Vprašanfe, Iri plava na usinicah vseh Bodočnost je zastrta človeškemu pogledu. Kakor koli se človek trudi, da bi proniknil s svojimi očmi v njene tajnosti, do pravega spoznanja ne pride. In vendar bi tako rad doznal to, kar zakriva v svojem krilu prihodnjost. Njegova zvedavost se ne zadovolji z vprašanjem: >Kaj je novega«, ker se to vprašanje nanaša na sedanjost, odnosno na neposredno preteklost. Njegovo zanimanje se še bolj obrača v bodočnost in velja pričakovanju tega, kar pride. Ob zatonu starega in vzniku novega leta se tako zanimanje stopnjuje v vprašanje, ki plava na ustnicah vseh: »Kaj bo novo leto prineslo?« Ob letošnjem novem letu je to splošno vprašanje dobilo določno obliko: »Ali bo v tem letu vojna končana in kako se bo končala?« To vprašanje ni začudno, temveč povsem naravno; čuditi bi se morali, če bi se ne postavljalo. Saj je vojna nesreča za vse narode, naj so v krvavi spopad zapleteni ali ne. Vojna je šiba božja, ki tepe tiste, ki se vojskujejo, pa tudi takšne, ki se ne vojskujejo in nevtralce. Kar se tiee zlega, ki ga vojna povzroča bodisi v gmotnem, bodisi v nravnem oziru, ni prav za prav nobene nevtralnosti. Noben narod se ne more obdati s tako visokim kitajskim zidom, da bi zli nasledki vojne zlasti na gospodarskem področju ne mogli preko njega. Vsak narod danes trpi in v narodu vsi sloji in stanovi, osobito pa delovno ljudstvo. Na ustnicah vseh plava vprašanje, kdaj in kakšen bo konec vojne. Kar se tiče konca vojne, ni nobenih znakov, ki bi ga pomikali v bližnjo bodočnost. Vojna se ni v preteklem l?tu po obsegu zožila, temveč je svoje kroge celo razširila. T^ je v zvezi z vstopom Italije v vojno meseca junija 1940. Francija jc kot voju.joča se država odpadla. V vojaško dejalnost ie stor>ila Italija, da uveIjavi svojo moč v svojem življenjskem prostoru, ki leži na Jaf.ranu in v Sredozemskem morju. Bojišča na severu in zapadu Evrope so deloma prenehala, vpostavila so se nova najprej v Grčiji, potem v Albaniji in v severni Afriki. Ali bo tudi Amerika dejavno posegla v vojno? O tem vprašanju se danes veliko razpravlja. Odločitev o tem je v rokah predsednika Zedinjenih držav Franklina Roosevelta. Nekateri ameriški Msti so že začeli z očitno propagando za poseg Zedinjenih držav v vojno. Ti listi ugotavljajo, da se Amerika korak za korakom bliža vojhi. Drugi pa že celo napovedujejo, da bo spomladi 1941 že v vojni. Teh napovedi pa Roosevelt v svojem govoru zadnjo nedeljo preteklega leta ni potrdil, izjavil pa je naslednje: »Veliki Britaniji (Angliji) smo dali veliko materialno podporo in ji bomo dali v bodoče še več.« Kakor na vprašanje, kdaj bo konec vojne, tako tudi na vprašanje, kakšen bo konec, zaenkrat morejo dati odgovor samo želje. Ves svet želi, da bi sedanji vojni sledil takšen nov red v svetu, ki ne bi dajal povoda za kakšno novo vojno, katera bi Evropo in njeno kulturo popolnoma upropastila. V svojem govoru dan pred Božičem je papež Pij XII. dal izraza splošnemu prepričanju, da je stari red povzročil vojno, da se torej ne bo mogoče vrniti k prejšnjemu političnemu in gospodarskemu redu v svetu. »Ta želja po novem redu,« je papež poudaril, »je posebno močna med širokimi delovnimi sloji ljudstva, ki so tako v miru kakor v vojni največje žrtve političnega in gospodarskega nereda. Temu se nihče ne sme čuditi, najmanj pa Cerkev, ki je mati vseh in najbolj čuti in razume klic po pravici, ki se trga iz prsi od bolečin mučene duše človeštva.« Klic po pravici! Kakšni pravici? Papež je rekel: »Zrušiti se mora žalostno načelo, da je pravica zavisna od koristi in da jo ustvarja edino le sila. Zakaj tako načelo ogroža predvsem miroljubne države ali pa take, ki nimajo i-iostne vojne sile in ne morejo ali nočejo nastopati z nasilnimi sredstvi. V odnošajih med narodi mora vladati resna in globoka nravstvenost.« Te pravice morajo biti deležni — tako je papež že lani ob koncu prvega vojnega leta naglasil — tudi mali narodi, ki imajo iste pravice do neodvisnega in samostojnega življenja na svojem življenjskem prostoru kot veliki narodi. Teptanje pravic malih narodov je glavna ovira za vpostavitev novega reda v svetu. Z željo po novem redu, ki naj bo zgrajen na pravici in pravičnosti, stopamo v novo leto sredi bojne vihre, ki bo stopnjevala svoje razdirajoče sile.