SAST&RI c AVGUST 1921 ŠTEV. 3 IZHAJA MESEČNO UREDNIŠTVO „VESNE“ JE V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1 UPRAVN1ŠTVO „VESNE": LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 16 (PISARNA DELNIŠKE TISKARNE) CENA LISTU: - - POSAMEZNA ŠTEVILKA . . ....................32 K NAROČENO PRI UPRAVNIŠTVU: ZA POL LETA . . 180 K ZA ČETRT LETA 90 K OPOMBA: KROJI SE NAROČAJO PRI UPRAVNIŠTVU (NORMALNA VELIKOST). CENA: 20-80 K. VSEBINA: Manom kralja Petra (s sliko)......................................... 1 Dr. Ivan Tavčar - sedemdeset let!.................................... 2—6 M. Š.: Modno poročilo................................................ 7 Modne podobe s kratkimi popisi............................................ 8—12 Dečve (s 5 podobami) ................................................ 13 Matej Sternen: XIX. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu . (z 8 podobami)..............................................14—17 Ivan Albreht: Tri pesmi in dve koroški narodni pripovedki ... 18 Albert Sič: Slovenske narodne vezenine in moda (s 4 podobami) 19, 20 Ivan Vavpotič: Igralka gospa Danilova (risba)..................... 21 Osem posnetkov s pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra.............22, 23 Ivan Albreht: Odlomki iz Šembiljinih prorokovanj (koroško narodno blago)........................................................... 24 Razstava ženskih ročnih del (z 10 podobami) ......... 25—29 A. Debeljak: Futuristovski koncert................................30 M. G-a: Košnja (pesem, s podobo) ...................................31 Domače igrače (članek); modna karikatura..........................32 IIIMIMfmiltWIIUUHNtliMH!IIINH»U«INmi»MllllimUNinil1M4lllllllllllllllllllltlllll|||IIUmnNtlHltMIIIIIIIIIIIHIillllllllllilMIIIIIIIIIIIIIIII1lllllllllllllllllll||illllllltllll||||||||||||||||| UREDIL DR. MIUUTIN ZARNIK (iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinuiuiHUiiiiiuiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiniiiHiiiiiitiHNniiiHiiiiiHiuNiHiuiMiuiiiuiiiiiiuiiiiiitiiiuiimiiiitiniHiiuiiiiuuiiuuiuiiMnaiiiiuniiinii TISKA DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V UUBLJANI J Tiskano s tremi barvami v Delniški tiskarni, d. d. v Ljubljani .gj' : P ILU/TR‘KlyiTl/Rn/Vn/*\CDn/\ R£J-vij/vizd/\j/\ KonroRCiJ ve/he( g v iJUBu/vnr Illanom Petra, našega prvega kralja. Osvobodil je skoro ves narod in zgradil mu silno državo. njegov duh bodi med nami, da zvršimo še ono, kar je pre-ostalo od živ- ljenjske naloge Petra ITlrkonjiča, dalekovidnega junaka s plamtečim srcem in jekleno voljo. Z njegovim duhom v srcu osvobodimo tudi brate, ki nas še kličejo DR IVAN TAVČAR • SEDEMDESET LET! «Ali res že?» se sprašujemo mi mlajši, oni «mlajši», ki pogledavamo v zrcalu na lastna siva vlakna ob sencih in v bradi s tolažilno lažjo, da so to le prezgodnje posledice živčnih depresij izza vojnih let. Mi «mlajši», ki se nam visokošolci začenjajo zdeti naenkrat mnogo bolj nedorast-li, nego so bili tedaj, ko smo še sami študirali. Kako se času mudi! Čut mu noče ostati vštric; zaostaja za njim in postoji pri onem, kar je bilo «zadnjič,pred dvajsetimi leti». To mu hoče biti prava sedanjost, nova sedanjost pa se mu od leta do leta bolj dozdeva nezrelost, namesto da bi v njej zrl današnjo cvetočo mladost. Z dvajsetimi, petindvajsetimi se mi je zdel mož sedemdesetih častitljiv starešina. Enako pač zre danes na Ivana Tavčarja ona generacija, ki je kakih štirideset let za njim. Nam pa, ki smo ga, četudi sami še otroci ali skoro otroci, že poznali, ko je začela vzhajati zvezda njegove pisateljske in politične slave, ostal je današnji jubilar še vedno oni nekoliko starejši — a nikakor ne stari — vrstnik, ki je s svojo hudomušno dovtipno-stjo, s svojim simpatičnim, polnim baritonskim glasom in s svojim odkritim, lepim licem očaraval kot javen govornik in kot zaseben družabnik vsakogar. Da, Tavčar je bil in je tudi danes še pristen charmeur, ki vsakomur budi željo, pridobiti si ga za prijatelja ali smeti biti vsaj dobrodošel mu znanec. Vsa slovenska javnost in tudi ostala jugoslovanska piše v teh dneh o dr. Ivanu Tavčarju, našteva njegova literarna dela, opisuje politični razmah njegovega življenja in ga slavi kot odličnega pravnika. Javno delo Tavčarjevo je danes last naroda in v njem ostane živ, dokler bo na tej grudi živel naš rod. Ostal bo najmarkant-nejša slovenska osebnost svoje dobe in v perspektivi časovne odmaknjenosti se bo skoro gotovo opazilo podvojeno, da je bil ta mož ena najjasnejših prikazni med onimi redkimi, ki jih smemo za to dobo navajati kot reprezentante Slovenstva. Ob sedemdesetletnici dr. Ivana Tavčarja se «Vesna» pridružuje njegovim številnim gratulantom. Druge čas-titke so namerjene zvečine na Tavčarjevo javno delo. Lahko bi rekli, da narod častita samemu sebi na plodovih, ki mu jih je obrodila dr. Tavčarjeva umstvenost. Mi pa nočemo pozabiti na slavljenca samega, ki teh svojih sedemdeset let ne motri kakor nekak olimpijec, nego kot čuteč in trpeč zemljan. Malo je izvrstnih mož, katerih biografija bi nam pripovedovala, da so živeli srečno. Ce premisli dr. Ivan Tavčar sedem desetletij svojega žitja, bo pač našel to in ono trpko epizodo, ta in ona silna razburjenja in videl bo, kako se podi mimo njegovega notranjega pogleda brezkončna jata grdih senc, in ti fantomi so odsev velikih in malih, vsakdanjih in posebnih njegovih skrbi izza dneva njegovega. rojstva. Toda vse to je sojeno vsakomur in ga spremlja do zadnjega diha. Ce pa dr. Ivan Tavčar danes na svojem Tuskulu ob žuboreči Sori, na Visokem v zeleni Poljanski dolini, pregleda svoje dosedanje življenje brez takih spominov, sme priznati, da se je rodil pod srečno zvezdo. V svoji soprogi je našel blago družico, polno razumevanja in jasnobe temperamenta. Iz te harmonične zveze vznikel je petglaven rod. Moloh svetovne vojne je v ta rod posegel z grozečo roko: Trije sinovi so morali pod orožje. A vrnili so se naposled vsi. trije iz inf črna neokrnjeni, čeprav sta bila dva nevarno ranjena — v Karpatih in ob Piavi, kjer življenje tedaj ni bilo vredno počenega groša. Danes obdajajo jubilarja pod domačo streho čili in zdravi vsi oni, ki so njegovemu srcu najbližji. Dr. Tavčar sme hvaležno skloniti osivelo glavo in vzklikniti: «2ivel sem teh Visoko v Poljanski dolini sedemdeset let mirne vesti; delaven in pošten; in užil sem dokaj sreče. Hvala Ti, Stvarnik, na toliki milosti«. Na tem mu najbolj častitamo! M. Z. K našim slikam pač ni treba dosti opicov. Vsakogar pa bo zanimalo Visoko, ki je navdahnilo dr. Ivana Tavčarja do mojstrskega romana «Visoška kronika«. Dolga ozka cesta se vije ob Sori, počenši za Škofjo Loko, notri v Poljansko dolino. Dolina je skoro ves čas precej ozka, obdana od gozdnatega hribovja in je zato celo ob letošnji dolgi suši ostala čudovito zelena. Krasen zrak je tukaj in blažen mir te objema. V starih časih pač ni moglo biti posebno varno, Starinska spalnica na Visokem — Postelji nosita letnico 1774 hoditi tamkaj samcat sam in opasan z «mačko» polno tolarjev. Visoko leži še danes zabavati. Bogve, koliko bokalov je v tej hiši steklo po osamljeno; vas Poljane je nekoliko naprej, a se je ne vidi, duhovskih in posvetnih grlih doli, in kdor je izpil «ex» ker se dolina vije. Posestvo leži sredi zelene trate, blizu zvrhan vrč, ta je bil junak omizja. V onih časih je bilo za hišo hiti Sora nizdol in čez Soro vodi od ceste onkraj množinsko pitje eden največjih moških in celo ženskih vode lesen, s streho pokrit most do Tavčarjevih. Hiša iz- ponosov. Današnji alkoholizem je proti temu le estetična gleda kakor lepa dekanija. To ni čudno; saj to je bil lovski čajanka. — Kcsncje je pripadalo Visoko 200 let eni in isti gradič brižinskih škofov in «duhovne posode« one dobe so rodbini Kalanovih, ki igrajo odločilno vlogo tudi v «Visoški sc znale ob vsej tedanji pietistiki prav svetno in ropotavo kroniki«. Zadnji lastnik pred Tavčarjevimi je bil Hafner. Dr. Tavčar na Visokem Dr. Tavčar sc ni nikdar pehal za vnanjimi častmi. Morda ravno zato so se mu častna mesta takorekoč samaposebi vrivala. Bil je deželni poslanec in odbornik, državni poslanec, ljubljanski župan in doletelo ga je v zadnjih časih, da je kot član narodnega predstavništva zazrl tudi našo novo slovansko prestolico Beograd. In čudno naključje. Dr. Tavčarjeva soproga je bila v Beogradu, ko so kronali Petra Karadjordjeviča za srbskega kralja. Dr. Tavčar pa je stopil na sveta in s krvjo junakov obrizgana beogradska tla, ko je bila uresničena največja utopija vsakega narodnega Slovenca: ko je isti Peter Karadjordjevič bil postal tudi kralj slovenski. In doktorja Tavčarja, ki je ostal Nagovor kr. namestnika ministra Hribarja pri izročitvi reda Sv. Save dr. Tavčarju skromen napram osebnim slav- ljenjem, je naposled doletelo tudi zadoščenje, da ga je naš kralj odlikoval z visokim redom. Ce pravimo «zado-ščcnje», menimo to tako, da je bil ta red podeljen vsemu zavednemu Slovenstvu. Onemu Slovenstvu, ki je pod avstrijskim režimom moralo stati ob strani, osumljeno in zaničevano, a ki je s svojim narodnim čutenjem in kulturnim ter narodnim delom omogočilo, da smo se vzdržali kot narod dotlej, dokler ni prišla zlata svoboda in dokler ni vedno manjša četa, ki je branila trdnjavico našega naroda, mogla odstopiti od skoro že brezupnega boja za naš obstanek. Osmošolec Studiosus iuris Gospod koncipijent Emil Leon Gospod župan Kostanji na Visokem pred hišo, kjer dr. Tavčar rad poseda z rodbino in gosti. — (Po risbi Ivana Vavpotiča.) ‘ I .......... «... ,------ »•■'V. Stara jedilnica (refektorij) na Visokem, z mavčnimi pobarvanimi reliefi po zidovih. — (Po risbi Ivana Vavpotiča.) vrata na Visokem. — (Po risbi Ivana Vavpotiča.) Dr. Tavčarjeva starodavna pisalna miza na Visokem. — (Po risbi Ivana Vavpotiča.) MODNO POROČILO mm mil umnim .......................................... Izgublja se poletje in ž njim tudi vsa rožnata prozorna lepota ženskih oblačil. Važna vpra^ sanja stavljamo jesenski modi. Koliko skrbi že povzročajo sama krila, katera pa so tudi v resnici estetsko važna zadeva. So ljudje, ki pričakujejo, drugi zopet se bojijo, da so časi kratko^ in ozkokrilih punčk minili. Pač so, a le deloma. Krila za večer in za družbo bodo široka do 10 metrov, seveda le iz tenkih paj' čevinastih tkanin. Tudi ob bokih bodo krila razširjena, bodisi z obročki, nabranki ali drape^ rijami. Zivoti so gladki, nekoliko podaljšani čez pas. Sicer pa prinesemo večerne toalete pri' hodnjič, ker je za sedaj pomembnejša toplejša poulična obleka, kostum in plašč. Trenotno je en vogue več ali manj težka celotna volnena obleka, katero še vedno krasi svilena ali volnena vezenina, dalje našitki (Tresse), usnjeni, svileni ali volneni. Tudi rese, dolge in težke, bodo čudovito lep okra-' sek. Kot najnovejše pa se kažejo aplikacije iz sukna in finega usnja, kateremu je spoh do^ deljena pomembna uloga. Uporablja se ga ne samo za najrazličnejše okraske, temveč tudi čezdalje bolj za elegantne male klobučke. Najinteresantneje pa so usnjene površne jope, mehke kakor sukno, od najdiskretnejše do najživejše barve. Zanimive so tudi ogrinjače. Velika ruta s resami, kakor so jo nosile naše matere, je ob gotovih prilikah zelo elegantna. Tudi šal, širok in kosmat, bojast, dvakrat krog života ovit ter z resami na koncu, nam govori o španjolkah. Kep iz jednega kosa iz trikoja, svile ali sukna brez rokavov, krog vratu nabran, učinkuje še vedno kar najelegantneje. Velevažna pa bode izbira barv, kvalitete in oblike jesenskega plašča, ki bode pač moral služiti v najrazličnejše namene. Dežni plašč n. pr. naj bi bil iz impregniranega gabardina. Zelo elegantni bodo plašči iz kosmatih volnenih blagov. Kljub temu pa ostanejo še vedno zelo priljubljeni plašči gladke kakovosti in bogatih vezenin. To jesensko premišljanje o modi nas pa ne sme odvračati od svile in lahnih poletnih oblek, dokler nam bode solnce sijalo toplo. Na noben način pa ne pozabljajmo na najvažnejše, to je da so tudi poulična krila širše in daljše oblike, seveda ne v toliki meri, kakor večerna. Velja pa to za vsa krila, bodisi za posamezna, bo^ disi za celotne obleke ali kostume. Tudi proti vratu in zapestju se nam jesenska oblačila podaljšujejo. Pri-' trditi se pa mora temu, da bodo manjši izrezi, ozir. ovratniki in dolgi rokavi, in to v kar najrazličnejših oblikah, najboljše učinkovali, posebno kadar se bodo pričeli pojavljati hladni jesenski dnevi. — Klobuk: usnje, lahka svila, baržun, klobučevina je njegovo gradivo. Bela taft-svila, vezenina posneta po narodnih or* namentih Citronasto rumen kitajski krep (cržpe de Chine). Kokarde iz istega blaga z belimi visečimi pentljami v sredini Stehličast batist svetlo modre barve, figurirani položeni volani. Pentlje na klobuku iz enakega batista 3 Volneno blago drap barve, našitki (Tresse) svileni, nekoliko temnejši 4 Tanko sukno vinsko rdeče barve. Obrobki iz črne debele svile 6 Kitajska svila naravne barve s črno svileno vezenino 5 y »p Bluza iz belega platna z belo vezenino Bluza iz bledo rožnate pongis svile Svilena toaleta za izredne priložnosti, prstene barve (terakota), okrašena z antično*•rožnimi (altrosa) svilenimi vrtnicami Črtasto krilo temno in bledo vijoličastih črt. Jopica iz usnja divjačine oranžno rumene barve. Tančica na glavi bledo vijoličasta 4 X Sukno, belo ali srebrno sivo, z vezenino orientalskih barv Bakreno rumen metulj-časti taft (taft papillon). Nabranki (ruche) iz isto-barvne tančice Tanko volneno blago rumenkasto rjavo. Vezenina poljubne barve 11 Taft-svila črne ali poljubne barve 12 15 15 Temno modra obleka za do-rasle dečke 16 Oblečica za male deklice iz križastega in jednobarvnega blaga. — (Vporabijo se lahko ostanki ali staro blago) 17 Bela mornar, dekličja oblečica 18 Bela mornarska obleka za dečke DE C VE Vzorec poleg naslikani „dečvi“ dale so naše žanjice in grabljice, ki oživljajo za časa košnje in žetve domača polja in travnike* Ošpetelj je posnet po pristnem starem ošpetlju z dolgimi, ši^ rokimi rokavi, ki so pa skraja šani nad komolec. Okrog vrata je dečvin ošpetelj globokeje iz^ rezan. Predpasnik je bel in ima dolge pentlje. Prav ljubka je naglavna ruta, nazaj (na „mušico“) zavezana. Da si pa zasenči dečva obraz pred vročim solncem, si zaveže ruto „na lento", kakor jo zavezujeta žena in dekle našega oratarja. ... - JŠčliU r. >Vt XIX. UMETNOSTNA RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU Ko sem bil od več strani nagovarjan, naj na/ pišem malo črtico o XIX. umetnostni razstavi v Ljubljani, predstavljal sem si stvar dokaj enostav/ neje. O lahkoti me je deloma prepričevalo tudi dejstvo, da piše zadnje čase o umetnosti že vsakdo, če pozna umetnost tudi le iz razgovora kavarniškega omizja. Ko sem se lotil dela, na/ pisati o tej razstavi stvaren članek, sem pa takoj naletel na težavo, ta kaos, ki ga imam pred seboj, nekoliko pravično oddeliti in ne/ potrebno izločiti iz svoje razprave. Kakor vse zadnje razstave v Jakopičevem paviljonu, imela je tudi XIX. umetnostna razstava ve/ liki pogrešek, da je bila preobilna po številu, a samo po številu. Mirno bi bili lahko odstranili nad polovico razstavljenih izdelkov in razstava . bi le pridobila. Tudi aranžma bi bil ugodneji. Kdo je bil umetniška jury, in kako je poslovala? Vtis razstave je bil nemiren. Nametano je bilo vse vprek: oljnate slike, radirbe, akvareli, oljnate slike, risbe, olj/ nate slike, — Obiskovalcu se je zdelo, da je pri starinarju (tudi stare skrinje ni manjkalo). Pol/ trna, ki se je razprostirala po vseh prostorih, je spravila to razstavo še v posebno kritično domne/ vanje, namreč: Da imajo raz/ stavljalci kaj prikriti, ko si ne upajo na svetli dan. Glede kvalitete razstavljenih del bi menil, da ni smatrati vsakega onečedenega popirja, ali na drug način skvarjenega materijala že za umotvor in primernega za umetnostno razstavo. Uverjen sem, da bi tudi občinstvo razna dela iz te razstave lahko pogrešalo. Ne domišljujte si, da spada vsak skromen poskus na polju upodabljajoče umet/ nosti, ki bi komaj zadostoval za kako spominsko knjigo, že tudi v javno umetnostno razstavo, in da ga mora občinstvo občudovati, če noče biti „za/ ostalo" in »nekulturno". Vsekakor nas ta razstava uči, kako daleč se je pri nas že razmahnilo umetniško samoprecenjevanje in nekritičnost napram samemu sebi. Fran Kralj se poslužuje razun plastičnih oblik tudi še pisanih komentarjev.*) _Tu nahajam pri umetniku neko nesoglasje. Morda čuti umetnik sam, da s plastičnimi oblikami, ki so mu na razpolago, ni izrazil tega, kar mu veleva čut. Ali pa smatra svoje umotvore za tako globoko filozofične, da so na/ vadnemu smrtniku absolutno ne/ umljivi. Tudi v tem slučaju ni/ mamo opraviti z umotvori, tem/ več s filozofiranjem v gipsu. Da umetnik lahko izrazi vsa duševna čustva v plastičnih formah, nam je najlepši dokaz pokojni Rodin, ki ni rabil pismenih razlag. Vze/ mimo v pretres plastiko Franja Kralja: ,,Umetnik" je bodeča luščina, a jedro? Brez jedra je tudi več drugih njegovih pla/ stičnih del: samo vnanja luščina, včasih zavita v futuristične forme, a brez duše. In zato potrebujejo te stvari komentarja. Te vrste umetnost nas zanima le kot ku/ rijoziteta (pri nas malo zakasnela); to so skonstruirani fantastični rebusi, fabuliranje z že zapušče/ nimi oblikami, ki so bile v za/ padni Evropi v modi nekako 1. 1908 — 14. Vojska je naredila tej umetnosti neslaven konec. Ako primerjamo vso plastiko Fr. Kralja, poslužujočega se vseh mogočih, plastičnih in neplastičnih sredstev (komentarjev), nam ne pove toliko, kakor Tine Kos v svoji plaketi „Putifarka". Tu je popolnoma izražen čut zapeljivke in njene žrtve; kako se ga oklepa, mu prilizuje, Jožef poveša glavo, on ve, da je izgubljen, ker ima pred seboj ne samo zapeljivko, temveč gospodujočo ženo Putifar/ jevo. Pa vendar ostane trden. Kako enostavno lapi/ darno je povedal in podal umetnik čustva dveh človeških bitij; podal nam jih je brez filozofiranja, le s silo plastike. Tudi v nekaterih drugih delih je Tine Kos tako dovršen; n. pr. pri ,,Zanjici" in ,,Pravljici". Pri Matiji Gubcu se naslanja očividno preveč na Meštroviča. Vse drugače Ivan Zajc. On ostaja zbog vsemu svoje/ mu naporu, da bi nas pozanimal v svojih kipih, hladen. ■J ■i Ivan Napotnik: Materinstvo Skulptura iz lesa — d >-d p d 3 c/j< n< p o Ck o < o cu c # N ^ oq 2 ° CU n 0> P o c sr o !C D) 5C o **«« 3 » r ft> N*. Jlt CU D ca< 0> fr p N< £3 "■c O 3 cu o c c« ** p *< 3 P ca (S* 3 -8 o p A> c 0Q P C/i O O PO m > Z > > S POGREBA NAŠEGA KRALJA a IVAN ALBREHT: ODLOMKI IZ ŠEMBILJINIH PROROKOVANJ (Iz zbirke „Korotanski listi") Nabrano leta 1915. in kesneje pri starih korotanskih kmetih. Kroži tudi stara knjiga, tiskana v bohoričici, „ŠviIa prerokila", ki žalibog nima letnice. Jezik je slab, mešanica z nemščino,- ljudje hranijo to knjigo kot čarovno knjigo Kadar pride tisti čas na zemljo, bo vsevprek tako silno hudo, da bi niti kamnu ne voščila, da ga dočaka. Nad čevljem bi se razjokala, če pomislim, da bo moral hoditi po zemlji tiste dni. Taka so znamenja: Kača železna iz kraja v kraj se bo vila in svojo gorečo glavo na Koroško molila. Od nje pojde hrup kakor peklenski glas — znamenje strašno za tisti čas. V zračnih višinah bo ptica železna tulila, ki bo nad zemljo nesrečno krožila in bljuvala ogenj na zavrženi svet. Iz kraja v kraj bodo ljudje govorili med sabo, tri ure pešpoti narazen in več. Iz sleherne bajte prišla bo gospa, hlapec bo več od gospoda, kmeta bo sodil sam kmet in berača berač. Taka so znamenja tistih dni. Takrat se dvigne v spodnjem kraju kraljič in da znamenje za ves svet. Po zemlji bo gorel bojni kres in vse bo v ognju med seboj. Cesar s cesarjem bo sprt in oblast z oblastjo. Ko bo pšenica zorela, se bo vojna začela, ki bo trajala celih sedem dolgih let. ❖ Cudo prečudno gre širom sveta. Kmet dela na polju, ne dela za svoje; v hlevu živina ni več njegova, — starci so v vojni, otroci so v boju — in križem gredo vsega širnega sveta ljudje. Karkoli počne kdo, vse dela za smrt. * V mraku gre žena s polja proti hiši, odkoder mesto pesmi le jok gladnih otrok se še sliši. Mati prižema na suhe prsi otroka, a mesto mleka mu dati more le solze in kri, dokler ž njim vred slednjič v smrt ne zaspi. In hude in hujše gode se reči: Dekleta brez fantov in strah jih je cveta, pa ga prodajo za mrvico kruha; povsod je tema in noč črna in gluha. Mož v dalji umira, a žena v obupu objema doma borov parobek in mu ponuja ljubezen srca in joče, preklinja dan svojega rojstva. Zlo pa le raste brez konca in kraja. * Bojni kres gori na vse strani. Tako se godi ljudem, da je vsak moški svoje telesne napake vesel. Kakor žanjica žito — smrt kosi ljudi. ❖ ln še jih gledam tiste čase. Ves Rož je s krvjo polit, sestradan in izjeden, pa ne po sovražniku, temveč po lastnih ljudeh. In vse je prav, karkoli je včasih bilo še greh. Od Celovca gre krava proti Beljaku in zlat zvonec nosi za vratom, pa ni človeka, ki bi ga ji vzel, tako je vse pobito in v tla poteptano. Orel cesarski je ves krvav in oskubljen tako, da nosi edino še eno samo pero. V nič je razbita vojska cesarska, tako da lahko vsa v senci ene lipe stoji. Taka so znamenja tistih dni. * Ko ne bodo zvonovi več zvonili, bo prikipela beda do vrhunca. Davek bo treba dajati od psov in od mačk ter od vsega, karkoli se giblje pri hiši. Ves svet bo v polomu in poln prekucij. Gospod bo zaprosil berača, naj mu posodi suknjo, da se zakrije. Dvojen denar bo krožil po Koroškem in rajniš bo vreden samo še petindvajset krajcarjev. Ko bo gospodinja vsajala kruh v peč, bo stal financar za njo in ga bo hotel obdavčiti. Tedaj se bo razljutila in zamahnila z loparjem po njem. To bo znamenje! V gnilem morju spi namreč kralj Matjaž s svojo vojsko, ki je je toliko, da bi lahko solnce zakrila. Spi, ker se je uprl Bogu. Ko pa bo dala kmetica znamenje, bo konec Matjaževe pokore. Ta hip mu bo brada tretjič dorasla krog mize in prebudil se bo in bo najmogočnejši na svetu. Planil bo s svojo vojsko in bo uredil ves svet tako, da bo ena vera, ena mera, en hlev in en pastir. * Vidim še to: Med sedmerimi kralji se sklepa mir na Sorške 111 polju na Kranjskem pod lipo, ki ima sedem vrhov. Izmed vseh kraljev najmočnejši pa je kralj Matjaž in njegova beseda obvelja vedno in povsod. * Vse je zdaj poravnano in zopet prav, samo ljudi je tako malo, da zažigajo kresove po gorah in si na ta način dajejo znamenja življenja med seboj. «Bratec, kje si bil, da si še živ?» kličejo drug drugemu in se po prestanih grozotah vesele svidenja. Zdaj je mir in tisti čas, ki je tako lep, da nista Adam in Eva v raju imela lepšega. Ljubezen je objela svet in se je naselila med ljudi. Mati, ki resnično ljubi svojega otroka, mu mora želeti, da bi bil rojen v teh dneh. * Take in enake reči je povedala pred davnim, davnim časom sveta Šembilja, ki se ji pravi zavoljo njenih slovečih prerokovanj tudi Svila prerokila, mogočnega kralja postranska hči. V naših dneh so šle njene prerokbe v klas — in marsikdo bi se bil lahko ognil nesreče, ako bi bil zvesto nosil v srcu njene besede. Toda človek je obsojen tako, da pozablja in mora trpeti. Kar še ni prišlo, se še zgodi; kajti sveta Šembilja čuje nad prerokbami in nad vsem, kar ji je bilo razodetega iz bodočnosti. V Studencu modrosti živi, ki je bil namenjen kralju Salomonu, da ni grešil, — in blagor tistemu, ki bi kdaj srečno prišel do nje. ininiiiiifiiTfTTniiiiiiiimiiiiiini rhiihniiiiiiiiiihiiiniiiiiiiiiiiiiiuuHii(iiiinMiiiiiiHiiiiiiiHniiiihiiiiiiiiiiuiinnhfimnmrmiiiHiTriifrHiatiMWiTriiiiTiftiTiTrmiiiihiMnhirfhiiiiihirirrn^rTTTnnhh»iUi»ihni»«THithhNniinihiTimi^ a RAZSTAVA ZENSKIH ROČNIH DEL NA OSREDNJEM ZAVODU ZA ŽENSKO DOMAČO OBRT V LJUBLJANI Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, je razstavil izdelke svojih učenk v času od 29. junija do 5. julija 1921. Razstava je bila jako dobro obiskana in razstavljeni predmeti so želi splošno priznanje in pohvalo. Ta za naše ženstvo prekoristni zavod obstoji šele od 1. marca 1920., je državen in goji sledeče tehnike: kleklane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela, hoče pa svoje delovanje razširiti še na druge moderne, času primerne tehnike za naše žene in dekleta. Namen zavodu je: slovensko ženo in dekle obvarovati neproduktivnega pohajkovanja, jo duševno dvigniti, vzbuditi ji veselje do lepega in zanimivega ročnega dela in ji omogočiti pošten primeren zaslužek. Zavod hoče skrbeti za mesta in kraje na deželi, seveda tudi za Ljubljano, in nudi priliko temeljito se naučiti ene ali druge naštetih tehnik, za katere so izborne strokovne učiteljice. Pouk je brezplačen, vse šolske pripomočke, tudi tvorivo, dobijo učenke zastonj, vendar ostanejo izdelki last zavoda, razen vzornih prtičev. Obiskovalke so redne učenke in hospitantke, katere obiskujejo zavod, v kolikor jim čas pripušča. Redne pridne učenke dobivajo od časa do časa tudi podpore, nekatere vnanje tudi štipendije. Kadar so učenke v tehniki toliko napredovale, da se jim lahko zaupa delo, dobijo tudi delo za dom proti plačilu. Osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani so podrejene in od njega oskrbovane čipkarske šole v Zireh, na Trati pri Gorenji vasi, v Železnikih, v Kamni gorici, v Horjulu, v Polhovem Gradcu in med šolskimi počitnicami v važnih industrijskih krajih otvor-jena tečaja: za toledo na Jesenicah na Gorenjskem in za biserna dela v Zagorju ob Savi. Zavod je začel svoje delovanje s skromnimi sredstvi; prvo pomoč mu je dal tedanji minister trgovine in industrije dr. Albert Kramer in tedanji predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav, vsestransko in velikodušno ga je podpiral šef ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, ministerijalni svetnik dr. Rudolf Marn. Ti gospodje imajo neven-ljive zasluge za ustanovitev Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. «Vesna» prinaša nekoliko fotografičnih slik predmetov, ki so bili razstavljeni in bodo še na ogled v zavodovih prostorih in na Velikem semnju ob času kongresa «Saveza ženskih društev« v Ljubljani, to je meseca septembra t. 1. Vezenine so deloma izdelane po narodnih motivih iz zbirke profesorja Alberta S i č a, kateri je tudi risal državni grb in ljubljanski mestni grb. Drugi izdelki so napravljeni po kopijah, pa tudi po predelanih in lastnih risbah učiteljic po navodilu nadzornika Ivana Vogelnika. 1. slika kaže državni grb kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v filetni (mrežasti) tehniki, všit v platno in obdan z lavorjevim vencem, ki je kleklan. Okoli so kleklani motivi: triperesne deteljice. 2. slika ima mestni grb Ljubljane, čepečega zmaja na gradu, izdelan iz kosa platna v toledo- (luknjičasti) teh- niki, obdan z girlando iz lipovega listja in sadov. Okvir je kleklan, ravno tako motivi: trilisti okoli njega. 3. slika predočuje platnen prt v toledo-tehniki z rožami in kostanjevim listjem. 4. slika kaže namizni prt v madeira-vezenju s klekla-nim okvirom. 5. slika prinaša več predmetov: V sredi je kompo- niran prt iz kleklanih toledo-motivov in s kleklanim okvirom; potem sta tu kleklana roglja s sfingo (zgoraj) in s palmeto (spodaj), nadalje dva kerubima v šivani tehniki in več majhnih motivov, kleklanih in v filetni tehniki. 6. slika prinaša vezenine po narodnih motivih, čip- karske, filetne in všite izdelke. Na mizi, pokriti z všiti-mi miljeji z inkrustacijami iz čipk (rožice), so na stojalih jako elegantna damska bluza iz etamina v belokranjski tehniki raličanja in dve nežni otroški oblečici, ena ove-zena s preprostim geometričnim okraskom, druga z znanimi srčki. Nad mizo visi kleklani motiv «plesalka», dalje pregrinjač s košaro sadja in vencema za jedilno sobo in motiv plesalke v filetni tehniki. 7. sliko zaljša Svetogorska Mati božja ali, kakor pravijo Goričani, Mati božja begunka, v toledo-tehniki v platnu. 8. slika nudi več predmetov: Z iglo šivanega ptiča, kleklan oval s plesalko, starogrško avletrido (piska-čico) v filetni tehniki, podstavek iz batista in z okvirčkom iz šivanih čipk, dalje dva kleklana motiva: glavi, šivan motiv, kleklan motiv: košaro s sadjem, filetni motiv, šivan motiv, filetni podstavek: vrtnico, in filetni motiv: cimbalista iz starega veka. Vsi motivi so uporabni za zavese, prte, prtiče, pregrinjala itd. 9. slika kaže biserna dela v bujnih harmoničnih barvah. Vsi izdelki so različno izdelani: kvačkani, tkani in šivani. 10. slika predstavlja kleklan motiv, košaro s cvetjem. Razstavo je posetil tudi predsednik deželne vlade gosp. dr. Vilko B a 11 i č z gospo soprogo, katera se je izredno zanimala za razstavljene predmete in si jih več tudi nabavila. Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje učenk v času, kakor na drugih šolah in bo razglašeno po časnikih. Naše ženstvo naj nikar ne zamudi te lepe prilike, naučiti se ročnih del, ki so za izdelovalko vselej duševen užitek, obenem pa lahko tudi vir dohodkov. K RAZSTAVI ŽENSKIH ROČNIH DEL 3. slik j 4. slika K RAZSTAVI ZENSKIH ROČNIH DEL irnmiiummmilf Iillllii amrnBm K RAZSTAVI ŽENSKIH ROČNIH DEL 9. slika W M*' £*nšs FUTURISTOVSKI KONCERT IN ŠE KAJ O slovstvenem futurizmu so pisali pred leti že vsi naši leposlovni listi, vsak izobraženec je že slišal ime njegovega početnika F. T. Mari-nettija. Njegova močna osebnost je vplivala na krog njegovih umetniških prijateljev v vseh strokah, tako da se je v kratkem pojavila slična struja v slikarstvu, naposled pa še v glasbi. Kdor pozna Italijo, pravi, da futuristični pokret vkljub svojim čudnim izrastkom odgovarja globoki istini. Mlada moderna Italija se zdi podobna siroti, ki se je zatekla na sjajno groblje, v katerem spe pro-šli vekovi, dandanes last vsega sveta. Sodobno življenje s svojimi cestami, ulicami, železnimi tiri se zadeva povsod po Italiji na čestite izkopine ali nedotakljive razvaline, katerim se mora izogibati. Celo zasebniki se nahajajo v položaju muzejskih čuvajev v velikolepnih dvorcih, ki so njihovi, a ne da bi smeli premakniti ali pa prodati en sam predmet iz njih. Od te pritajene jeze proti preteklosti, od tega gluhega srda pa do futurističnih vrtoglavosti je bil zgolj en korak: Marinetti ga je napravil z ognjevitim zanosom, kakršnega je zmožen južni temperament. Zadnje še užitno delo njegovo, Papežev enokrov, kar mrgoli duhovitih obratov, klenih krilatic bodočnjaškega kova, n.pr. La paix pourrit, la guerre guerit (v miru umiraš, v boju moči nabiraš), ali: Je ne respecte rien, ni les ruines de la pierre, ni les ruines de la chair (ničesar ne spoštujem, ne lesenih, ne mesenih razvalin). Da ne govorim o nadaljnjih zaletelostih papeževega monoplana, se omejim raje na muzikalno avdicijo v gledišču Champs Elysčes, ki se je vršila sredi junija pod Marinettijevo egido. Skoro vsi sedeži zasedeni. V desni loži g. Dagilev, vodja ruskih baletov, obdan od drznih muzikov. Opaziti je voditelje dadaistov, pripravljenih na boj. Pojavi se impresario Marinetti pred zastorom: močno se je postaral zadnjih deset let, odkar ga nisem videl; ako sega čelo do las, potem ima ogromno čelo. Mnogo večji se mi zdi nego tedaj, ko mu je bilo 32 let. Povabi občinstvo, naj mirno posluša h r e -š č a k e (bruiteurs) in šele po vsakem igranju izrazi svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo. Spretno razlaga, kako je prišlo nekaterim njegovim prijateljem in njemu na um, da bi muzikalizirali in organizirali šum, ropot. Hreščaki ne ustvarjajo zvokov, marveč trušč, in ubrani trušč naj bi pomagal preosnovati in pomladiti glasbo. Rastoča važnost, katero pripisujemo t i m b r u v godbi, obrača seveda našo pozornost na zapletene zvoke. Zaman bi trdili, da ni vredno spuščati se v slične raziskave, češ da sta muzika in hrušč predaleč vsaksebi... Danes vemo, da nam utegne biti včasih ropot najljubša godba med vsemi... «Izza Berlioza so se glasbeniki često zatekali k tajinstvenim izvirom ropotulj (batterie); ruska šola in nedavno tega francoska šola sta znatno razvili tehniko ropota ter odprli pot estetiki, katera se utegne zdeti sirova in barbarska, v resnici pa je skrajno rafinirana. Toda bodite brez skrbi: umetnost, ubirati ropot v prijetno sozvočje, je še v povojih. Vendar po vsej priliki je razvoj proti tej umetnosti nagel. Ne da bi bili dodali orkestru kdovekaj novih glasbil, smo že zasledili pet ali šest različnih načinov, kako odmeva boben. Tolčemo, božamo, ščegetamo les, napeto kožo in kovino s klad-veci in s paličkami, katerih glavica je prevlečena z lesom, usnjem ali gobami. V «L’ h o m m e e t s o n d e s i r» pospešuje D. Milhaud močno ta razvoj s tem, da hotoma daje prednost tolkalom pred ostalimi godali v orkestru. In da bo mera zvrhana, prihajajo sedaj futuristični ropotači, katere je g. Hebertot pogumno vzprejel v Thžatre des Champs-Elysees.» Tako Eclairov kritik Roland Manuel 20. rožnika 1921. Kako je torej z novim orkestrom, kateremu je glavni izumitelj Luigi Russolo? Pred nami je v ospredju odra desetorica podedovanih instrumentov: gosli, harfa, pihala itd. Takoj za njimi stoje nalik strojnice nekateri novi izumi, nato pa na podkovski mizi nekaki zaboji, ki se končujejo z ogromnimi trobami. Najbolje se dajo primerjati fonografom ali silnim mlinom za kavo; doslej jih je 29, a v nekaj mesecih bo ta potujoča družba premogla 90 ropotal. Vsa ropotija je naperjena proti gledavcem in poslušavcem kot oblegovalni topovi. Gonijo se zadaj s kljuko, podobno lajni. Komaj vrežejo godci in ropotci preludij, nas popade krčevit krohot, ki ga je vsakdo skušal potlačiti, saj Pariz ne sme biti nazad- , njaški. Poslušali smo do konca skoro pobožno in spodobno. Toda podoknica je izzvala bučen odpor. Ko pa je neki «halabučnik» začel izpuščati vznemirljivo krulbo in cvilbo.se je začul v dvorani glas: — Zakoljite ga! To je bilo znamenje za neznanski vik in krik, pisk in žvižg. Nekdo se oglasi, primerjaje Russolov zbor s hrumom in šumom med občinstvom: Saj je polno orkestrov po dvorani! Eni kličejo na pomoč Saint-Saensa, drugi Masseneta. Iz lože preti mladič nekomu na balkonu, tuleč: Ali gospod prizna, da je strahopetec? Intermezzo je sprožil krepko ploskanje in lajanje: — Živela francoska umetnost! zavpije gledavec. Po vsakem kosu se je kapelnik Russolo klanjal hrupnemu občinstvu. Med odmorom je Marinetti ponovno apeliral na pariško oliko, kajpada zastonj. Nato so «žagali» fantazijo za same hrešča-k e, to se pravi brez orkestrove pomoči. Kakor da nekdo prebira krogle, kakor da se brusijo plošče; škrtanje žage, struženje obliča se druži z odmevom kladiva, z vreščanjem in hreščanjem zobozdravnikovega stroja. — Dovolj! dovolj! — Tiho, tepci! — Komur ni prav, naj gre domov! Nekateri hudomušneži so frenetično tleskali in klicali «bis, bis», ko se je odigral Fiordov caprice. — «Rajše smrt!» so vikali drugi. Marinetti je bil uvodoma zabrenkal na domoljubno struno ter omenil, da je bil Russolo v vojni ranjen od granatnega drobca na glavi in da mu ga zdravniki še niso odstranili. To podrobnost so dovtipneži seveda pošteno izkoristili. Končno je Marinetti prosil za vsaj relativen mir, da bodo strokovnjaki lahko spoznali glas vsakega novega glasbila posebe. In signor Russolo je poskušal instrumente, ki se zovejo: Bourdonneur, coasseur, croasseur, crepiteur, eclateur, froufrouteur, glouglouteur, grond^ur, hurleur ali hululeur, sibileur, strideur; po naše približno: brenčalo, regljalo, krakalo, prasketalo, pokalo, šumotalo, klokotalo ali grgralo, mrmralo, tulilo, sikalo, škripalo. To so le približna poimenovanja, skoro slednje «hreščalo» ima tri stopnje: nizko, srednjo, visoko, in dočim je impresario napovedoval imena, je občinstvo soustvarjalo psovke: petit degueuleur, peteur itd. Sodeč po teh naslovih, vsakdo sluti učinke, ki pa so še grši, nego bi človek menil. Nekateri teh klaksonov mehkobno vzdihujejo, drugi posnemajo lajno, viharijo ko veter in dež, drdrajo, regljajo, renčijo po pasje, brusijo, fučkajo, psikajo, vijejo, tulijo, krulijo, mukajo — z vsemi temi glasovi se dajo primerjati, pa vendar ne prenatanč- no, tako da ti ostane nekam enoličen vtis po tej mačji godbi, tej «osladni simfoniji, ki se blaženo giblje v puccinizmu višje vrste. Vsi pariški listi so priobčili poročila o tem glasbenem poskusu, hvaleč eni podjetnost italijanskih novotarjev, drugi obetajoč vsaj delen uspeh za bodočnost, večinoma pa z bolj ali manj rdečim posmehom in popolnim zanikavanjem, češ «naši transalpinski sobojevniki nas pa le posekajo, kadar je treba ljudi za nos voditi. Kakšno ponižanje za naše samoljubje!® Mi pa končajmo z Marinettijevimi besedami, ki je zaključil prireditev: «To je vse. In tega je precej!... Boste že zapazili nekoč!» Ker ni nič novega pod solncem, ima vsekakor tudi futuristovska godba svojega prednika. «La Presse» navaja o tem Bronchifov letopis iz XV. stoletja: «Ludovik XI. je prosil nekoč abčja de Baignea, duhovitega moža, ki se je hudo zanimal za napredek v glasbi, naj mu pripravi ubrano svinjsko harmonijo, češ, saj se mu ne bo obneslo. Duhovnik pa se ni začudil, temveč zahteval denarja, katerega so mu dali takoj, in naredil nekaj nečuvenega: zbral je veliko število pras-cev različne starosti, napravil iz njih živo godalo s tem, da jih je zbadal z ostmi ter da so krulili po redu in ubrano. Kralj in vsa družba so se pri tem jako zabavali.» Dadaisti. Par dni za futuristi so napovedali v istem gledališču svoj nastop. Lepaki so bili na vse mogoče načine zveriženi in izumetničeni. Dasi so zgolj izrastek futurizma, so vendar uganjali pri koncertu največjo zgago. Tzara, Soupault, Pčret, Fraenkel, Eluard, Aragon i. dr. so čakali s par sto ljudmi pred zaprtim teatrom. Hajdi po redarja, da bo za pričo. Kajti vložili bodo tožbo zoper ravnatelja, ki je prelomil pogodbo. Hebertot jim je zaklenil vrata pred nosom, ker so pri futurističnem koncertu metali z galerije letake občinstvu na glavo. Ta hip opazimo dete, ki je cijazilo za seboj igračo, klepetavo in poskočno papigo: — Dada!... so vzkliknili nekateri čakavci ujcdljivo, ker niso mogli na razstavo in na predavanje... Saj to je pravi pravcati izraz dadaizma! A. Debeljak (Pariz). M. G-a: KOŠNJA Zapele so kose iz tankega jekla čez plan. In padale rose so z vencev drhtečih v ravan. Ne bodo več žarki krog pestrih cvetlic plesali — iskali jih bodo zaman. Glasneje so kose zapele in rože temneje zardele. „Kaj moramo res mlade umreti, ko lepa tako je na sveti mladost!“ In krog vse zdihuje in joče ker mora iz koče cvetoče seliti se gost. Čebelica je priletela: „Kje našla bom kruha in dela. Moj med!" Polonica v daljo vsa tiha sopiha in žalostna vzdiha: „Moj svet". Metuljček preplašen ves bega „Oh prosim, obvarite zlega moj domek cvetoč!" In žužki zapuščajo cvetje; „Kdo dal nam bo varno zavetje pod noč?" Zamah za zamahom brez truda in skoraj že gola bo gruda — čez in čez . . . Po bilki polž leze počasi „Ej slabi so, žalostni časi zares . . . Ni napačno baš na tem sveti svoj krov, svojo hišo imeti jaz hišni posestnik sem, vi le gostači, usoda nikoli se ne pre^ drugači, kaj briga me tuje gorje: Kosite, kosite, možje..." DOMAČE IGRAČE iTiiiiiiiiliiliiliiiifinililliiiiiiiiinTTriiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiliiiikilliiiiiiiiiiiiiiilliiliiiiiiiliiiiiiilililiiiiiiiiiiii Pretekli mesec so se pojavile v mali izložbi v Wolfovi ulici nenavadne igrače, ki so takoj vzbudile zanimanje ne le otrok ampak tudi odrastlih ljudi. Postajali so pred izložbo in našim mladim dečkom so žarele oči od radosti, ko so gledali nove konje, leve, medvede, Sokole na konjih, pajace, možice in razne znane junake, ki so stali zdaj v novi obliki pred njihovimi presenečenimi očmi. Domače igrače. Končno! Koliko našega denarja je šlo doslej v tuje, posebno nemške dežele — za igrače. Saj je igrača za otroka bolj potrebna kakor obleka. Ob nji se otrok razveseli in pozabi na vse. Tu ni razlike med revnimi in bogatimi. «Igrača je otrokov otrok» piše znani strokovnjak dr. Vesely v poročilu o otroškem oddelku na praškem veletrgu. Res je, da so gosposki otroci v tem oziru srečnejši, ker dobe več igrač, nego revni, a pogosto so tudi ne-srečnejši, ker so z igračami prenasičeni in jim nič več ne ugaja. Prvi pogoj, da je otrok pri igrači srečen, je v tem, da otrok igračo obvlada. Previsoke in preumetne igrače, ki jih otrok s svojim umom ne doseže, so otroku kmalu zoperne. Zato ne gre za posebno notranjo dovršenost, ampak za pravi zunanji izraz. N. pr. kmetski deček, ki je našel v grmovju korenino, ki ima štiri rogovile, tako da mu v njegovi domišljiji predstavlja konja, ima nad tem svojim naravnim «konjičkom» mnogo več veselja, kakor mestni otrok z aeroplanom, ki mehanično drdra in presega otrokovo znanje o teh stvareh. Kajti igračo mora oživiti otrok sam: on ji vlije življenja, on ji prida vse, kar je treba: kmetska mati povije nekaj krp, všije par rok, glavico zvije iz bele tkanine in «punčka iz cunj» je narejena: gosposka hčerka dobi od mame lepo kupljeno punčko, ki zapira oči, kadar jo položi spat. Ali mislite, da je pri obeh deklicah kaka razlika, vkljub temu, da sta obe igrači na zunaj tako različni? Nič. Obe deklici ljubita svoji punčki, pestujeta ji in pogovarjata se z njima, nazadnje ji položita spat in ponoči sanjata o njima. Domišljija ustvarja življenje igrače: umetno narejene, giblive igrače seveda omogočujejo večjo domišljijo, a težko je reči, da tudi za stalno bolj očarujejo: zdi se, da Gospa Verižnikarjeva je trikrat prebrala naš članek o estetiki ženske mode. Zdi se ji pa, da izgledajo toalete v izložbah vedno čisto drugače, nego na živem telesu. Zato je sklenila povabiti arhitekta Rada Kregarja na dobro večerjo in ga naprositi, naj jo estetično obleče. otrok tembolj ljubi igračo, čim priprostejša je in čim več dela ima z njo. Imeli smo tudi pri nas na kmetih razne domače igrače, ki so jih izdelovali dedi za svoje vnuke. Nekaka domača obrt pa se ni razvila, zato smo bili navezani na tuje izdelke. Ni dvoma da je šlo za igrače precej denarja iz dežele. Čehi so se v tem oziru že davno osamosvojili, ne le, da so si ustvarili svoje tvomice igrač, ampak so si hoteli ustvariti tudi svoje domače igrače, v svojem slogu. 2e več kot pred 10 leti se je s to mislijo pečal «Artel», in sedaj izdajajo svoj list «Drobne umen» (Drobna umetnost), kjer se razpravlja o teh vprašanjih. Da-najšnja doba je v tem oziru posebne važnosti; ker smo se politično osamosvojili, hočemo tudi mladini dati nekaj našega. Sicer je igrača vedno internacionalna stvar, ker je namenjena otrokom vseh narodov, vendar je prav, če narod tudi na tem polju pokaže nekaj svojega, vsaj v zunanjih oblikah in v ornamentiki. Naravno je, da je konj konju enak, a jugoslovanski «konj» je lahko precej različen od nemškega, punčke so po vsem svetu enake, a naše punčke imajo lahko tudi kaj našega. «Progres» je torej začel z izdelovanjem domačih igrač. Po vabil je na sodelovanje naše domače umetnike, ki naj bi napravili načrte za posamezne igrače. Sicer je prišlo do nekega nesporazumljenja, a to nas ne zanima. Misel je dobra in želimo, da bi se podjetje lepo razvijalo. Nekateri izdelki se nam zde prav posrečeni in želimo, da bi v naši jugoslovanski hiši med našo deco bila doma predvsem naša domača igrača. Tvrdka pa naj bi skušala podati našim otrokom res dobrih lepih stvari, ki naj bi otroke zabavale in vzgajale. Dandanes so tudi igrače draga stvar. Zato si bodo po kmetih pomagali s svojimi izdelki. S primerno ceno se bo dalo tudi tu doseči uspehov, da se bodo lepe, preproste domače igrače razširile tudi po deželi. Našim materam priporočamo, da dajo svojim otrokom po možnosti te naše izdelke: sčasoma bomo tudi na tem polju kaj lepega ustvarili. lil Specialna trgovina ur, juvel, zlatnine, srebrnine in raznega nakita R. BIZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica št. 16 Jedilno orodje imiiiiiiiiimiiiiiiii Optični predmeti £lllllllllllllllllllilllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1llllllllllllllllllllllllllllllltllltllllllllllllltlllllllllllHtll