niti v vseh neštetih portretih nobene idcaliza» cijc, oziroma podčrtane karaktcrizacije, pač pa se polašča predmeta zgolj z risarsko sposobnostjo. Po drugi: umetnikova erotika, ki poje ženi vroče pesmi svojih človeških iluzij in ki se najintenzivnejše izživlja v podajanju telesa in njega čutnih misterijev. Iluzije lepote užiga v mojstru golo dejstvo bitnosti, snovnost sama v vseh svojih pozemeljskih utripih. Tvorna sposobnost teh iluzij sc je prebudila ob telesnosti žene in se tekom let razrastla v zdravo, skoro kmetiško afirmacijo vesoljne materije, ki je tudi nekaterim naturalističnim zapiskom dala posebno barvo, vrednoto umetnine. Da ni umetnik nikjer omahnil v osladnost ali banalnost, priča, da mu je bilo ustvarjanje pot k njegovim najvišjim skriv» nostim. Zato se zdi naravno, da je z umetniških višin, ki sta si jih osvojila artističen izraz erotične zadivljenosti in širša, sladko zamišljena meditacija nad samim seboj, zahrcpcnel dozorevajoči mož po širši, organični zaključenosti vsake svoje iluzije, po njeni vsebinski absolutnosti. Odtod ona suverenost predmetov, vsajenih v večnost prostora, ki se pojavlja že v drugi fazi njegovega razvoja — dasi ponekod še premalo kot izliv tvorne inspiracije — in se jasno očitujc v poznejših grafičnih delih. S tem jc vdihnil svojemu svetu misterij sožitja z večnimi zakoni. Ta «poslednji obod» njegovih tvornih inspiracij briše deloma tudi iz njegove naturalistične natančnosti ves hlad in govori v nekih delih o tipično mističnih zavzetjih tega stvarnika snovnosti. Verdo Kozak, or '/■ ^ "t> /a O velikomoravski državi. Znano je, da je v prvi tretjini devetega stoletja nastala ob rekah Moravi, Vagu in Nitri, t. j. na današnjem Slovaškem^ sjfi^a&ska država, tako zvana Velika Moravska. Znano je tudi, da so bili njeni glavni vladarji Mojmir, Rastislav in Svatopluk ter da sta tu delovala sv. brata Ciril in Metod. Ni pa jasno, kje je bilo glavno mesto te države, oziroma kje jc bil sedež moravsko*panonskc nadškofije sv. Metoda. V to vprašanje jc zopet posegel slo« vaški jezikoslovec in zgodovinar prof. Jožef Škultčty s svojo najnovejšo študijo, ,Starobyla Nitra' (Slovenske Pohl'ady, 1924, zv. 2, str. 65—87). Zgodovinski viri najstarejše dobe govore o Devinu in Nitri, a nikjer ničesar nc pravijo o prcstolici. Dalimilova češka kronika iz 14. stoletja pa omenja Vele* hrad kot Metodovo prestolico. Na tej in drugih podlagah so potem zgodovinarji smatrali Velehrad kot Metodovo prestolico in tisočletnica prihoda sv. bratov na . , / Moravsko se je 1863. leta praznovala na Velehradu: toda arheologične študije/, dokazujejo nasprotno. Dočim so se pokazali ostanki velikega staroslovanskega gradišča pri Devinu, t. j. pri izlivu Morave v Donavo, ni pri današnjem Velehradu nobenih znakov o utrdbi. O Devinu so verodostojni viri iz 9. stoletja, a o Vele« hradu ni pismene priče niti v 11. in 12. stoletju: tu jc le poznejša tradicija. Sodobni viri in arheologično*topografični izsledki poznajo samo dva velikomoravs ska gradova: Devin in Nitro. V Nitri je dal zgraditi knez Pribina okrog leta 828._Jy&čaiisko cerkev: to jc bila prva_kj^anska.cerkev zapadnih Slovanov. In slovaška narodna pesem Nitra, mila Nitra..., opirajoča se na staro tradicijo, poje: «Tv si bola (to je Nitra) niekdv všctkych krajin lilava, V ktorych tečie Dunaj, Visla i Morava; Ty si bola sidlo kräla Svätopluka, ked' tu panovala jcho močna ruka. Ty si bola svatč mesto Metodovo, ked' tu našim oteom kazal božie slovo!» Viri imenujejo Svatopluka še za vlade njegovega strica Rastislava «nitran« skega kneza» in Nitra jc ostala njegova prestolica, ko jc bil že vladar vse Velike Moravske. Glavna utrdba proti Nemcem jc bil siccr Devin, kakor za Rastislava, toda Svatoplukov dvor se jc bil žc toliko pomnožil, da bi mu bil Devin premajhen. Madjarski zgodovinar H. Marczali tudi označuje Nitro kot prestolico Velike Moravske. In kar se tiče Metodove prestolicc, jc bil sicer v Nitri škof Wiching; toda do 880. leta, ko še ni bilo tu Wichinga, je lahko tam bival Metod kot nad* škof. Zakaj nastaviti sv. brata, prišcdša iz Carigrada, na tako izpostavljenem kraju kakor jc bil Devin, ni bilo umestno za njuno duševno delo, ki je potrebo* valo miru. (n sedaj še nekaj o razpadu velikomoravske države. Kar pripoveduje na koncu 12. stoletja Anonymus, Belac regis notarius, kako so Madjari uničili Veliko Moravsko, tega resni ljudje danes več ne verjamejo. Res je, da so po Svatoplukovi smrti odpadli Čehi in da so v Panonijo, t. i. v današnjo zapadno Ogrsko, vdrli Madjari; toda Velika Moravska ni propadla z mečem. Svatoplukov naslednik Mojmir II. je leta 900. dobil od papeža enega nadškofa in dva škofa, da obnove cerkveno organizacijo, in leta 902. jc imfcl še vojaški uspeh nasproti Madjarom: nato pa je prišla pokrajina ob Vagu pod češko oblast, pozneje je bil velik del Slovaškega pod poljskim vladarjem Boleslavom Hrabrim in šele po njegovi smrti 1025. leta je začel Slovaško polagoma zasedati ogrski kralj sv. Štefan. Dr. to» i Latinski časopis. Ljubljanski Zvon je leta 1919., str. 384, oznanil vsem prijav tel jem humanističnih ved vesel dogodek: rojstvo novega obzornika v latinščini. «Janus» se imenuje ta dvomesečnik, ki ga v Parizu ureja v Vcrgilovcm narečju A. Lambert pod zavetništvom tamkajšnjega leposlovnega društva Socičtč des Belles Lcttres. Bati sc je bilo, da anahronistično dete nc bo moglo uspevati. Vendar to ni tako. Druga polovica prejšnjega stoletja jc sicer napovedala oster boj ciccronščini, danes pa se njeni romanski potomci zopet vračajo k nji, zlasti Francija. To jc umljivo, saj pri romanskih narodih ni treba žrtvovati toliko časa in napora, da si prisvoje sorodni jezik. Razen tega prinaša znanje latinščine zgodovinsko pojmovanje in znatno poglobitev lastne govorice, dočim utegne nam Slovanom učenje kakega živega jezika v praktičnem oziru donašati večjo korist. Smotra «Janus» stane letno 24 frankov, za tujino pa 26 frankov (apud exteras nationes). Članki seveda niso bog ve trenutno koliko važni, kajti list načeloma odriva slednje politično vprašanje. Pač pa najdete v njem ponatiske preveč pozabljenih latinskih pesnitev ter odlomke iz starih piscev, zanimive s tega ali onega vidika. Tudi na izvirne sestavke naletite, čeprav jc danes bore malo stro* kovnjakov vajenih gladko pisati Cacsarjcvo materinščino. Septembrski sešitek (1923.) n. pr. vsebuje posmrtnico nedavno preminulemu romanopiscu P. Lotiju, ki mu jo jc posvetil književnik Andre Thčrivc. Lotiju samemu bi bila morda bolj po godu nagrobnica v turščini, ki mu je bila tolikanj pri srcu. O avtorju «Islandskega ribiča» čitamo, da jc bil prevelik zanikač: Ut modemum usurpemus verbum, nihilista Loti admodum fuissc videtur. N. K. «La nuova letteratura slovena.» Prof. I. Grafenauer je piscu notice, ki jc s tem naslovom izšla v naši letošnji marčevi številki, poslal sledeče po* jasnilo: «Glede mojega članka v «Europa Orientale» Vam izporočam, da sem ga spisal po posredovanju g. prof. Grivca za ta list (poleti 1922) v nemškem jeziku (pesmi v izvirniku in nemškem prevodu) in prosil g. dr. Palmierija, da mi pošlje v pregled vsaj korektume pole, a doslej nisem dobil niti teh niti lista ali po* natiska, še manj prevod sam; samo po dopisnici Palmicrijevi sem izvedel, da so napake v navedbi del Gregorčičevih, ki jih sam niti navedel nisem, ker jc omenjen le mimogrede v uvodu. Iz tega sklepam, da je prevajalec dodajal tudi iz svojega. Iz tega sledi, da nc morem biti odgovoren za prevodne napake niti za eventualne spremembe, tudi nc za tiskarske (ali prepisovavčeve) napake pri številkah in letnicah.» Urednikov «imprimatur» dne 8. maja 1924 NOVE KNJIGE. Uredtištvo jc prejel« v «cen* sledeče knjige (z zvezdic« * označene se natisnjene v cirilici): Belin J., Problemi naše valute. Študija za sanaciju naše privredne krize. (Sa 5 tabela.) Zagreli. «Nova Evropa». 1924. 94 str. Cena 25 »in. Bošnjak ©ton, Nauk o trgovini. Šesto ispravljene izdanje. Zagreli. Biblie* grafski zavod. 1*23. 146 str. Cena 3» »in. Čitanka iz književnih starina staroslovenskih, hrvatskih i srpskih. Složili D. Šurmin i S. Bosanac. Peto izdanje. Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 192 str. Cena 55 »in. »eželič Stanko, Pregled nauke o narodnom gospodarstvu. (Politička ekonomija.) Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 448 str. Cena 90 »in. Flerfc Pavel, Slike iz živalstva. Ljubljana. Učiteljska tiskarna. 1924. 140 str. Cena vez. 24 »in. Goboriau Emil, Akt št. 113- Roman. Poslovenil E.V. Ljubljana. Zvezna tiskarna in knjigarna. 1923. 534 str. (Splošna knjižnica, zv. t.) Izbor iz povijesti Herodotove. Uvod napisao A. Musič. Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 15 + 155 str. Cena 4» »in. Kemija i mineralogija za niže razrede srednjih škola. Napisao Nikola Hof* mann, preveo i dopunio Franjo Sander. Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 154 str. Cena 2» »in. Kemija, anorganska, za više razrede srednjih učilišta. Napisao Fr. Šander. Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 262 str. Cena 65 »in. Knjigovodstvo, trgovačko. Napisali »ton Bošnjak i Jos. Cl. Kleibig. II. dio. »vojno knjigovodstvo. Četvrto ispravljeno izdanje. Zagreb. Bibliografski zavod. VII + 376 str. Cena 80 »in. Kosem Zvonimir, Morje, »rama v štirih dejanjih. Ljubljana. Učiteljska tiskarna. f924. 92 str. Cena 16 »in. Perrault Charles, Les contes de ma mere 1'oie. Uvod i bilješke priredio Slavko Ježič. Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 64+ 15 str. Cena IS »in. (Fran* cuska biblioteka, 6.) Pivko Ljudevit, Proti Avstriji. Carzano. Tretja knjiga: Vulkanska tla. Mari« bor. Klub dobrovoljcev v Mariboru. 1924. 112 str. Cena 20 »in. Scribe, Le verre d'eau ou Les effets et les causes. Comedie en cin^ aetes. Uvod i bilješke priredio Slavko Ježič. Zagreb. Bibliografski zavod. 1923. 109 + 14 str. Cena 20 »in. (Francuska biblioteka, 3.) Sophokles, Antigone. Poslovenil C. Golar. Ljubljana. Zvezna tiskarna in knjigarna. 1924. 60 str. (Splošna knjižnica, 23.) Tolstoj, L. N., Kreutzerjeva sonata. Poslovenil Fran Pogačnik. Ljubljana. Zvezna tiskarna in knjigarna. 1924. 136 str. Cena broš. 14 »in, vez. 20 »in. (Splošna knjižnica, zv. 22.) *Turgenjev J. S., Ručin. Roman. Prevela s ruskog Zorka Velimirovič. Drugo izdanje. Beograd. S. B. Cvijanovič. 1924. 147 str. Cena 20 »in. Zakon in naredba o prisilni poravnavi izvun konkurza. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1924. 52 str. Zeyer Julius, Tri legende o razpelu. Iz češčine prevedel Fr. Bradač. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1924. 14 str. Cena vez. 20 »in, po pošti 1 »in več. Zeyer Jul., Goinpači in Komurasaki. Japonski roman. Iz češčine prevel Fran Bradač. Ljubljana. Zvezna tiskarna in knjigarna. 1924. 154 str. (Splošna knjižs niča, 20.) NAJNOVEJŠE KNJIGE Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 Zeyer-Bradač: Tri legende o razpela. Vez. 20 Din, po pošti 125 Din več. Šorli: Zadnji val. Roman. Broš. 42 Din, vez. 48 Din, pošt. 1'50 Din. Nejedly: Smetana. Broš. 30 Din, po pošti 1 Din več. Sienkiewicz: Potop. 1. in 2. sn. Broš. s poštnino 25 Din. Linhart A.: Županova Micka in Veseli dan. Drami. Broš. 20 Din, po pošti 1 Din več. Fogazzaro - Budal: Svetnik. Roman. Broš. 64 Din, vez. 72 Din. Novačan: Samosilnik. Povesti. Vez. 48 Din, broš. 40 Din, po pošti 1-50 Din več. Frana Maslja-Podlimbarskega: Zbran: spisi. I. zvezek. Uredi! dr. J. Šfebingcr. Broš. 70 Din, po pošli 2 Din več. Hurban Vajanski: Leteče sence. Povest. (Prevodna knjižica.) V. 28 Din, broš. 22 Din, po pošti 1*50 Din več. Veber: Znanost in vera. (Pota in cilji 15. In 16. zv.) Mehko vez. 65 Din, po pošti 1*50 Din več. Čermelj: Materija in energija, (Pota in cilji 17. in 18. zv.) Mehko vez. 60 Din, po pošti 1*50 Din več. Sienkiewicz: Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Vez. 120 Din, broš. 106 Din, po poŠti 5'50 Din yeč. Coster-Debeljak: TU Uienspiegel. Roman. 551 strani. Vez. 70 Din, broš. 60 Din, po pošti 3 Din več. Ac DELNIŠKA TISKARNA, d. d. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. ŠT. 16 TELEFON 132 BRZOJAVI: DELTISK LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. ŠT. 16 ČEKOVNI ZAVOD $TEV. 11.630 Izdeluje vse tiskovine do najumetnejšega barvotiska kakor tudi natiskuje liste, časopise, trgovinske in uradne tiskovine — Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih Obenem priporoča svojo najbolje urejeno knjigOVOZIlICO, ki izvršuje knjlgoveška dela od najpreprostejše do najfinejše vrste SLOVENSKA BANKA, LJUBLJANA t lastni palači ♦ Stritarjeva ulica (Frančiškanski most) Ljubljana Delniška glavnica: Din 7,500.000-— Rezerve: okrog Din 2,000.000-— PODRUŽNICI: Ljutomer, Dolnja Lendava. Interesna skupnost s Slavensko banko, d. d. v Zagrebu. Obavlja vse bančne posleFinansira trgovska in po najugodnejših pogojih. industrijska podjetja Obrestuje hranilne vloge (na knjižice in tekoči račun) po najugodnejši obrestni meri Za vloge, vezane na odpoved, se plačujejo posebno visoke obresti - po dogovoru. - «SLOGRAD » slovenska gradbena in industrijska d. d. Tehnična pisarna v LJubljani VIL Fraakepaaska cesu it 1*1 Telefaa iat. it 18P iihiimnimitniMwiiiiiuiiirMtbUiUmillliilX^ Izvršuje: stanovanske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije vsakovrstne vodne naprave na podlagi 25 letnih izkušenj Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode Izdeluje: vsakovrstne tehnične projekte in statične proračune Parna žaga Tehnična pisarna t Ljubljani VIL Fraakopaoska cesu it 151 Telefon iat it 180