O teansko-pvifai ravnanji o n i li, kateri so društveniki zavarovalne dražbe ee. n AVSTR I. u •J^L ™ Oovoril Dr. Rihard Peinlich, kapitular benediktinskega reda v Admontu, knezoškof. sekovski in škof. satmarski konsistorijalni svetovalec, c. kr. šolski svetovalec in gimna¬ zij alni vodja. J h JUBLJANI, 1 8 7 4 ' Založila „AYSTRIJA“, Natisnil KUD. MILIC. ,,Bratje! Glejte, da hodite previdno, ne kakor bedaki, ampak kakor mo¬ drijani in čas prav obračate , kajti dnevi so hudi“. Ef. 5. 15. se ob času mlatve podi s težkim snopjem pol¬ nijo, sadje v polnih jerbasih na prodaj nosi in z veseljem in vriskanjem po vinogradih obiratev začne, — takrat je prišel čas, kateri odškoduje kmeta za trud in terpljenje celega leta. Gospodar, čegar zemljo je Oče nebes in zemlje z blagoslovom obdaril, pozabi dneve skerbi in ter- pljenja in je nebeških darov prav iz serca vesel. Pri tem veselji pa ne bode pozabil na skrb, da ima to, kar je pridelal, dobro shraniti, v red spraviti in dobro preračuniti, da se mu kaka reč ne spridi ali da ne porabi danes preveč in mu jutri ne zmanjka. Pride dolga zima in potem še le čas setve in dolgega čakanja, da sopet dozori. Treba je toraj skrbeti, da gre gospodarstvo v do¬ brem redu, kar se zgodi tudi pri največ gospodarjih. Ke- dor pa tega ne stori, ga drugi zasmehujejo in zmerjajo bedaka; največo škodo pa ima on sam. Tako umno gospodarstvo je navadno stara šega in Vi ne delate drugače, kakor je delal Vaš oče. ded in praded. Dragi moji, čas napreduje in ž njim skušnja in člo¬ veški um. Veliko se je spremenilo in je postalo bolje , kakor je bilo pred desetimi, dvajsetimi ali sto leti in kedor je previden, ne sme zapreti svojih oči pred tacimi pronared- bami in zboljški, ampak mora svoje oči dobro odpreti in gledati, da se uči novo spoznavati in ako je dobro za-se obračati. To nij dolžnost samo previdnosti, ampak tudi dolž¬ nost keršanskega duha, kajti zato je dal Bog človeku um, pamet in prosto voljo, da napreduje, kakor v naravnih re- 1 * 1 Čeh in zemeljskih naredbah, tudi v duševnih rečeh, zade¬ vajočih večno zveličanje, ter svoje stanje zboljšuje in utrjuje. Manj ko je treba popraševati, kakor je pisano v evangeliju od otrok sveta: „Kaj bomo jedli, kaj bomo pili ali s čim se borno oblačili ?“ (Mat. 6) tem bolj bodo hrepeneli po „B o ž j e m kraljestvu in njegovi pravici“. Ravno zato je pastirju svojih ovčic, to je krčan¬ skemu duhovniku. veliko na tein ležeče, da se njegovemu varstvu izročeni otroci Božji na pravi način posvetnih ko- ristij udeleže, ako se more doseči to na pravičen in kr¬ čanski način. Vsim je znano, daje varčnost velika čednost; toraj Vam hočem govoriti in povedati od nekega posebnega načina varčnosti, kakor so jo izmislili in ustanovili modri in dobrohotni ljudje v prid in korist svojih sobratov. Hočem Vam govoriti o neki družbi, katera zasluži, da se je dobri kristjanje udeležujejo in jo podpirajo, ako- ravno ima popolnoma posveten namen. Tu ne gre za pre¬ grešni dobiček in goljufivo obogatenje edinih, ampak le za vzajemno varstvo in spravljanje dobro naloženih prihranje¬ nih denarjev. Ime družbe je: Zavarovalnica „Avstrija“ in njeni namen: splošno vzajemno zavarovanje življenja in dohodkov. Govoril bodem o oni zavarovalnici, ne da bi Vam razlagal njeno popolno upravo, — to nij moja naloga — ampak da veste, da je njen namen popolnoma keršansk, tako, da more imeti vsak duhovnik in pastir Vaših duš popolno zaupanje do nje, ter more Vašo udeležitev pri njej le odobrovati. Poslušajte me dobor in prosite z menoj sv. Duha za rasvitlenje uma, da boste zamogli iz mojega razlaganja za Vašo dušo pravo korist imeti, kajti sveto pismo Vas opominja : „Bratje! Glejte da hodite previdno, ne kakor bedaki, ampak kakor modrijani, in čas prav obračate, kajti dnevi so h u d i“. 5 Človeško življenje je razpostavljeno toliko nevarno¬ stim, da mora biti vsacemu prva skrb, sebe in svoje pred nasledki nesreče varovati. V prvi vrsti je smrt, katera vzame velikokrat onega, ki je steber družine: ki jo je redil in zanjo skrbel in ka¬ terega ločitev ostale velikokrat v največi revščini in stiski zapusti. V kaki skrbi mora biti oče, ako se zmisli na smrt in ve, da ni skrbel o pravem času za bodočnost ostale družine. Skoz varčnost je lahko mogoče v več letih prihra¬ niti si sedanjim razmeram primeren kapital in marsikteri družinski oče bode mislil, da je storil svojo dolžnost, ako si prizadeva djati na stran kak krajcer za silne potrebe. Toda nij dano vsakemu živeti toliko časa, da si pri¬ hrani za svojo družino potrebnih denarjev in večkrat se zgodi, da razpodi osoda z enim vdarcem vse upanje in še tako dobro namene. Resna volja biti varčen in s prihranjenim bodočnost svojih utrditi, ne zadostuje: treba je najti tudi za to pri¬ pravno in potrebno pot. Moč posameznega nij dosti velika; osoda, ki ga za¬ dene, ga lahko uniči: le združenje mnogih v isti namen stori stvar od nevarnosti posameznih neodvisno, ter jim daje poroštvo doseči ga. O pomenu tacih drnžeb nas podučuje vže starodavna povest: Neki oče je imel več otrok različnega značaja in uma. Rad bi bil imel. da bi bili živeli v edinosti in miru med seboj. Necega dne jih zbere okoli sebe, vzame bu¬ taro zvezanih palic in jih položi pred-nje rekoč: „Imel bodem taistega izmed Vas za najboljega. kateri zamore vse palice na enkrač prelomiti 11 . Vsak si prizadeva na vso moč , da jih zlomi, toda zastonj. Smehlaje se vzame oče butaro , jo razveže in zlomi palice eno za drugo. „Glejte“, jim pravi, „tako bode šlo tndi Vam; dokler boste združeni Vam ne bo mogel n ijh že kaj, posameznim pa tudi slaba roka lahko škoduje 11 . — G — Mislim, da to resnico vsak lahko sprevidi, vsaj je tudi podlaga človeški družbi in državam. Zatorej je tudi naš ljubljeni vladar in visokodušni cesar to resnico za svojo geslo v/.el, ter zapisal na zastavo svojega vladanja: „se združenimi m o č m i“. Posamezen zamore v denarnih rečeh tudi pri dobrih sredstvih za bodočnost svoje družine le malo storiti, kakor nas skušnja vsaki dan uči. Kar pa posamezni ne morejo storiti, to store zedinjene moči in to še posebno, ako jih je na tisuče vkup. Tako združenje tisuč in tisuč posameznih močij je ,,Avstrija“, ki zamore, — skozi združenje močna — za¬ gotoviti svojim udom ali njihovim družinam po določenem času primerne svote (kapitale}, za katere se je plačevalo bodi—si do smrti zavarovanca ali pa skoz nekoliko let v obrokih le malo krajcerjev. Na ta način se more zagotoviti svojim brez premo¬ ženja lepa dedšina. Tako se pomore doraslemu sinu. da se more poprijeti kacega obrtnijstva, hčeri do lepe „dote“ ali pa tudi samemu sebi do podpore v starih dneh. To Vam bodem pojasnil z nekoliko izgledi. N. pr. SOletni mož se hoče zavarovati pri „Avstriji“ tako, da se izplača po njegovi smrti dedičem 200 goldinarjev. Za to zavarovanje bi moral plačati vsaki mesec 48 krajcarjev. Premija se plačuje lahko tudi četrt-, pol- ali celoletno. Zavarujeta se pa lahko tudi mož in žena ob enem in sicer tako, da se izplača zavarovani kapital precej, ko eden izmed nju umrje. Zavarovanje otrok uzročuje le majhne stroške, z Iz¬ plačanim kapitalom se jim pa pri začetku kakega rokodel¬ stva ali za možitev zdatno pomore. Za 2letncga otroka n. pr. se plača, da dobi po do¬ vršenem 20. letu 100 gld. vsak mesec 32 krajcerjev. Ako pa otrok pred 20. letom umrje, se povrnejo vse do smrti vplačane premije. Tako zavarovanje se sklene lahko tudi s tem po¬ gojem, da po plačnikovi smrti plačevanje premij neha, za- 7 — varovanje pa vendar v popolni veljavnosti ostane. Ome¬ njena zavarovalnica ima tudi še druge oddelke kakor n. pr. tako imenovana podedovanska društva, to so društva, ka¬ tera imajo namen. uplačane vloge po pretečenih določenih letih doživelim društvenikom z obrestnimi obresti in pomno¬ žene z vlogami umrlih nazaj plačati. Predaleč bi zašel, ako bi Vam hotel razlagati upravo podedovanjskih družeb, to tudi nij niti moja naloga niti moj namen. Ako si hočete preskrbeti dotična pravila, katera do¬ bite zastonj, se boste iz njih prepričali, da so podedovanj- ska društva najboljša sredstva preskrbeti samega sebe za stare dni in tudi za otroke. Ona društva so boljša, kakor vsaka hranilnica. Omenjam samo še. da se vplačane vloge tudi takrat ne zgube, ako zavarovanec pred določenim časom umrje, ali iz kacega uzroka plačevati neha ali ne more. V pr¬ vem slučaji se vplačane vloge po smrti zavarovanca s 5% obrestnimi obresti povrnejo , v druzem slučaji pa mora plačnik čakati do konca določenega časa, potem pa se mu izplača v primeri z vplačanimi vlogami. Ako preudarite to iz stališča človeške previdnosti, boste prevideli. da je tu na Vaši strani velik dobiček v primeri k vplačanim zneskom. Kličem Vam toraj še en¬ krat z besedami sv. pisma: „Bratje! Glejte, da ho¬ dite previdno, ne kakor bedaki, ampak ka¬ kor modrijani, kajti dnevi so kratki". Nobeden dušni pastir pa ne bi smel govoriti o tem s prižnice, ako bi šlo tukaj samo za časno korist in po- zemeljski dobiček. Naše geslo je po besedah Zveličarje- vih: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pri¬ dobi, svojo dušo pa pogubi!" Ako bi se z vdeleževanjem pri tej družbi na kak način duši škodovalo, moral bi Vas prositi vsak dober kri¬ stjan z vzdignjenimi rokami pri Bogu in vsih svetnikih, da se ne bi dali zapeljati. Temu pa je ravno nasproti, kajti vdeleževanje pri 8 lej družbi more pospeševati posredno tudi blagor Vaše duše. V tem obziru Vam hočem nekaj prav posebnega pred oči postaviti in na serce položiti. Povejte kako dolžnost ima vsak kristjan, vsak ker- šanski oče in vsaka keršanska mati glede časnega življe¬ nja? Keršanstvo nas uči, da je dolžnost vsacega človeka skrbeti za svoje telo in življenje , tedaj tudi prihraniti si česa za čas bolezni in kake druge nesreče. Nauk nas uči, da morata misliti oče in mati pri gospodarstvu na svoje otroke, da ne bodo ostali po njn smrti sirote brez pomoči. Pri bogatinih je v tem obziru, se ve da lahko, — ali bogastvo je zelo negotova stvar in bogatinov je danda¬ nes le malo. Manj premožnemu, revežu, pa je zelo težko prihra¬ niti si kaj zdatnega, kajti kar si prisluži, seže navadno le iz rok do ust. Ako si prihrani kakove krajcerje, nij vredno — vsaj tako misli večina tacih ljudi — da bi se shranili za slabeje čase, temveč jih dajo rajši za poliček čez mero. Človek misli, da z malimi krajcerji nij mogoče za¬ četi, zatorej si nikdar nič ne prihrani, in to. ljubi kristjanje, je greli in večkrat tudi vzrok grehov druzih. Glejte! s pomočjo družbe, o kateri govorim, naraste iz malih krajcerjev, katere vplačate vsaki mesec, takošen znesek, da se že izplača pritrgati si nekaterikrat polič ali bokal vina ali pipo tobaka, ki je od več, kajti s tem si morete preskrbeti za-se, ali za one, katere ljubite in za katere morate skrbeti, zdatno pomoč in podporo. l)ragi moji, nij-li taka previdna skrb za Vaše živ¬ ljenje kršanska? Ne bo li imela taka previdna varčnost dober upljiv na Vaše življenje? Ne bode-li vse videče oko božje, katero srca in obisti pregleduje, z dopadajenjem na Vas gledalo, ker shranjujete zavoljo Božje ljubezni premoženje od Boga dano, če je tudi še tako majhno, ter ste na keršanski na¬ čin previdni in varčni ? 9 Taka previdna skrb za vsakdanji kruh nij umazana skopost, ne grda ljubezen do premoženja, kajti kar se prihrani, se shranjuje za dobre in previdne namene. Vrjamite mi, dragi moji, da v hiši, kjer vlada pre¬ vidna, kršansko previdna varčnost, biva rad tudi angelj varuh družine, angelj miru in pomaga pozemeljsko življe¬ nje lepo in srečno živeti. V tacih hišah se nahajajo naj¬ lepše čednosti kršanske družine: veselje do dela, edi¬ nost, ljubezen do bližnjega, — in s to tudi to, kar si ljudje tako zelo žele namreč premoženje. Torej: „B r a t j e! Glejte, da hodite pre¬ vidno, ne kakor bedaki, ampak kakor modri¬ jani in čas prav obračate w . Ako človek prcvidi, da je dobro skrbeti o pravem času za to, da se njemu samemu , ali njegovi družini ne bi slabo godilo, če bi vtegnili priti dnevi stiske, nij-li abotno, ako tega ne stori iz presodkov ali lahkomišeljnosti ? Dragi moji kristjanje, kar sem Vam povedal, mislim, da Vam zadostuje v spodbujenje , da stvar dobro in na- tanjko premislite. Drugo prepustim Vaši lastni sprevid- nosti in razsvetljivi milosti Božji. Ozrimo se sedaj na drugo stran dobrote omenjene di užbe in poglejmo, koliko zamore pripomoči k zveličanji naše duše. Stopimo v duhu v kočo reveža k njegovi postelji in glejmo nanj z resnim obrazom, kajti bliža se njegova zad¬ nja ura. Okoli njegove postelje stoje žalostni in objokani žena in nepreskrbljeni otroci. V telesnih bolečinah, med stokom zadušenih prs slišite bolnika ne samo nad svojimi mukami tožiti, ampak tudi svojo ženo in otroke obžalovati. Njegovo od smrti vže pol ugasnjeno oko se ozre še enkrat z neizrekljivo bolestjo nanje, kajti on mora umreti in ve, da bodo po njegovi smrti berači. Saj morebiti ne bode še toliko zapustil, da bi mu plačali trugo in pogreb. Ako ženo in otroke ljubi, ga bode ta misel še huje mučila, nego vse bolečine njegovega telesa. Le eno mu še ostane in to je božja milost i n s o č u tj e ljudi. 10 Toda kake skušnje imamo o usmiljenji ljudi? Se ■uore-li na tako negotovo in trohljivo podporo zanesti? Ta misel pač nij pripravna za tolažbo! Ako nij sveta vera v njegovem srcu dobro ukore¬ ninjena, je lahko mogoče, da mu te strašne muke v zadnjih trenutkih krčansko smrt opovirajo, kajti zmanjka mu onega potrpljenja in one udanosti v Božjo voljo, katera je na smrtni postelji ncobhodno potrebna. 0 kako težko umrje človek, čegar oko jeobsenčeno od zemeljskih skrbi, namesto da gleda Jezusa Kristusa; čegar srce poka od straha za bodočnost svojih, namesto da bi se zaupno k nebeškemu očetu obrnilo ! Kako vse drugač pa je, ako je skrbel umirajoči o pravem času za bodočnost svojih; ako ve, da po njegovi smrti ne bodo ostali zapuščeni in v revščini; ako ve, da ne bode treba prodati zadnjega oblačila, da se plača gro- bokop, tem več, da se bode skrbelo za primeren pogreb, ostale denarje prihranjene pa porabilo za druge družinske potrebe. Ker umirajočemu tedaj zemeljske reči nikakšne skrbi ne prizadevajo in njegove duše ne stiskajo , mu je lahko obrniti vse misli na smrt in na sodbo, in kadar potrka smrtni angelj, izdihne svojo dušo mirno in se zaupa¬ njem v Božjo milost. Tak mir za zadnjo uro podaja „Avstrija“ družba za zavarovanje življenja svojim društvenikom, in zato se tudi cerkev ne brani priporočati obilno udeležitev. Dragi moji! Kar sem Vam razlagal je le ena stran, le en del vsega. Stvar ima še mnogo dobrih in velevaž- nih strani, ki so ravno tako premišljevanja vredne , toda čas mi ne dopušča. Vendar Vam daje to, kar sem Vam povedal dosti gradiva za premišljevanje. Jaz Vam rečem tukaj, kakor govori apostelj : „Prevdarite vse in obdržite naj bolje!“ Pre¬ mislite stvar dobro in ne dajte se motiti od starih presod- kov ne od lahkomišljenih gostilniških kričačev od Vašega sklepa, ampak molite k Bogu za razsvitljenje in storite po izreku „v božjem imen u“. 11 Mislite pri vsem Vašem dejanji in početji, da boste morali dati enkrat Bogu račun od Vašega gospodarstva, da bode prišla in mora priti ura računa in kedaj pride veste tudi. Prišla bode namreč po smrti in takrat bo rekel Je¬ zus Kristus v posebni sodbi vsaeemu izmed Vas, revnim in bogatim, evangeljsko besedo : daj račun od svojega gospo¬ darstva, to je, daj račun od tvojega življenja na zemlji. Kaj si delal z močmi tvoje duše in tvojega telesa, kaj si delal s tvojim imetjem? Kako si gospodaril? Zakaj si skrbel? In ako je bilo tvoje imetje še tako majhno, ako so bile tvoje roke še tako slabe in tvoj duh še tako ome¬ jen, brez odgovornosti ne boš ostal in zgodilo se bode, kakor pravi sv. pismo : Kedor ima veliko, se bode zahtevalo tudi od njega veliko; kedor pa ima malo, se bode zahte¬ valo malo od njega; od vsaeega po njegovi zmožnosti. Jaz pa želim in bodem Boga prosil, da bi Vi vsi pred Božjim sodnikom sodbo dobro prestali in da bi se v nebesih vsi zopet videli. Amen. : . '-:h: • !. vJ>'hq :t: : rjA >:nc i-n r.m ni-jij : .•« ni '< .»!> - d i.. \■ > 'J oT C & > r>-\ 9 .; i ftf vh-m'o q (> ‘\i ik s,nr v.hnd ki>. «i ,BaY‘ »c žiVsJ- osnov u'Aok'.v>\ v esrnH. ~oq.80$ iejga^i *a <»«.y<;sjQvi [vb, ■ o?.r. ; /•,»- : ■ ■ ' : ■ • ; ■ • • • h. i h r ni - - ib i .n x ';•>.?» i j.->J :>! v.V > V * ;r:*^3 ni n: p) •: !rI •pi« > 00'tifhli) C*>. *•-;:.v: »’h;,5 »j* . v it>lr.?l Ap.' ; - • •••*•«> psfal;’6š lijih- tov) ,ni; • ztf>! . • .•> ~-1/:'i ah - r -j . n im?. : * : • i (t 'ilav **;.n • i-v i/ id nb fieo a iq ur.ni. mi : ' nq ;«»:b }vj er::! -.(» ot»ncM fliOjfin.V.*.' mii/voJi ' ■■'O.:’.', .ilohr' 5:;D'!)K fš/# . i* i . Nadzorništvo -i_r za Kranjsko, slovenske krajine Štirske in Koroške in Istro ima &REZ JERE® v LJUBLJANI, na starem trgu št. 155, kjer se zavarovanja sprejemajo in vsakoršna pojasnila radovoljno podajajo. Založila ,.AVSTRIJA". — Natisnil RUD. MILIC.