Z OBISKA V DO AVTOMONTAŽA
Po sledeh rdečih številk
Med tistimi delovnimi organi-zacijami v naši občini, ki so se znašle v primežu negotovosti in ukrepov ZlS-a je tudi Avtomon-taža z okoli 2.400 zaposlenimi. Ta kolektiv je nenadoma postal izmed največjih gospodarskih problemov Ljubljane. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v letošnjem prvem polletju je 53 starih milijonov dinarjev, osebni dohodki pa so takšni kakršni so bili meseca aprila. Relativno niz-ke plače v proizvodnji in pa od-pori delavcev, ki so morli delati nadurno delo. da bi do roka kon-čali 80 avtobusov, ki jih je TAM že prodal, ni pa bilo jasno od kod naj dobi organizacija denar za izplačilo teh nadur, da o ukre-pih ZlS-a ne izgubljamo besed, so le kamenček v mozaiku dejan-skega stanja v katerem se je Av-tomontaža znašla v rdečih šte-vilkah.
Za odgovore na nekatera vprašanja kako naprej, smo za-prosili generalnega direktorja Valterja Misleja:
- Dela vam ne manjka. Kaj pa sredstva?
»Delo zaenkrat je še in to na vseh programih, največji pro-blem Avtomontaže (saj to se že ve) je izguba v tovarni vozil-av-tobusov. Aprila meseca letos smo pričeli s sanacijskim progra-mom ki ga bomo sedaj v septem-bru obravnavali v banki. Glavni problem, zakaj je do te izgube prišlo je v tem, da smo ogromna obratna sredstva vlagali pred-vsem v razvoj novih proizvodov. Dokler smo lahko obratna sred-stva črpali iz sivega trga, je še nekako šlo, vendar se je tovarna v letošnjem prvem polletju zna-šla v 6 milijardni izgubi, k temu pa je treba še prišteti 8 milijard negativnih obresti tega TOZD-a!«
Omenjate nov proizvode. Ka-
Predlog Izvršilnega odbora LB-Gospodarske banke Ljubljana.
1.  Izršilni odbor LB - Gospodarske banke Ljubljana ugotavlja, da sanacijski program ne zagotavlja uspešnega poslovanja in da se sprejeti ukrepi večinoma ne uresničujejo
2.  Na podlagi 1. odstavka 607. člena Zakona o združenem delu daje Izvršilni odbor LB - Gospodarske banke Ljubljana pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška, da predtaga Skupščini občine Ljubljana-Siška sprejem začasnih ukrepov druibenega varstrva v delovni organizaciji Avtomontaža TOZD Tovarna vozil ter da med ukrepe obe-nem zaveže ostale temeljne organizacije združenega dela in delovno organizaciji k določenim aktivnostim.
3.  Ustavi se dodatno odobravanje novih kreditov in izdajanje garancij po stanju 15. 9. 1988 za vse temeljne organizacije združenega dela v DO Avtomontaža.
V Ljubljani, dne 7. 9.  1988               ,
Sektor za združevanje                       .   -    .               -      Podpredsednik
dela in sredstev                                                   poslovodnega odbora
ing. A Matjašič                                                                   T. Jančar
teri so to?
»Ja, tukaj bi jaz ločil nove pro-izvode od proizvodnega progra-ma. Mi v teh manjših proizvod-nih temeljnih organizacijah kot je recimo Cerknica ali TGN na Vrhovcih, gremo v nove proiz-vodne programe, se pravi, kom-pletno novi proizvodi. V tovarni vozil ki je naš največji TOZD (okoli 700 zaposlenih) s kapaci-teto približno 1000 avtobusov letno in se uvrščamo na 8. mesto v Evropi, se prestrukturiranje proizvodnje na žalost ne da. ker je kompletna tehnologija z ob-jektom vred prilagojena proiz-vodnji avtobusov. Celotno pre-strukturiranje proizvodnje v to-varni vozil pa bi bila milo rečeno največja neumnost, saj avtobus-ne karoserije dobro gredo na za-hodnih tržiščih in v tem vidimo rešitev v naslednjih letih. Gremo še korak naprej in sicer v pro-gram novih proizvodov in sicer v takšne proizvode iz tiste veli-koserijske poceni robe v druge cenovne razrede in pa avtobuse katere bomo lahko tržili na za-hodnih tržiščih«.
Kakšne so možnosti za izbolj-šanje osebnih dohodkov zapo-slenih?
»Od aprila do danes smo na istih plačah, kar pomeni da ni bilo nikakršnih možnosti za po-večevanje le-teh. Zdaj poskuša-mo v tem mesecu, se pravi za avgustovsko izplačilo. Izplačali bomo lahko toliko kolikor nam intervencijski zakon dovoljuje, vendar se bojim, da dolgo ne bomo zdržali s takšnimi plačami. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v prvem polletju je znašal 53 starih milijonov di-narjev«.
Tako generalni direktor Avto-montaže Valter Mislej. Ob vsem tem zapišimo še tole:
Vse gospodarske organizacije.
ki so vlagale v lastni razvoj in so se zavestno odpovedovale izpo-sojanju denarja ki edino nosi - samo ta trenutek - največ do-bička, so sedaj v težavah. Avto-montaža kot kovinsko predelo-valna organizacija. se je med pr-vimi vključila v toliko opevano prestrukturiranje. Uvedli so no-ve proizvode, robotizirali varilne celice, elektroniko, pakirne stro-je. kmetijsko mehanizacijo. spremembo tipov avtobusov, a ker jih banke niso spremljale s posojili, so se ob pomanjkanju lastnih obratnih sredstev znašli v situaciji, v kakršni so mnoge delovne organizacije.
Pravtako je nesmisel gospo-darske organizacije. predvsem iz kovinsko predelovalne industri-je, ocenjevati skozi četrtletne re-zultate. Tržne raziskave, razvoj novega izdelka in vpeljava nove proizvodnje pa visi na ramah de-lovne organizacije. Kovinsko predelovalna industrija pa je ti-sta, kjer se nov izdelek dohod-kovno pokaže šele v petih letih. Krivulji ugašanja starega izdel-ka, in rasti dohodkovno novega, se logično nekje srečata. To sre-čanje pa se najpogostje konča z rdečimi številkami in Avto-montaža pravgotovo ni izjema! Jože Čurin