130       Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
Dr. Albin Ogris.
Prikazati s pomočjo Statističnih metod razmere pri dohodkih katerekoli teritorijalne socijalne zajednice, ali tudi le posameznih socijalnih plasti njenega prebivalstva, se pravi, osvetliti eminentno socijalen problem, ki obvlada v visoki meri vse druge. Le da spada statistika dohodka k najzamo-tanejšim poglavjem materijalne statistične znanosti, zlasti ako hočemo današnje razmere pri dohodkih primerjati s predvojnimi. Brez primerjave namreč ni prave statistike. Ali ta izgubi vsaj mnogo na svoji porabnosti, ako so se osnove statističnega poizvednega postopka precej izpremenile, vsled česar so primerjane statistične vrste veljavne le s kavtelami in s popravki.
Primarno statistiko o dohodkih bi utegnila s svojim ogromnim administrativnim aparatom in s pomočjo prisilne narave svojih socijalnih normi izvesti samo država. Toda celo od države izvedena primarna statistika o dohodkih se ne bi mogla ponašati z visoko mero zanesljivosti in popolnosti. To kažejo precejšnje težave posebnih statističnih komisij, ki jim je bila v poslednjih letih v drugih državah poverjena statistična ugotovitev delnih momentov o dohodkih in produkciji, dasi so te komisije smele zahtevati, da poizvedni subjekti potrdijo popolnosit in zanesljivost naznanjenih podatkov s prisego. Nezadostni so podatki zlasti tam, koder dolgotrajnejša skupnost pravnih naprav še ni utegnila v najširših masah vzgojiti za to primernega državljan-
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v I. 1924.       131
skega čuta. Na zanesljivejšo oporo se postavi statistika o dohodkih, koder je dalj časa globalni dohodninski ali njemu podoben davek. Tukaj je bilo moči statistični material očistiti in sistematično rektificirati, to pa s sisitematično. mnogoletno primerjavo in avtomatično kontrolo. Ta se vrši s tem, da napovedbo vsako leto (priobčijo) statistične znake in da se vsako leto predela priredbeno gradivo. Na to podstavo oprta statistika o dohodkih je seveda sekundarna, ki je ni moči uporabiti in ki nima na razpolago ravno nekaterih takih statističnih poizvednih znakov, ki so zanjo v veliki meri važni. Na vsak način pa so na podlagi dohodninslko-priredbenega gradiva sestavljeni statistični podatki mnogo bližji dejanskim; realnim razmeram, kakor bi bili nalašč v to svrho po enkrat nabrani podatki specijalne državne statistike o dohodkih. To velja za naše razmere še pbsebej.
Ta statistična črtica nima namena, da bi bila kakorkoli finančna statistika. Iz tega vidika je pojasnila razmere o dohodkih ljubljanskega prebivalstva, zavezanega dohodnini, v letih 1920—1924 že statistika ljubljanske finančne delegacije (gl. Uradni List št. 82 in 106 iz i. 1923, št. 111 iz 1. 1924 in št. 29 iz 1. 1926.) Nasitopne vrstice naj s priloženimi statističnimi tabelicami vred skušajo le v nekaterih najglavnejših potezah in brez podrobnejše statistične predelave gradiva in izsledkov podati približno sliko razmer o dohodkih, in sicer zgolj iz splošnih socijalnih vidikov. Tudi je namen iz te perspektive osvetliti podobo, ki jo nudi socijalna struktura onega dela ljubljanskega prebivalstva, ki tvori njegovo najvažnejšo sestavno tretjino, ki bi jo lahko nazvaH poslovni del ljubljanskega prebivalstva. Razmere o dohodkih in socijalna razčlenjenost drugih dveh tretjin ljubljanskega prebivalstva, t. j. državnega uradništva in delavskih slojev s svojci, so vsakomur prilično znane ta'ko iz drugih statističnih poda't-kov kakor iz lastnega znanja. To pa že zato, ker so homoge-nejše in enostavnejše, medtem ko je poslovni del Ljubljane v svoji socijalni strukturi in v svojih razmerah glede dohodkov bogato razčlenjen in zaradi tega povprečni presoji brez stati-sltičnih podatkov manj dostopen.
132      Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1914.
Podatki teh izvajanj in tabelaričnih prilog slone na uradnem gradivu finančne uprave in sicer na podatkih, zabeleženih v dohodninskih cenilnih zapisnikih. Deloma pa je gradivo tudi v spisih o priredbi in odmeri: to zlasti onih cenzitov, 'ki glede njih davčna odmera še ni predložena v pretres cenilnim komisijam. Ker so taki slučaji razmerno malo-loštevilni, ni domnevati in tudi ni verjetno, da bi bili neposredno iz spisov črpani podaitki v komisijskem postopanju rek-tificirani v tolikem obsegu, da bi se utegnile številke naših statističnih vrst in odnosov kaj bistveno izpremeniti. Dohodki, kakor so izkazani v tabelah,') so po § 156 zakona o osebnih davkih v 1. 1924 dejansko doseženi. Kolikor so ti dohodki pričeli dotekati cenzitom iz njih delovanja, davku zavezanega, šele med letom 1924, so upoštevani z zneski, ki bi bili predvidoma doseženi, ako bi se davku zavezani posel (obrt, služba, po'sest itd.) vršil vse leto. Iz uradnega gradiva so izpuščeni vsi cenziti, ki ne žive v Ljubljani, temveč so kot hišni posestniki (ponajveč dediči), družabniki, upravni svetniki itd. v Ljubljani zgolj obdačeni in sicer le od onega dela dohodkov, ki izvira iz ljubljanskih virov. Zaradi tega se končne vsote naše statistike ne morejo ujemati z onimi prej omenjene finančne statistike, ki jo je ot)javila finančna delegacija. Tehnično se je statistični materijal obdelal na ta način, da so v cenilnih zapisnikih in v spisih o priredbah zaznamovani poizvedni podatki preneseni na posebne individualne števne listke ter s seštevanjem statističnih poizvednih šitevilk (znakov) zaporedno z računskimi stroji izračunane končne statistične vsote. Na števne listke imena cenzitov niso prenesena, da je varovana uradna tajnost. Davčni in zavarovalni odbitki, ki se odštevajo od kosmatega dohodka, radi malenkostnih skupnih vsot in posameznih zneskov in radi enostavnosti niso upoštevani, pač pa dolžne obresti, ker se tičejo kajpak večje skupne vsote in so tudi z individualnimi zneski dosti pogostne.
Ker je naša sitatistika sekundarna, odpade ob sebi svobodna določitev o tem, kakšno vsebino ima pojem »doho-d e k«. Treba je sprejeti definicijo glavnega poizvednega znaka
') Te itabele se radi svoje obš»r'ni0siii niso natismdle.
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.       133
naše razprave, spornega še vedjio tudi v narodnogospodarski teoriji, kakor jo nudi oz. predpisuje zakon o osebnili davkili z dne 22. okt. 1896, d. z. št. 220. Po § 159 tega zakona je razumeti kot dohodek vsota vseh prejemkov v denarju in denarni vrednosti posameznih davčnih zavezancev. Dohodkom je treba prišteti tudi najemno vrednost stanovanja v lastni hiši ali naturalnega stanovanja, kakor tudi vrednost proizvodov lastega gospcidarstva (kmetovanja) ''in obrti, uporabljenih v lastnem gospodinjstvu, in vrednost drugih naturalnih prejemkov. Od vsote vseh takih prejemkov je odšteti izdatke, potrebne za pridobitev, zavarovanje in ohranitev dohodkov in dolžne obresti, t. j. v glavnem in splošnem upravne, obratne in vzdrževalne stroške, vključno primerne odpise, zavarovalne prispevke, prispevke za socijalno zavarovanje (do določne višine) in plačane davke, izvzemši dohodnino. Izredne dohodke, ki potekajo n. pr. iz dediščin, kapitalnega življenskega zavarovanja, daril in podobnih neodpjatnih prejemkov, zakon ne smatra za davku zavezan dohodek. Glede vsote, ki jo tvorijo dohodki, doseženi iz naposled imenovanih virov, je naša statistika naprej pomanjkljiva, ako bi nameravali podati statistiko vseh dohodkov brez izjeme. Dobički iz odsvojitev imovinskih predmetov so dohodnini zavezani dohodek zgolj v toliko, kolikor je bito odsvojeno v obratu ali v spekulacijskih poslih. Pojem dohodka po davčnem zakonu se v glavnem približuje onemu, s katerim operira praktična narodnogospodarska veda in s katerim računamo v vsakdanjem življenju, ko govorimo o dohodkih osebe ali socijalne zajednice. Davčni pojem dohodka obsega globalno vse čiste dohodke posameznega gospodarja iz r e d n e ga njegovega gospodarjenja, ne pa tudi dohodke, ki so bolj naključne narave. Zato je ta pojem za naše svrhe popolnoma uporabljiv ter dovoljuje visoko mero koristnosti za narodnogospodarsko porabo tako pridobljenih statističnih podatkov. Porabnost je tem večja, ker razodeva napovedno in priredbeno postopanje posamezne sestavine dohodkov na ta način, da se ozira ločeno vsaj na pet glavnih virov iz dohodkov ter razlikuje med dohodki 1. iz zemljišča, 2. iz poslopij, 3. iz podjetij. 4. iz službenega razmerja, 5. iz glavniške imovine in 6. iz vseh drugih virov
134      Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
skupaj. Na ta način pridobi sekundarna statistika vsaj nekaj glavnili poizvednih znakov po k a 'k o v o: s t i.
Pričakovati je, da bi utegnila na statistiko o dohodkih, ki naj se naslanja na posameznika kot poizvedno enoto, vplivati neugodno in njenim izsledkom zmanjšati mero zanesljivosti in uporabnosti, okolnost. da je gospodarski subjekt glede dohodkov davčnega zakona načeloma hišno gospodarstvo. Po § 157 zakona o osebnih davkih je namreč dohodkom hišnega (rodbinskega) gospodarstva prišteti še dohodke členov itega gospodarstva, kolikor se ste(kajo vanje. Na srečo pa ta vir pogreškov ni izdaten, povrh iz njega izvirajoče hibe niso niti sistematične, marveč povsem naključne in celo maloštevilne. Slučaji namreč, v katerih se dohodek rodbinskih členov v resnici prišteva dohodku hišnega (rodbinskega) poglavarja, dosegajo kvečjemu 1.50% vseh odmer-nih primerov in se tičejo relativno zelo neznatnih zneskov pri cenzitih, ki pripadajo skoraj izključno cenzitom spodnjih dohodkovnih stopenj. Te pa so glede vsot skupnih dohodkov itak sistematične rektifikacije potrebne.
Kar se tiče zanesljivosti in popolnosti in od nje zavisne praktične uporabnosti dohodninsko-priredbenega gradiva, je treba pripomniti, da je bila v bivši Avstriji že sama na sebi tehnično nikakor enostavna statistika o dohodkih kljub bogati razčlenjenosti in dohodkovni diferenciranosti njenega prebivalstva dosti manj komplicirana, nego je pri nas dandanes v majhnih naših razmerah in četudi le glede tako neznatne teritorijalne socijalne zajednice kakor je provincijalna prestolica. To kompliciranost povzročajo predvsem izpre-membe v zakonu, nestalne valutarne razlike, nestalnost razmer pri dohodkih, ki otežkočajo primerjevalno konltrolo v prired-benem postopanju, dalje nižja stopnja davčne morale. Tudi je vzrok radi prirastka novih poslov ob istem ali zmanjšanem osebju pospešeni priredbeni postopek, v katerem individualnim sllučajem ni moči posvetiti iste pozornosti, kakor nekdaj, tako da n. pr. uradoma nabrani podatki in kontrolne poizvedbe ter njih rektifikacije ne morejo biti tako popolne in zanesljive, kakor bi bile, da je vse ostalo kakor pred vojno. Glavna ovira leži vsekako v izpremembah zakona. V letih 1900 in 1913, ki
Razmete ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.      135
jih imamo namen primerjati z dohodkovnim stanjem v 1.1924, je veljal dohodninski davek za vse prebivalstvo in za vse sloje enako, medtem ko je, — da navedemo le glavne izpremembe, — člen 157 finančnega zakona za 1924/25 izvzel z uvedbo novega, posebnega davka iz dohodninske obveze za ljubljanske razmere tako široko in pomembno socijalno plast, kakor je državno uradništvo. Tudi je zakon o budžetskih dvanajstinah za mesece april-junij 1925 kakor tudi zakon o budžetskih dvanajstinah za avgust-september 1925 nadomestil za delavce, ki telesno delajo, dohodnino s posebnim davkom od zaslužka z rokami. S tem se je primerjalnost zadevnih statističnih vrst za omenjena leta znatno znižala in treba jo je umetno popraviti. Določitev primerjalne vrednosti statističnih izsledkov in vrst komphcira nadalje še uredba ministrskega sveta z dne 25. marca 1923, oz. člen 157. finančnega zakona za 1925/26, s katerim je odrejeno, da se mora izločiti iz dohodninske od-merne podlage zasebnih nameščencev, ki njih skupni dohodek tvori v 1. 1925 okoli 40% celotnega dohodka vseh cenzitov, tisti znesek, ki po svoji višini ustreza draginjskim dokladam državnih uslužbencev. Na ta način iz dohodninske odmerne podlage izvzete zneske je bilo treba pri prenosu podatkov na števne listke iz cenilnih zapisnikov, kjer so službeni prejemki izkazani v reduciranih iznosih, po posebnem ključu preračunati in prišteti obdavčenemu dohodku. Državni nameščenci in upokojenci, ki jim je bila odmerjena dohodnina od dohodkov izven službe (postranskih), so upoštevani v naši statistiki s polnimi zneski, torej tudi s polnimi službenimi prejemki, ker se nam zdi, da se na ta način bolj varuje zanesljivost oz. popolnost statističnih podatkov. Sicer je število teh cenzitov relativno majhno, njih dohodkovni standard pa ravno radi dopolnjujoče funkcije postranskih dohodkov vobče tako blizek onemu zasebnih nameščencev, da se s tem odstotna in povprečna števila bistveno ne izpremene. V poklicni razprede-litvi dohodkov smo te državne nameščence strnili v posebno skupino ter jih naravi postranskih prejemkov primerno nismo prištoii drugim poklicom, ker je njih glavni poklic vendar javna služba in njih udeleženost bodisi v produktivnih bodisi v drugih svobodnih poklicih le bolj naključna.
136       Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
Velik vir pogreškov glede višine posameznih dohodkov utegne biti okolnost, da od 3825 cenzitov, ki se jih tičejo naši podatki za 1. 1924, ni vložilo napovedi več nego 2070, t. j. 56% cenzitov, tako da je bil njih dohodek ocenjen po uradoma nabranih podatkih od priredbenih organov in od cenilne komisije. Ta cenitev pa se je vršila v priredbenem postopanju oprezno, s primerjanjem, s podatki strokovnih izvedencev in po organih, ki poznajo tako razmere o dohodkih cenzitov kakor vobče vsega prebivalstva iz dolgoletne uradne prakse, iz lastnega znanja. Zato te vrste pogreški nikakor ne morejo bistveno poslabšati povprečno zanesljivost in primerjalnost posameznih vrst dohodkov in njih medsebojnih odnosov. Pretežna večina takih cenzitov je v oni skupini, ki jo označuje najmanjši na cenzita pripadajoči dohodek, torej cenzitov, na katere je bila raztegnjena dohodninska zavezanost le radi znižanja realnega eksistenčnega minima oz. radi tega, ker je zmanjšana vrednost denarni edinici. v kateri je izražen nominalno trikrat povišan eksistenčni minimum. Ta minimum je bil določen 1. 1900 in 1913 z zneskom 1200 kron oz. za davčno leto 1914, v katerem se je predpisal davek od dohodkov 1. 1913 v smislu novele z dne 23. jan. 1914 z zneskom- 1600 zlatih kron. Zakonodaja minima ni zvišala v tej meri kakor je prišla ob vrednost kronska novčna edinica, ter je bil ugotovljen za leto 1924 oz. za leto 1925, za katero je odmerjen davek od dohodka iz 1. 1924. le s 5000 Din. Te okolnosti so bile večinoma vplivne v velikem obsegu tudi na postopanje cenilnih komisij. Pod vplivom dejanskih razmer so na dohodnino, ki je kvotitetni davek, te komisije pritikale čimdalje bolj načeloma metode, primerne zgolj za porazdelitev kontingentiranih davkov (t. j. določenemu davčnemu znesku, ki ga bo cenzit, kakor je pričakovati, prenesel, se določi po dohodninski lestvici dohodek oz. popravi napovedani ali uradoma ugotovljeni dohodek, ne pa po pravilu, da se določi zgolj dohodek, od katerega naj administrativa izračuna in predpiše davek). Tako je prišlo v prvo dohodkovno skupino (do 10.000 Din) celih 22.06%, t. j. 844 cenzitov. v širšo dohodkovno skupino, ki sega do vključno 20.000 Din letnega dohodka, pa celo 1720, t. j. 44.48% vseh cenzitov, medtem ko jih izkazuje uradna statistika za 1. 1913 v dohod-
I
Razmere ljubljanskega prebivalistva glede dohodkov v 1. 1924.      137
kovni stopnji do 1300 K, t. j. po nakupni moči ca 20.000 Din v 1. 1924, samo 363, t. j. komaj 6.80% vseli cenzitov. Ceteris paribus se pokaže že v razliki omenjenih odstotkov, čeprav jo je oceniti oprezno, poleg učirtkov, nastalih radi izprememb zakona izza leta 1920 v dohodninskem zakonu, tudi precejšno poslabšanje glede dohodkov najširših ljudskih plasti ljubljanskega prebivalstva.
Popolnost in zanesljivost našega številčnega gradiva glede posameznih sestavin vrst dohodkov, posameznih izklicnih kategorij in posameznih dohodkovnih virov seveda ne more biti enaka. Tako je moči iz podatkov finančne straže in drugih uradov precej dovršeno nadzirati dohodke posameznih kategorij obratov in poklicev. Tudi odgovornost delodajalcev jamči za zelo visoko natančnost glede službenih prejemkov. Nadalje nudijo tudi podatki in prijave o poslovnem prometu oz. plačila davka od poslovnega prometa koristno sredstvo za nadziranje. Nasprotno pa je finančna uprava pri nekaterili poklicih in vrstah podjetij (obrti) v različni meri navezana na cenzitove navedbe v napovedih, na izjave strokovnih izvedencev, na zunanje znake, na primerjanje s podobnimi obrati (posli), na nesistematično nabrane oz. poslane uradne podatke, na odgovore na pomisleke, na vpogled v poslovne knjige itd. Zlasti bi samostojni svobodni poklici pirenesli v tem oziru dosti višji korekturni pribitek kakor nesamostojni svobodni poklici. Podobno bi tudi nekateri produktivni poklici več prenesli, kakor so pač v zadevnih vrstah dohodkov z večjim ali manjšim odstotkom zastopani samostojni cenziti ali pomožne sile. Navadno obdačeni dohodek ne dosega dejansko doseženega, ali pa presega obdačeni doseženega. So pa tudi cenziti, ki i'napovedo iz prestižnih in drugih razlogov višje dohodke, nego so jih v resnici imeli, nadalje je dosti cenzitov, ki se kljub previsoki cenitvi radi malomarnosti ne pobrigajo niti za napoved v naslednjem letu in sistematično zamujajo prizivne roke. Toda iz tega izvirajoči pogreški se večinoma avtomatično izravnajo sami, vobče pa iz njih nastale razhke v dohodkovnih števiHh niso niti tako znatne, da bi utegnile bistveno vplivati na glavne odnese med glavnimi vsotami in njih glavnimi sestavinami kakor tudi na odnose med odstot-
10
138      Razmere ljubjanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924
nimi vrednc'tami statistike o dohodkili. Glede posameznih virov za dohodke gre podatkom o službenih prejemkih najvišja mera zanesljivosti, enako onim, ki se tičejo dohodkov iz poslopij, nekaj manjša podatkom o dohodkih iz samostojnih podjetij (obrti), manjša zopet onim o prejemkih iz zemljiške posesti, najmanjša pa onim o dohodkih iz raznih drugih virov in zlasti onim o dohodkih iz naložene glavnice. Celotna vsota obdače-nih dohodkov iz glavniške imovine je namreč le 3,270.377 Din. a računski zaključki ljubljanskih denarnih zavodov in pridobitnih podjetij pričajo na prvi hip. da je obdačeni dohodek iz glavniške imovine po vsej priliki računjen prenizko. Glasom računskih zaključkov je v ljubljanskih denarnih zavodih, bankah in hranilnicah (podružnice izvenljubljanskih zavodov in Slovensko banko izvzemši) v 1. 1924 na hranilne knjižice in na tekoči račun (vezane in nevezane vloge) naložena glavnica znašala 1.226,214.000 Din. Izplačane in kapitalizirane obresti so znašale najmanj 70,000.000 Din. (Natančnih podatkov ni bilo moči dognati, ker par večjih denarnih zavodov sploh ne izkazuje obresti ločeno po prejemkih in izdatkih). Pod naslovom dividend in tantijem od družb, ki so zavezane javnemu polaganju računov s sedežem v Ljubljani, iz dobička 1. 1924 razdeljena vsota znaša brez dividende Trboveljske družbe 32,706.669 Din. Tem je dodati precejšnjo vsoto dividend in tantijem, ki prihajajo iz glavniške udeležbe Ljubljančanov v izvenljubljanskih in izvenslovenskih podjetjih. Če tudi bi bile vloge izvenljubljansikega prebivalstva v ljublj. denarnih zavodih tako visoke in delniški paketi v pretežni večini v tujih rokah, da bi n. pr. devet desetin glavniškega dohodka teklo v dohodek izvenljubljanskega prebivalstva, ostane obdačena vsota dohodkov še vedno trikrat manjša nego ostala desetina omenjenih vsot (70.000.000 in 32,706.000). Te diference ne popravi okolnost, da so bili glavniški dohodki iz poslovnega leta 1923, ki pridejo v dohodkih 1. 1924 v poStev, za par % manjši, in tudi ne dejsi,tvo, da je glavni del v hranilnem prometu naložene glavnice iz majhnih in najmanjših vlog drobnih vlagateljev. Saj so se z znižanjem eksistenčnega minima ravno ti v znatnem številu pritegnili v dohodinsko obveznost in so večje hranilne vloge dandanes mnogo pogostejše nego so bile
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.       139
pred vojno. Na vsak način pa- je jasno, da je vir dohodkov iz naložene glavnice dohodninsko kaj malo izčrpan in da so nasi zadevni podatki precejšnje poprave potrebni. Le mimogrede bodi omenjeno, da je zakon o osebnih davkih v tem pogledu zagrešil neenakost v davčni obremenitvi zaradi nedostatno predvidenega nadziranja, tako morda iz tehtnih, tedaj veljavnih razlogov, kakor ker je precenjeval davčni patrijotizem. Ko se namreč v podjetju, v poslopjih ali kakorkoli na drug viden način naložena imovina težko odtegne davčni kontroli in nosi, naložena v poslopjih, precejšnjo davčno pezo, uživa v denarnem zavodu naložena glavnica takorekoč davčno prostost, zlasti ako ume obdačeni tako glavnico primerno porazdeliti. Za tantijemne prejemke ta ugodnost zopet ne velja, ker so obdačeni s preko 50% donosa. Ako so časopisna poročila zanesljiva, je sprejel Peret v finančne zakone, sprejete dne 31. marca t. 1., določbo, po kateri ima finančna uprava pravico, da vpogleda v bančne in hranilnične konte, denarni zavodi pa dolžnost, da predlože izpise poedinih računov.
Kljub težavam pa, ki so posledica izprememb v predpisih o dohodnini, za primerjalnost kakor tudi zanesljivost naših statističnih podatkov ter izsledkov in kljub neenakosti, ki sledi za popolnost podatkov, iz neenake dohodkovne kontrole, hočemo poskusiti s par statističnimi vrstami prikazati vsaj glavne črte dohodkovnih razmer poslovne Ljubljane po načelu, da je nekaj, dasi tnalo, vseeno boljše ko nič. Olede razmer o dohodkili delavskih slojev bode statistika socijalnega zavarovanja v zvezi s statistiko, ki jo bo nudil davek od zaslužka telesnega dela, utegnila kmalu podati izčrpen pregled. Kar pa se tiče držaMiega uradništva, so njegove razmere glede dohodkov vobče znane, toda statistično zelo težko ugotovljive, ker so njegova bivališča porazdeljena po vsej ljubljanski okolici (monopolsko in železniško osebje).
Po teh uvodnih ' besedah je treba obrniti pozornost na konkretne izsledke dohodkovne statistike, to pa predvsem glede absolume višine tako nominalnih kakor realnih dohodkov vseh cenzitov in njih porazdeljenosti na posamezne stopnje dohodkov. Takoj spočetka utegne osupniti ugotovitev, da spada v dohodkovno skupino z realnim letnim dohodkom
10*
140      Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v i. 1924.
3333 kron (50.000 Din) celili 85% cenzitov, v skupino pa. ki dosega celo le realni dohodek 1660 predvojnih kron, nad 56% cenzitov, da torej v poslovnem delu ljubljanskega prebivalstva z dohodninsko-priredbenega stališča več kot polovica cenzitov ne prekorači realnega eksistenčnega minima. ki je veljal pred dobrimi 10 leti. OstaU del cenzitov šteje skupno le 550 oseb. ki se porazdele tako, da odpade na skupino z dohodki od nad
1. 50.000—75.000 Din    .   .   296 cenzitov, t. j.   7.7% (.333,3—5000 K)
2. 75.000—100.000 Din .   .    97      »      » »   2.5% (5000—6666 K)
3. 100.000—250.000 Din    .   128      »      » »   3.3% (6666—15.000 K)
4. nad 250.000 Din   .   .   .    29      »      » »   0.75% (nad 15.000 K)
Od ostalega prebivalstva Ljubljane, ki ni zavezan dohodnini, to so: uradniški krogi brez postranskih zaslužkov in delavstvo, doseže malokdo dohodek 50.000 Din (državni uradniki, ki so obdačeni od postranskih prejemkov, so obseženi že v gornjih številkah), ali letni dohodek 75.000 Din (5000 zl. kron), ako nekoliko popravimo že prej omenjene napovedne in cenilne nedostatke. Sklepati je torej, da živi najmanj devet desetin ljubljanskega prebivalstva v primeri s predvojnim življenjskim standardom v nepovoljnih dohodkovnih razmerah. V teh se dohodki porabijo skoraj izključno za nakup nujnih potrebščin. Ta izsledek je, dasi bi prvotne številke popravili še z dodatnim 20% pribitkom, deloma dokaz za to. da je misel o bogastvu Slovenije, vsaj koHkor se tiče prebivalstva njene prestolice, fikcija, bajka, ki smo si jo sugerirali v optimizmu izza prevrata samim sebi in drugim, medtem ko je realnost povsem' drugačna, Ako upoštevamo, da šteje Ljubljana po ljudskem štetju (1. 1921) 53.306 prebivalcev in pomislimo, da so državni uradniki s službenimii, v naši statistiki neupoštevanimi dohodki preko 50.000 Din bolj redke izjeme, smemo ugotoviti, da ne doseže letnega dohodka 75.000 Din (popravljeno) niti 1.50% prebivalstva, t. j. maksimalno 4 osebe na vsakih 1000 prebivalcev. Nazadovanje v primeri s predvojno dobo se \idi v tem, da je 1. 1900 (pred četrtstoletjem!)
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.       141
po uradni statistiki v Ljubljani brez Sp. Šiške, torej s 36.547 prebivalci, t. j. s prebivalstvom, ki je bilo za 32% manjše, štela Ljubljana 444 oseb z dohodki preko 5200 K, t. j. s preko 78.000 Din, torej več nego 5 oseb na vsakih 1000 prebivalcev. Primera z letom 1913 je še precej neugodnejša.
Na posamezne stopnje prevedene dohodkovne piramide (pred vojno je bila ta piramida dvojna, t. j. nad eksistenčnim minimom in pod njim) se porazdele cenziti z nastopnimi vsotami dohodkov:
Dohodkovne stopnje:	število cenzitov:	Skupni dohodek:
Do 25.000 Din    .   .	.   .   2188   .   .	30,567.395 Din
Od 25   50.000 Din .	.   .   1087   .	38,481.777   »
»  50—75.000 Din .	.   .     296   .	17.927.180   »
»  75   100.000 Din	97	8,329.637   »
»  100—250.000 Din	.   .     123   .   .	18.262.315   »
»  250—500.000 Din	26   .	8,790.983   »
Nad 500.000 Din    .	3   .	1.751.236   »
Skupaj	.   .   3825   .   .	124,110.543 Din
Podatki te tabele so popravka potrebni, ako naj se bolj približamo realnosti. Po dohodninsko-priredbenem gradivu oz. po cenilnih zapisnikih znaša odstotni delež prve dohodkovne stopnje s 56.50% cenzitov glede skupne vsote dohodkov le 24.63%. odstotni delež prvih dveh stopenj skupaj s 84.91%, vseh cenzitov pa samo 55.63%. Nadalje ne izkazuje 22.06% cenzitov letnega dohodka preko 10.000 Din (55 predvojnih Din mesečno) in nadaljnjih 12.47% cenzitov ne dohodka preko 15.000 Din, medtem ko je v 1. 1924 znašal dejanski eksistenčni minimum vsaj 20.000 Din. Potem je zelo mnogo cenzitov prišlo v te prve stopnje le zaradi komisijske porabe metod, ki veljajo, kakor povedano, za kontingentirane davke. Zato smemo po dejanskih raztnerah, ki jih nam tu ni treba dalje razinotrivati, brez nadaljnjega smatrati, da je doseglo teh 20.000 Din tudi dejansko vseh 1702 cenzitov, spa-dajočih pb naših podatkih .v stopnje do 20.000 Din. (Realni dohodek 1330 K je dosegla pred vojno tudi bolj skromna pisarniška, dohodnini nepodvržena sila.) Na ta način se skupni dohodek, ki  odpade  na prvo  dohodkovno  stopno  gornje
142      Razmere linblianskega prebivalstva glede dohodkov v I. 1924.
tabele, popravi na 47,748.356 Din (1702X20.000+10,966.685 Din dohodkovne stopnje od 20.000 do 25.000 Din + 25%ni popravni pribitek k 10,966.685).
Po previdnih cenitvah v priredbenem, odmernem in cenilnem postopku tekom dolgoletne prakse preizkušenih priredbenih sil finančne administrative presega dejansko doseženi dohodek obdačenega v splošnem za okoli 25%. Pesimisti pravijo, da je ta razlika povprečno celo 40%. Pa naj so tehtni razlogi, na katero opirajo ti pesimisti svoje mnenje in dasi je res, da presega v posameznih slučajih doseženi dohodek obdačenega za 100 in 200%, sledimo občnemu mnenju. Hočemo torej, da očistimo materijal vsaj onih glavnih s i s t e m a t i č-n i h pogreškov, ki so zanj karakteristični in ki izvirajo iz neiztrebljive tendence, napovedati manjši dohodek, uporabiti le 25%ni popravni pribitek ter dohodke porazdeliti v nastopni s tem pribitkoin sistematično popravljeni tabeli:
	Dohodkovne	Cenziii	Skupni		% skupnih
		v %	dohodek		dohodkov
1.	Do 25.000 Din  .   .   .	57.2	47.748.356	Din	28-98
2.	Od 25—50.000 Din	.   28.4	48,103.221	»	29-22
3.	Od 50—75.000 Din .	.    7-8	22,408.975	»	13-62
4.	Od 75   100.000 Din	.    2.6	10,412.046	»	6-32
5.	Od 100—250.000 Din	.    3.3	22,827.894	»	13-86
6.	Nad 250.000 Din    .	.    0-7	13.177.798	»	8-—
Skupaj   .   .   100-— 164,678.090 Din   100 —
S tem je menda po najprevidnejšem preudarku ugotovljen minimum (124,000.000) in maksimum (165,000.000). med katerimi leži povsem verjetno čisti dohodek dohodnini zavezanega poslovnega prebivalstva Ljubljane. Napetost med obema se nam ne zdi prevelika in se ne oddaljuje od one. ki jo nudijo angleške in nemške dohodkovne statistike. Vse nadaljnje natezanje v tej smeri je posebno v predvidncm in sistematičnem skrčevanju diference med ugotovljenim minimom in ma^ksimom. Brez korektur, ki slone nujno na cenitvah, t. j. subjektivno odvisnih momentih, dohodkovna statistika ni izvedljiva. Določno mero arbitrarnosti ima vsaka statistika na sebi in se je ni moči iznebiti.
Razmere ljubljanskega preb valstva glede dohodkov v 1. 1924.        143
Po gornji popravljeni tabeli pride na 85.6% vseh cenzitov prvih dveh stopenj 58.20% skupnih dohodkov, na 14.4% vseh ostalih cenzitov pa 41.80% dohodkov. Trenutno ni mogoče presoditi, ali je taka porazdelitev dohodkov socijalno zdrava in primerna, ker ni primerjalnega gradiva. Zdi se nam pa močno, da utegne biti porazdelitev z narodnogospodarskega vidika in iz perspektive socijalne pravičnosti, ki jo naglašuje naš vek, težko da zadovoljiva. Nadalje se sme iz dasi tako enostavne tabehce tudi posneti, da niti v Ljubljani, glede dohodkov najugodnejšem mestu Slovenije, dohodki 80% prebivalcev ne morejo priti v poštev v izravnanem razmerju v obeh procesih, v katerih se uporablja dohodek, t. j. v nakupu in v štednji. Trošenje ima v procesu glede porabe dohodkov stvarno prednost, zato se mora primanjkljaj prikazati na strani štednje in s tem posredno na strani produkcije. Ako bi se pa pokazal tudi na tej strani s krajno omejitvijo potroškov kakšen presežek, produkcija kljub temu ne utegne priti do ugodnega razvitka že radi nizke kupne moči skupnih dohodkov omenjenih 80% prebivalcev, ako si ne poišče pdjemalcev drugod. To se razodeva v težavah domače industrije (celo industrijske družbe, zavezane javnemu polaganju računov, s sedežem v Ljubljani, izkazujejo v 1. 1924 skupno nad 10 milijonov Din izgube!), ki bi utegnila uspeti, kolikor je navezana na ožja domača odjemališča. le pri zvišanju dohodkovnih številk in razmer najširših ljudskih plasti. Le zvišana kupna moč bi namreč omogočila boljšo izrabo proizvodne zmožnosti in izvedbe skoraj vedno drage racjjonaHzacije proizvodnega procesa. Edino tako bi se polagoma avtomatično pojavila pocenitev tako proizvodnega procesa kakor proizvodov samih; razina pri cenah bi se sistematično zniževala. Dejansko je stanje zdaj takšno, da se je po vojni z ustanovitvijo mnogih novih industrij in s pomnožitvijo starih sicer zvišala proizvodna kapaciteta, a se je srečala z znatno znižano kupno močjo ljudskega dohodka. Rešitev enega problema (glede cen) je torej zavisna od rešitve drugega (glede proizvodov in dohodkov). Normativno reševanje le enega problema brez zveze z drugimi ( n. pr. glede cen s protidraginjskimi odredbami ali proizvodnega s poskušano racijonalizacijo, ako ni za to potrebne in raz-
144      Razmere ljubjanskega prebivalstva glede dohodkov v I. 1924
I
položljive glavnice za investicije in šolanega osebja, obeta od vsega početka le skromne uspehe. Eno in drugo je pri nas mogoče izvesti samo postopoma in z žrtvami, ako ostanemo navezani na lastne sile. Žal, da je locus minoris resistentiae, kjer se bo najbrž avtomatično uveljavila potreba teh žrtev, najbrž zopet ravno pri onih slojih, ki so v prvih stopnjah glede dohodkov zastopani z najnižjim povprečnim dohodkom. Tako vsaj moramo sklepati, ako pogledamo to, kar se vrši okoli nas v drugih državah. Iz gornje tabelice se vidi nadalje, kako tenka je celo v središču. Slovenije ona plast prebivalstva, ki sme priti v poštev po svoji kupni zmožnosti v večjem obsegu in trajno, da gmotno podpira kulturna stremljenja, če je pri velikem številu teh ljudi sploh volja za to. Umetniki, ki izstavljajo v .Jakopičevem paviljonu, vedo o tem gotovo zelo konkretne stvari. Duševnim- delavcem zasigura primeren odplatek vedno le občno in trajno gospodarsko uspevanje, medtem ko je mizerija z dohodki primorana dati proizvodom materijalnih dobrin vedno prednost.
Ta socijalno neugodna porazdelitev dohodkov se prikaže še nekoliko neugodnejše, ako prištejemo številu cezitov njih svojce (soproge, nepreskrbljene otroke in druge osebe), za katere so dolžni skrbeti po zakonu. To število utegne biti v resnici nekoliko višje zaradi visokega odstotka onih cenzitov, ki navadno ne vlagajo dohodninske napovedi in ki glede njih število svojcev uradoma ni ugotovljeno. Od vsega dohodnini zavezanega prebivalstva (cenzitov i n svojcev) odpade:
V 1. stopnji na 53-83% oseb 28-98% skupnih dohodkov
» 2. » » 29-57% » 29-22%
» 3. » » 8-65% » 13-62%
» 4. » » 2-96% » 6-32%
» 5. » » 4-08% » 13-86%
» 6. » » 0-73% » 5-92%
» 7. » » 0-18% »¦ 2-28%
Metoda (aritmetičnih povprečnih) vrednot, ki jo uporabimo samo za en primer, izkazuje, da odpade od vsega dohodnini zavezanega prebivalstva (cenzitov in svojcev skupaj) na vsako osebo
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924,       145
v vrs« dohodka od obdačenega      od rektiBciranega
skup. dohodka        skup. dohodka 3. Do 25.000 Din    .   .   .    6.108 Din .   .    10.018 Din
2. Od 25—50.000 Din .   .   12.471   »   .   .    15.165   »
3. Od 50—75.000   »   .   .   19.726   »   .   .    24.147   »
4. Od 75—100.000 Din    .  27.187   »   .   .    32.742   »
5. Od 100—250.000 Din   .   46.971   »   .   .    52.237   »
6. Od 250—500.000 Din  . 103.971   »   .   .   120.755   »
7. Nad 500.000 Din .   .   . 250.079   »   .   .   312.724   »
V teli številkah! se razodeva vsa neenakost v življenjski meri raznih dohodkovnih oz. socijalnih plasti. Povprečni delež, ki odpade na osebo vsega dohodnini zavezanega prebivalstva (cenzitov in svojcev) na obdačenih skupnih dohodkih, znaša 11.568 Din, od rektificiranih, torej najbolj verjetnih skupnih dohodkov, pa 15.350 Din. V 1. 1913 je znašal po obdačenem dohodku in preračunan po isti relaciji 24.000 Din. Ako pa rektificiramo tudi davčno vsoto 1. 1913 radi v statističnem materijalu ležečih sistematičnih pogreškov sicer z rektifikacijskim pribitkom. dopustnim za tedanje razmere največ z 20%nim, je znašal 1. 1913 poprečni delež celo 28.700, torej skoro še enkrat toliko.
Izmed 3825 cenzitov je 739 ali 19.32% ženskih s sikupnim obdačenim dohodkom 14.912.399 Din (popravljenim 20,618.727) aU z 12% obdačenega dohodka vseh cenzitov. Prva stopnja dohodkov (do 25.000 Din) jih obsega 601 ali 81..32% s čistim dohodkom 9,978.632 Din (popravljenim 13,201.519 Din) ali s 60.21% vsega za ženske cenzite odpadajočega skupnega dohodka. V tej stopnji dohodkov je: 212 malih trgovk, branjevk, trafikantk, sejmaric itd., 93 šivilj, vezilj, modistk i. pod., 58 malih posestnic (zemljiških in hišnih), 35 gostilničark, 23 za-sebnic, 2 ženski s svobodnim poklicem in 24 cenzitk raznih drugih poklicev. V stopnji dohodkov od 25.000 Din do 50.000 Din je: 18 trgovk, 70 uradnic (strojepisk, knjigovodkinj in poslovodkinj, dnevničaiik i. pod.), 2 modistki, 23 posestnic, S gostilničark, 4 zasebnice, 5 žensk s svobodnim poklicem in 2 drugih poklicev, skupaj v tej stopnji 132 cenzitk. Mejo dohodkov 50.000 Din oz. 75.000 Din prekorači le 9 trgovk, 9 posestnic in 3 gostilničarke, skupaj 21 cenzitk (2.84% od
146       Ra<mere liiib'janskega prebivalstva glede dohodkov v I. 1924.
vseh) S Čistim skupnim dohodkom 2,065.692 (popravljeno 2,582.115 Din), kar je 12% skupnega dohodka cenzitk. V te poslednje dohodkovne stopnje so prišle cenzitke po večini kot vdove, ki vodijo obrt in posle po umrlem soprogu. Vobče tvori torej v Ljubljani letni dohodek 100.000 Din gornjo mejo službenega ali samostojnega ženskega udejstvolvanja v poslovnem življenju. To po sebi gotovo ne visoko mejo v dohodkih prekoračijo ženske že kot redke izjeme. V letu 1924 jih je bilo 6 od vseh 167 cenzitov, ki so prekoračili obdačeni dohodek 100.000 Din.
Preidimo od subjektivnega (personalnega) razmotrivanja k objektivni (realni) metodi in poglejmo, v kakšnih številčnih odnosih potekajo ti dohodki iz posameznih virov oz. iz katerih vrst gospodarskega udejstvovanja. Skupni čisti dohodek cenzitov se procentualno porazdeli na posamezne vire dohodkov:
1. 1900      1. 1913
1. 1924   skupni, s 25%nim pribitkcm popr. dohodek (v I. 19211
1.	Iz zemljišč   •  .	129%
2.	» poslopij    .  .	9-92%
3.	» podjetij    .   .	27-58%
4.	» službe .  .   .	44-61%
5.	» glavnice   •   .	15-26%
6.	» drugih virov .	l-.34%
2,985.537 Din 4,819.122 » 75,827.721 » 66,175.244 » 4,166..304 » 4,087.971   »
1-14% 1-88% 7-54% 3-05% 29-64% 48-01% 50-08 % 41-84% 10-03% 2-64% 1-57% 2-58% Ta tabelica kaže, da se številčni (količinski) odnosi med glavnimi viri dohodkov (in s tem med glavnimi poslovno-so-cijalnimi plastmi prebivalstva) v Ljubljani tekom poslednjega četrtletja niso bistveno izpremenili. Odstotek dohodkov iz zemljišč se je (radi priključene Sp. Šiške) izpremenil samo neznatno, v odstotku dohodkov iz poslopij, znižanem več nego za polovico (in kljub priključitvi Spod. Šiške in pomnožitvi poslopij) se očituje znižanje hišne rente, zaščita najemnikov z zakonom iii druge okolnosti. Odstotek, ki se tiče glavnice, utegne biti v 1. 1924 dejansko dosti višji. Ker so odpadli službeni prejemki državnih uslužbencev, se s tem avtomatično zvišajo odstotni deleži vseh drugih virov za dohodke, zlasti oni iz podjetij (absolutno vzeto), ki v realnosti ne utegne znatno prekoračiti ,32%, ako bi bili v naših podatkih upošte-
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v I. 1924.        147
vani službeni dohodki državnih uradnikov. V 1. 191,3 je znašal odstotni delež državnih uradnikov 19.79%, tako da bi se zvišal v statistični vrsti, rektificirani z dodatkom verjetnih dohodkov državnega uslužbenstva, odstotni delež dohodkov iz službenega razmerja na ca 60%. Socijalna struktura ljubljanskega prebivalstva se glede količinskih odnosov posameznih sestavin torej bistveno ni izpremenila kljub precejšnjemu porastu absolutnega števila prebivalstva. Mesto ima tudi po statistični ugotovitvi tipičen značaj uslužbenske, malotrgovske in-maloobrt-niške provincijalne prestolice s prebivalstvom, ki spada, kar se tiče višine realnih dohodkov, z 80% k spodnjim slojem, ki jedva dosežejo najnujnejši realni eksistenčni minimum, in k spodnjim plastem srednjega stanu. Višji procentualni delež srednjih plasti srednjega stanu na celotnem številu prebivalstva tvori povsod karakterističen znak socijalne urejenosti glede dohodkov in zadovoljivega imovinskega stanja. Te plasti s povprečnim letnim dohodkom od 100.000 do 300.000 Din so že zelo šibke in zastopane s samo (po popravljeni dohodkovni piramidi) 248 osebami. Plasti pa, presegajoče letni dohodek ,300.000 Din, so zastopane samo še z nekaterimi izjemami (19 cenzitov). Pri tem bi smeli seveda pripustiti veljavnost te klasifikacije le za slovenske razm.ere. prenesene v države s prebivalstvom, gospodarsko in v dohodkih krepkejšim, bi ljubljanske razmere ne kazale nobenih gornjih plasti srednjega stanu in prav nobenega »premožnika« v okcidentalnem smislu besede.
Primerjanje razmer glede dohodkov 1. 1924 s predvojnimi narekuje izvestne kavtele, kajti statistične vrste, ki se teh razmer tičejo, so primerljive samo s popravki. Zaradi valutarnih izprememb smemo predvsem primerjati samo realne dohodke. Pri tem smatramo (z dr. I. Belinom in dr. Bajkičem) da je 1. 1924 občni draginjski indeks bil minimum 15. Po poslednjih podatkih »Privrednega pregleda« znaša ta indeks (velikotržni) nekaj nad 15 tudi v 1. 1926. Kupna moč predvojne krone je bila 1. 1900 nekoliko višja kakor v 1. 1913. Vendar te okolnosti radi poenostavitve naših izvajanj ne bomo jemali v poštev. zlasti tudi zato ne, ker zadevnih podatkov nimamo. Bistvenega pomena ta nedostatek za primerjalnost naših sta-
148    Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
tističniii vrst ni. Radi priključitve Spodnje Šiške, ki je prišla pri oduieri dohodnine v mestu Ljubljani šele 1. 1915 na vrsto in sicer za dohodke z 1. 1914, dalje naravnega porasta ljubljanskega prebivalstva in ker je državno uradništvo ter okoli 250 telesnih delavcev izvzetih iz dohodninske zavezanosti (t. j. brisani so v cenilnih zapisnikih) statistično gradivo zadeva številčno in teritorijalno neenake mase in neenake njih sestavine. Na srečo 3000 šišenskih prebivalcev z relativno majhnim številom dohodninskih cenzitov, ki pripadajo po veliki večini k najnižjim dohodkovnim vrstam, ne more alterirati odnosov med statističnimi skupnimi števili v meri, vredni uvaževanja in so le bolj nadomestek za odpadle telesne delavce. Bistveno vpliva pa na primerjalno vrednost statistične vrste 1. 1924 z onimi 1. 1900 in 1913, da so odpadli službeni dohodki državnega nameščenstva. Slednje izkazuje 1. 1913 radi vzorne in natančne, saj pri finančni upravi centralizirane evidence državnega uradništva, vsoto 3,802.464 K oz. 57,000.000 Din), ki se zelo približuje realnosti. Tu je videti vpliv vojnih posledic in nazadovanja v dohodkih iz preprostega dejstva, da je Ljubljana štela:
1. 1900 s 36.000 preb. 2614 cenzitov s čistim doh. 8,495.000 K » 1913 z 42.000 » 5338 » » » » 19,600.000 » » 1924 s 53.000 » 3825 » » » » 8,274.000 » (ali v 1. 1924 popravlj. s 25%nim pribitkom: 10.432.500 ») Ako odštejemo od števila cenzitov, ki jih je v 1. 1913 izkazanih 5338, število z dohodnino obdačenih drž. uradnikov, ki jih je bilo 984 1. 1913, in ako jih zaradi pomnožitve povojne državne administrative odštejemo -~ visoko šteto — celo 1500, še vedno ne pridemo glede absolutnega števila cenzitov na ono nizko ravnico, na katero je padlo število cenzitov v 1. 1924. To pa kljub temu, da so se pridružili še cenziti medtem pri-klopljene Šiške in cenziti onega dela prebivalstva, za katero se je pomnožilo celotno število ljubljanskega prebivalstva, kakor tudi število onih cenzitov, ki so izza 1. 1913 prišli v dohodninsko zavezanost zaradi zboljšanja svojih dohodkovnih razmer, in naposled kljub temu, da se je realni eksistenčni minimum od 1200 K znižal na 333 K (5000 Din) in je bil s tem pritegnjen v dohodninsko zavezanost del novih cenzitov. Ce
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.    149
bi se mogel davčni eksistenčni minimum realno ravnati po onem iz 1. 1913, bi bilo v 1. 1924 od 3825 cenzitov (nizko šteto) saj 1500 davka prostih, tako da bi število cenzitov 1. 1924 padlo na okroglo 2300, torej nižje, kakor je že bilo doseženo pred četrtstoletjem (2614). Pa tudi za slučaj, ako bi končno državni uslužbenci ne bili odpadli iz dohodninske zavezanosti in bi bilo pomnoženo za 100% dohodninsko obdačeno od dvakratnega realnega dohodka, doseženega 1. 1913. kar pač težko ustreza realnosti, bi bil v 1. 1924 doseženi celokupfni dohodek še vedno za 12,450.000 Din manjši nego v 1. 1913 dosežena celokupna vsota dohodkov vseh cenzitov.
Očividno nazadovanje se razodeva tudi glede na to, da je štela Ljubljana z dohodkom nad sedanjih 66.000 Din
1. 1900    ......    536 cenzitov,
» 1913.....1099
» 1924    .....    326
Pri tem odpadlo državno uradništvo gotovo ne povzroča večje razhke, kot dosti visoko šteto — z 200 cenziti (mnogo jih je, ker imajo postranske dohodke, itak s celim dohodkom, t. j. tudi onim iz službenih prejemkov, kar upoštevano tudi v gornjih številkah). Tako bi tudi ž njimi vred in s priključitvijo preidoče, s 25%nim pribitkom popravljene dohodkovne stopnje od 45.000—66.000 Din še dolgo ne bilo doseženo ono število takih cenzitov, kakor v letu 1913. Poleg nazadovanja, ki se pokaže v 1. 1924, nam gornje številke pričajo o krepkem napredku, ki ga je glede na dohodke storilo ljubljansko prebivalstvo v gospodarsko urejeni predvojni dobi v malo več nego jednem samem desetletju. To velja tudi tedaj, ako prištejemo celih 25% napredka le avtomatični izpopolnitvi pri-redbenega postopanja.
Za primerjalni preračun obremenjenosti z dohodnino, ki prihaja v tej črtici v poštev le iz dohodkovno-socijalnega stališča, ne pa iz državno-finančnega, je uvaževati, da je bila izza 1. 1913 dohodnina zvišana po noveli 1. 1914 z uvedbo vojne doklade, z invalidskim davkom, 30%nim linearnim pribitkom ter s komorsko doklado ter da se je nominalni eksistenčni minimum pomaknil od 1200 K na 5000 Din, toda je pri tem realno za 71% za onim iz 1. 1913. Zato je postal v
150    Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
letu 1924 skoraj povsem obsoleten § 173, ki je pred vojno z znižanjem davčne stopnje služil cenzitom, ki njih dohodki niso presegali 2400 oz. 4800 K, in ki so morali skrbeti za večje število otrok. Medtem, ko se je pred vojno dohodninski odstotek le v najvišjih dohodkovnih stopnjah asimptotično bližal pet odstotkom, je današnji odstotek (z državnimi pri-bitki) dokaj višji in dosega v višjih stopnjah celo 25%. Po nastopni tabeli je znašala dohodnina in sicer 1. 1924 z vsemi izza prevrata uvedenimi državnimi pribitki vred:^)
1. od
2. »
3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
1.600 iK 2.000 » 3.000 » 4.O0O » 5.000 » ilO.OOOi ;» 50.000 » lOO.OOO » 000.000 »
(24.000 iDin)
I. 1913 oz. 1914)
13.60 K t. j. 0-85%
(30.000 (45:000 (60.000 (75.000 (1150.000 (760.000 (1,500.000 (3,000.000
)
!•-% 1-33% 1-50% 11-76% 2-38% 3-50% 3-92% 4-68%
I. 1924
3713 D 5385 » 9180 » 13.900 » 17.8718 » 37.778 !. 182.048 > 345.790 » 793.940 »
—15-47% —17-62% —20-40% —23-17% —23-84% —.35-19% —24-27% —23-05%' —36-46%
20.— » ) 40.-^ » ) 60.-^ » } 88.— » ) '228.— » )i il760.— .. ) 3920.— » > 9300.— »
Davčna razina je torej glede povprečnega odstotka, ki ga tvori dohodnina od dohodka, v primeru z 1. 1913 14'45krat višja, glede cenzitov do letnega dohodka 45.000 Din pa, katerih je več nego tri četrtine vseh cenzitov, lekrat, je torej približno ravno tako visoka kakor cenovna razina. Ako primerjamo s predvojnim davčnim odstotkom onega iz 1. 1924, ki ustreza po vsej verjetnosti glede absolutne višine dejansko doseženih (popraviljenih) dohodkov, se je dohodninska razina
O v .češkoslOTaški Tepniblikii se i<e z uvedbo vojne dioiklade dohodninska obremenjenost ustalila leta 192S. kakor kaže naslednja tabela:
Od
7000 Kč znaša dctiodnina
108 Kč ali   1-5 0 0
10.000 .	234 .	-    2-3
15.000 .	522 .	.    3-4
20.000 .	976 .	.    4-8
50 000 „	4.001  .	.    8-—
80 000 .	17.591   .	.   9-5
100000 .	11.134 .	.  11--
500.000 .	106.964 .	. 21--
1,000.000 .	266.336 .	. 26--
0,000.000 .	3,540.188 ,	. 35--
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v I. 1924.    151
povspela na približno Hkratno višino, glede cenzitov z dohodki do 45.000 Din pa le na 9'88kratno višino.
Povsem drugačna pa je slika, ako primerjamo sedanjo dohodninsko obremenjenost z ozirom na absolutno višino predpisanih zneskov, izraženih v realni (nakupni) vrednosti. Dočim znaša v 1. 1913 v Ljubljani vsota vseh dohodninskih postavk za 5338 cenzitov 360.655 K, tako da pride na cenzita povprečno znesek 67'51 K, znaša od dohodkov leta 1924 za davčno leto 1925 predpisana dohodnina 15,136.460 Din (1,009.097 zl. K), odpade torej na cenzita znesek 3957 Din (263'81 zl. K). Razina povprečne dohodninske obremenitve, ki pride na cenzita, se je torej nominalno zvišala 59krat glede na vse dohodninske zavezance, torej skoraj 4krat toliko kakor cenovna, reallno pa ravno tolikrat. (V Češkoslovaški republiki se je do 1. 1924 nominalno zvišala 35krat, realno pa 7krat). Ako se omejimo na stopnje dohodkov do 45.000 Din (3000 zl. K), v katerih je bilo 1. 1913 le 65% vseh cenzitov proti 82% v 1. 1924, je znašala 1. 1913 za cenzita teh stopenj (3475 oseb) poprečna dohodnina le 17.21 zl. K). Leta 1924 pa so cenziti z dohodkom do 45.000 Din plačah v 1. 1925 kljub izločitvi državnega uradništva in telesnih delavcev zaradi znižanja realnega eksistenčnega minima 4,958.222 Din, t. j. ,3275% (proti 16% v 1. 1913) vse predpisane dohodnine, torej poprečne dohodnine 1578 Din, t. j. cca 105 zl. K. Razina dohodninske obremenitve se je zvišala torej nominalno 93krat, realno pa 6krat. Primerjajmo še znesek dohodnine, ki pride na glavo (vsega prebivalstva). Ta je bil pred vojno za vse avstrijsko ozemlje 3'49 K, za Ljubljano pa okoli 8 K, 1. 1924 v Ljubljani 283.95 Din. Razina dohodkovne obremenjenosti je porastla tako a) glede vsega bivšega avstrijskega ozemlja nominalno Slkrat, realno pa 5'42krat, b) glede zgolj na Ljubljano nominalno ,35krat. torej vsaj dvakrat višja nego cenovna razina.
Hočemo 11 videti, kako je s tem prizadeta davčna nosilna z m o ž n o s t, bi morali statistično primerjati poleg predvojnih razmer glede dohodkov tudi glede stroškov z razmerami, za katere veilja naša statistika. Pri tem bi bijo treba upoštevati še mnogo izprememb v celotni konstelaciji trajnih in  razvojnih pogojev tako vsega ljubljanskega prebivalstva
152    Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
kakor njegovih posameznih poklicnih sestavin. To pa zahteva dolgotrajnega študija in je v naših razmerah za posameznika neizvedljivo. Razmere glede dohodkov so za presojo davčtic nosilne zmožnosti vsekako najvažnejše. Zato je treba opozoriti na to, da se razodeva glede dohodnine (toda le glede nje. medtem ko je glede večine drugih davkov, ki smo jih prinesli iz Avstrije, stvar ravno obratna) večja obremenjenost davčne nosilne zmožnosti že iz golega dejstva, da odpade realno v 1. 1913 od 21,260.767 K skupnega dohodka vseh cenzitov 360.655 K na dohodnino, v 1. 1924 pa od realnega obdačenega dohodka 8,435.302 K na dohodnino znesek (realnih) 1,009.097 K. V pogledu na dohodke je torej zmanjšana nosilna zmožnost obremenjena z absolutno in relativno višjim davčnim bremenom, to pa ob številu cenzitov, ki je zmanjšano za 29%. Neugodni premik razmer glede dohodkov kaže nadalje dejstvo, da se je pomnožil kosmati dohodek, dosežen v 1. 1924 z zneskom 126,529.536 Din pri onem, ki je bil dosežen v 1. 1913 z zneskom 21,260.767 K nominallno le 6krat, medtein ko je cenovni indeks porastel 15krat, dohodninski pa nominalno 93 (realno 6krat). Primerjajmo poprečni dohodek cenzita 1. 1913 (v primerjalnih stopnjah za dohodke 1200—20.000 K) (v katerih je ix)prečna večina cenzitov, in sicer 1. 1913: .5246 in 1. 1924: 2277), s poprečnim dohodkom cenzitov 1. 1924 (v kongruentnih skupinah 18.000 do 300.000 Din). Tu se pokaže, da odpade v 1. 1913 na cenzita 3303 K, v 1. 1924 pa po popravljeni tabeli o dohodkih (!) 43.959 Din, torej isti znesek, ki je po uradni statistiki v 1. 1900 prišel na cenzita na vsem Kranjskem: Razina dohodkov je torej (ker računamo po popravljeni dohodkovni tabeli) n o mi i n a 1 n o dospela kvečjemu na 13 in ne dosega cenovne. To velja seveda le glede poslovnega dela ljubljanskega prebivalstva, kajti glede drugih slojev razina glede dohodkov in s tem njih kupna zmožnost ni dospela tako visoko. Olede na dohodke je torej davčna zmbžnost obremenjena dvakrat: z znižanjem poprečnega realnega dohodka in zvišanjem dohodninskih odstotkov; od znižanega dohodka se plača odstotno večji davek. Številčno seveda davčne nosilne zmožnosti ni moči izraziti, ker je zavisna tudi od več iracijonalnih momentov, n. pr. od
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v i. 1924.    153
patrijotizma, kulturne stopnje in od vsega, kar imenujemo duševno sfero 'razdobja. To vse velja seveda le glede dohodnine; kako je davčna nosilna zmožnost izrabljena od drugih davčnih vrst, je stvar za se. Sicer pa so gornje številke tudi prikaz, kako je prevzela dohodnina zaradi svoje tehnične elasticitete povsem samogibne posle, da uravna in prilagodi državno gospodarstvo porastu nominalne razine cen in dohodkov, medtem ko se formalno manj elastične davčne vrste niso obnesle ob radikalno izpremenjenih razmerah, če že niso postale naravnost nerentabilne. Odpraviti trdote, s katerimi je ob izpremenjenih razmerah glede dohodkov dohodnina velik del davčne peze prevalila na sloje, ki so glede dohodkov slabši (ne le pri nas, marveč tudi v drugih državah, v tej meri. kakor se je v njih razbrzdala inflacija novčanic). je moči z uveljavljenjem višjega realnega eksistenčnega minima; le da imajo pri tem striktne potrebe državnega gospodarstva svojo zadnjo, četudi ne samostojno besedo. Z dohodnino je operacija lahka, zviševati donosnine, se pravi, danes boriti se s skoraj nepremagljivimi ovirami.
Iz uradne statistike v 1. 1925 (od dohodkov leta 1924) plačanih davkov je posneti, da pride v naši državi na prebivalca 142 Din neposrednega davkai Minimalno je sicer to Škrat več nego je bila kvota, ki je v bivši Avstriji pred vojno odpadla na prebivalca (1477 K), pa ob relativno pomnoženih potrebah državnega gospodarstva še vedno za 37% manj. Predvojna, prebivalca zadevajoča kvota posrednih davkov v znesku 36"I1 K je pač težko dosežena spričo zmanjšane nakupne zmožnosti 95% vsega prebivalstva kljub vsem novim taksam in trošarinam, to verjetno niti ne v Ljubljani. (Od kol-kovnih in taksnih državnih dohodkov je padlo pred vojno v Avstriji na prebivalca n. pr. 8-95 K; po uradni statistiki se je v 1. 1925 prodalo v Sloveniji taksnih vrednotnic za 64.516.009 Din; primerjanje zadevnih odstotnih oz. poprečnih vrednot pove, da rezultati niso primerljivi.)
Državno gospodarstvo se ne more oddaljiti glede mate-rijalnih izdatkov od realne cenovne razine. Zato se mora pojavljati razlika med porastom cenovne in porastom splošne davčne razine v neprestanih poskusih, ki streme za tem. da
11
154    Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
se nadomesti nedostatel^ v državnih dohodkih z novimi davčnimi vrstami, z raznimi pribitki k obstoječim javnim dajatvam in s pritegnitvijo specijaino še ne izrabljenih virov za dohodke. Razlike se kažejo nadalje v poslabšani kakovosti državne uprave, v stalni neurejenosti budžetnega ravnotežja kljub vsej formalni uravnovešenosti ter v dosti znižani življenjski meri državnih namieščencev. Dokler se imenovane razine (glede cen dohodkov, davkov in tudi glede potroškov) ne snidejo na skupnem nivoju, ki ustreza naravnim njihovim relacijam, dokler se razlike med njimi v znatni meri ne približajo predvojnemu standardu, mora gospodarska kriza ostati permanentna prikazen. Primanjkljaj na eni strani se samogibno pokaže na drugi strani, razlike so podobne trem komunikačnim posodam. V razlikah med naravnimi in sedanjimi odnosi imenovanih razin so zgoščene vse gospodarske težave poslovne Ljubljane, v raznih razmerjih seveda v raznih poklicno - dohodkovnih slojih. Spraviti te tri razine v zdravo razmerje, na skupno črto, v kateri bi se križale vse tri naenkrat, t. j. uravnovesiti sistem finančnih številk (davkov, taks, železniških, carinskih i. dr. tarifov, sodnih pristojbin itd.) s sistemom gospodarskih številk (cen, dohodkov, donosov itd.) pa ni naloga velikopoteznih akcij, tembolj pa podrobnega reševanja specijalnih gospodarskih težavic, ene za drugo in v sistematični zvezi, je naloga podrobnega in potrpežljivega dela, z racijonalizacijo zasebnegi podjemanja in ekonomizacijo državne uprave. Za takšno sistematično delo pa je treba merila, pregleda in pri-gleda, je treba možnosti, vsak čas izmeriti stopnje izvršenega napredka in oddaljenosti od cilja, primerjati stanje s stanjem in popravljati smernice. Vse to pa nudi statistika, podrobna statistika krajevnih, strokovnih, poklicnih itd. razmer, kakor tudi državna centralna statistika, ako se vrši sistematično in ob pravem času. Njena boniteta je seveda po večini zavisna od splošne kulturne stopnje, kajti taka statistika zahteva uvidevnega sodelovanja vsega prebivalstva oz. prizadetih njegovih plasti.
Razvrstitev cenzitov in njih dohodkov po posameznih vrstah poklicev oz. po glavnih virih dohodkov razodeva predvsem, da so produktivni poklici zastopani s 3080 cenziti, t. j.
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.    155
Z 80-53%, svobodni pa zgolj s 745 cenziti, t. j. z 19'47%. Na prve pride (nepopravljeni) skupni dohodek 93,388.000 Din, t. j. 7871%, na druge pa skupni (nepopravljeni) dohodek 26,422.411 Din, t. j. 2129%. Po posameznih poklicnih strokah se (po reducirani tabeli) porazdele skupni dohodki takole:
a) Produktivni poklici.       ^ S2
1. P o 1 j e d. i. r u d a r s t v o .    183     4,299.577 Din    3-46
2. O b r t in industrija:
a) Obrt     .......   1053    19,666.814   »    15-84
b) Industrija......    232    11,626.129   »     9-37
3. Trgovina in promet:
a) Blagovna trgovina    .  . 1042 38,343.711 » 30-89
b) Promet....... 98 2,054.208 » 1-65
C) Bančna služba .... 327 14,502.232 » 11-69
č) Hraniln. in pos. služba . 75 4,462.960 » 3-59
d I Zavarovalniška služba 70 2.732.501 » 2-22
Produktivni poklici skupaj .   .   3080    97,688.132 Din   78-71
B) Svobodni poklici.
1. Svobodni poklici v ožjem smislu:
a) Pravniška praksa ...     82     5,323.040 Din    4-29
b) Zdravništvo ..... 87 3,404.301 » 2-74 C) Poduk. tehn. umetn. itd. .     96     2,572.821   »     2-08
2. J a v n a služba:
a) Avtonomna 154     5.215.555   »     4-20
b) V korpor. in pod. družbah     58     2,469.283   »      1-99
3. Imetniki rente:
a) Iz poslopij......     72     1,425.099   »     MS
b) Iz glavnice.....     95     2,229.248   »      1-79
4. Državni uradniki s
postran. dohodki   .   .   101     3.783.064   >^     3-05
Svobodni poklici skupaj .   .   .    745    26.422.411   »    21-29
Produktivni in svobodni
poklici skupaj.....  3825   124.110.543 Din 10()-—
11*
156    Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
Cenziti, l<i njili dciiodeli potei<a iz raznili virov dohodkov, so uvrščeni v goni je pokHcne stroke po glavnem dohodku ali po poklicu, ki mu morajo posvečati večji del svojega časa.
Ce porazdelimo po poklicih specijalizirane skupne dohodke na posamezne stoprje dohodkov, vidimo, da imajo produktivni poklici prilično dobro zasedeno še stopnjo od 150.000 do 200.000 Din, svobodni poklici pa le še ono od 75.000 do 100.000 Din, da so torej prvi vobče za dve (in sicer veliki) dohodkovni stopnji pred diugimi. V vrstah dohodkov prekj 200.000 Din je zastopanih še 5 vrst produktivnih poklicev z 39 cenziti (rudarstvo s 4, industrija s 4. blagovna trgovina s 25, bančna služba s 4, posojilniška siltižba z 2) s skupnim (ne-popravljenim) dohodkom 11,333.473 Din, t. j. 9*12% celokupnega dohodka vseh cenzitov. .Svobodni poklici so v stopnji dohodkov nad 200.000 Din le še s 5 cenziti. Njih skupni dohodek znaša 1,362.781 Din. t. j. 109% celokupnega dohodka vseh cenzitov. Dohodek 150.000 Din prekoračijo zastopniki svobodnih poklicev (8 po številu) le kot izjeme; te izjeme so brez izjeme zgolj juristi. Drugi svobodni pokHci so zastopani z najvišjimi dohodki le še v stopnji dohodkov od 100.000 Din do 150.000 in še tu samo s 4 zastopniki, in sicer trije z glavnim dohodkom iz glavniške in eden z glavnim dohodkom iz fundi-rane (hišne) imovine. Najvišja stopnja, kamor segajo z večjim številom svobodni pokHci v ožjem smislu, je od 75.000 Din do 100.000 Din, pa še v tej so svobodni poklici zastopani le s 14 cenziti, med katerimi so 4 drž. uradniki s postranskimi dohodki. Obubožano gospodarstvo in v dohodkih oslabela družba odplača kakor povsod drugod seveda tudi v Ljubljani vobče v dosti višji meri produktivne poklice. Medtem ko so pred vojno bili v Ljubljani prod. in sivobodni poklici v vseh stopnjah dohodkov, razen v najvišjih, enaki in je v tem pogledu vladalo nekako ravnovesje, razodevajo gornje številke, da so povojne razmere delež svobodnih poklicev na celotnem dohodku prebivalstva zelo znatno znižale. V primeru z današnjimi razmerami so bili v vrstah dohodkov od 7000—10.000 K (100.000 —150.000 Din) pred vojno zastopniki svobodnih poklicev šte-
Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.    157
vilčno dobro zastopani, zastopnii<i produktivnih poklicev pa dosti slabše, danes je ravno narobe.
Kako se porazdeli glavna vsota celokupnega dohodka vseh cenzitov z delnimi vsotami, ki presegajo znesek 500.000 Din in ki pridejo na posamezne vrste poklicev v posameznih stopnjah dohodkov, kaže nastopna tabela:
Stopnja število
dohoiikov        tenzitov
5— 25.000 25— 50.000 5— 25.000 50— 75.000
Skupni dohodek
Vrsta
poklita
Rektificiran dohodek
10,815.023 obrt .... 9,471.196 blag. trg. . 8,169.286 » » . . 5,493.369 » » . . 4,975.368 obrt .... 4,928.2.35 blag. trg. . 4,688.290 banke . . . 3,624.142 industrija . 3.436.253 jav. avl si. 2.985.529 blag. trg. . 2,674.765 banke . . . 2,570.942
2.249.250 drž. uradn. . 1.952.2,35 blag. trg. . 1,841.869 industrija . 1,8,^0.471 blag. trg. . 1,814.412 » » . 1.714.083 obrt .... 1,704.073 zdravništvo 1.698.978 blag. trg. . 1.492.843 banke . . . 1,462.000 industrija . 1.413.6.32 prav. praksa l,.i56.689 industrija . 1.278.496 polj. in rud. 1,250.627 posojilnice 1.141.375 zavarovalnic 1.140.694 posojilnice • 1,1.36.703 industrija . 1,094.980 banke   . . .
25— 50.000 nad 300.000 25— 50.000 25— 50.000 25— 50.000 100—150.000 50— 75.000 5_ 25.000 25— 50.000
75_ino.ooo
50— 75.000 200—250.000 150—200.000 50— 75.000 25— 50.000 250—300.000 75—100.000 5_ 25.000 25— 50.000 100—150.000 5_ 25.000 25— 50.000 25— 50.000 50— 75.000 75—100.000 100—1.50.000
858 17,000.000 Din
266 12,000.000 »
598 12.000.000 »
95 6,800.000 »
146 6,000.000 »
11 6,000.000 »
130 5,000.000 *
102 4,000.000 »
98 4,000.000 »
25 3,700.000 »
43 3,300.000 »
120 3.000.000 »
62 3,000.000 »
22 2,500.000 »
27 2,250.000 »
8 2,250.000 » 11 2,250.000 » 29 2,200.000 » 47 2,100.000 »
6 2,100.000 »
17 1,800.000 » 67 1,800.000 » .38 2,500.000 » 13 1,700.000 »
145 2,900.000 »
33 1,500.000 »
33 1,350.000 »
18 1,350.000 » 13 2,400.000 »
9 1 „500.000 »
158    Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.
S*iipni Vrsta Sttpnja iStejilo Rektitititan
dohodek poklica donodkov        cenzitov dohodek
1,078.092 industrija . . . 150—200.000 6 1,350.000 Din
1,053.250 l<orp. služba  .   25— 50.000 29 1,300.000 »
1,007.390 poduk, teh.'itd.   25— 50.000 31 1,250.000 »
947.157 obrt   ......   75—100.000 11 1,200.000 »
930.134 avt. služba  . .    5— 25.000 43 1,200.000 »
927.171 poduk, umetn.    5— 25.000 54   . 1,200.000 »
904.482 pravn. praksa.   50— 75.000 15 1,250.000 »
883.099 promet   ....    5— 25.000 74 1,000.000 »
879.177 nalož. glavnica    5— 25.000 70 1,100.000 »
839.419 pravn. pratea . 100—150.000 7 1.500.000 »
803.663 drž. urad . . .   50— 75.000 13 900.000 »
801.900 polj. in rud. . .   25— 50.000 24 900.000 >
787.078   »    »    »   . . nad 300.000 2 ?
750.157 banke   .....nad 300.000 2 ?
746.720 promet   ....   25— 50.000 21 850.000 »
728.785 obrt   ...... 100—150.000 6 900.000 »
701.931 banke   ..... 150—200.000 4 ?
679.868 avt. služba . .   50— 75.000 11 800.000 »
662.379 industrija  . . . nad 300.000 2 ?
653.582 zdravn. praksa   50— 75.000 11 800.000 »
652.451 pravn. praksa . nad 300.000 2 ?
585.814 posojilnice   . . 100—150.000 5 700.000 »
547.130 polj. in rud. . . 100—150.000 5 700.000 »
539.300   »    »    »   . . 250—300.000 2 ?
537.194 nalož. glavnica   25— 50.000 16 600.000 »
528.324 banke   ..... 250—300.000 2 ?
526.657 hišni posestn. .    5— 25.000 54 600.000 »
522.241 zavarov.   ...    5— 25.000 24 600.000 »
V nadaljnih manjših vsotah dohodkov so dohodki pomožnih sil zasebnih uradnikov in dohodki vodilnih sil v industriji, bankarstvu in pravniški praksi, ki so zastopani v posameznih vrstah le še z enim samim cenzitom ali z dvema, reprezentanti višjih vrst srednjega stanu in premožnjakov v slovenskem stilu. Gornje skupne svote dohodkov se morajo popraviti seveda z raznimi nujno subjektivno pobarvanimi rektifikacijskimi pribitki.
'Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924.    159
V Statistiko glede dohodkov poslovne Ljubljane spada vsekakor vsaj opomba o dohodkovnih razmerah onih podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, četudi se pojem njih bilančnega čistega prebitka (dobička) ne krije s pojmom čistega dohodka, ki je merodajen za odmero dohodnine in gornjih naših izvajanj.
Od 120 takih podjetij (delniških družb, družb z o. z. in zadrug), ki imajo svoj sedež v Ljubljani in so utegnile za bilančno leto 1924 sestaviti računske zaključke, jih izkazuje 29! izgubo v skupnem iznosu 12,261.098 Din; ostalih 91 pa porazdelimo na 4 vrste in sicer:
Vrsta podjetja Štev. podjetij « o o dob.
1. Trboveljska pr. dr.....   1 . . . 38.530.792 . . 54
2. Denarni zavodi z dobičkom
nad 2,000.000 Din ... .   4 . . .  17,164.381  . . 24
3. Vsi drugi denarni zavodi . 18 . . .   2,651.005 . .   4
4. Trgovska in industrijska
podjetja......... 69 . . .  12,892 128 . . 18
Skupaj . . . 71,238.306 Din
Med temi podjetji je (s Trboveljsko družbo) 6 takih industrijskih in trgovskih družb, ki imajo v Ljubljani le se^^lež (pisarno), medtem ko so njih obratovališča izven ljubljanske okoUce. Na ta podetja odpade skupni čisti dobiček 40,547.929, tako da pride na trgovska in industrijska podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov in imajo v Ljubljani oz. ljubljanski bhžnji okolici svoja obratovališča, le skupni dobiček 10,874.991 Din.
Ako razvrstimo podjetja, ki izkazujejo dobiček, v stopnje dohodkov, dobimo to-le sliko:
Stopnja iJohodiiov Štev. podjetij
1. Do 1000 Din............10
2. Od 1000 do 25.000 Din......... 36
3. Od 25.000 do 50.000 Din.......9
4. Od 50.000 do 100.000 Din.......7
5. Od 100.000 do 200.000 Din......8
6. Od 200.000 do 500.000 Din.......8
160 Uradna izprememba upravnih odločb.
7. Od 500.000 do 1,000.000 Dm...... 6
8. Od 1,000.000 do 2,000.000 Din..... O
9. Od 2,000.000 do 3.000.000 Din..... 2
10. Nad 3,000.000 Din.......... 5