I N F O R M A TOR
-.^KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN nOrBVlRAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC
I
tlenje, 12. februarja 1992
Leto mi.
Številka 6
Sušilnik perila — nov proizvod
Proizvodnja posameznih izdelkov bele tehnike Gorenja Gospodinjski aparati je dosegla zavidanja vredne številke in te številke presegajo že milijone aparatov. Te dni pa iz proizvodnje v programu Pralno-po-tiivalne tehnike prihaja povsem nov izdelek - sušilnik perila.
[^avzaprav je zanimivo, da smo na nov proizvod čakali že kar lep ss, vendar pa ob tem ne sme-m° Pozabiti, da smo priča stal-nim posodabljanjem obstoječih programov gospodinjskih apara-°v Novost, ki prihaja iz progra-a Pralno-pomivalnih aparatov, 0Polnjuje družino aparatov za ne9° perila.
pred nekako tremi leti se je . ed majhno skupino porodila ' eja. da bi v Gorenju Gospo-njski aparati proizvajali sušilnik Porila. Res je tako, kot sem pre-al v neki knjigi, da se dobre rojevajo skorajda praviloma Pod prho," je o začetkih osvajan-S nove proizvodnje povedal mktor programa Pralno-pomi-Va|nih aparatov Franc Košec.
Ob začetku so o ideji modrovali takole:
Kako uresničiti to proizvodnjo, kako izkoristiti kar največ sestavnih delov obstoječe proizvodnje pralnih strojev? Kako obstoječo opremo in tehnologijo vključiti v nov proizvodni proces? Kako z najmanjšimi vlaganji uresničiti projekt, ki naj prinese kar najboljši ekonomski učinek? Kje vse to realizirati, kako tržiti in servisirati nove izdelke? Vprašanj je v začetku bilo še veliko in vseh se Franc Košec niti ne spomni več. Kljub temu pa je postregel kar s kopico odgovorov na vprašanja, kaj je sploh sušilnik perila, kako je z raziskavo trga, kakšne so prednosti sušenja perila s tem avtomatom in podobno.
Že ime samo pove, da je stroj namenjen sušenju perila oziroma za nego perila, ki ga lahko postavimo ob pralni stroj ali ga s pomočjo vmesnega podstavka postavimo nanj. Torej so mere prilagojene obstoječemu programu pralnih strojev (850 x 600 x 600 mm) in se jim lepo podajo tudi po dizajnu. Strokovnjaki so že (Nadaljevanje na 2. strani)
”vsi ne moremo °a olimpiado v A[bertville...”
f.^°renju Elektronika so se °~ očlli za privlačno nagradno *y°, v kateri bo vsak 50. tele-zijski sprejemnik zastonj.
|^cija se je začela 28. januarja bo trajala do 29. februarja J92- Kdor kupi v tem času TV para* Gorenja Elektronike in kopijo računa in garancijs-9a lista, bo vključen v nagradna ^obanje. Le-to bo javno, izidi a bodo objavljeni v Dnevniku 9- marca 1992.
^kcijo so organizirali z name-bbi, da bi pospešili prodajo TV Paratov, posebej v času olim-jlskih iger. Zato je tudi slogan Kc'|e namenjen igram: "Vsi ne
moremo na olimpiado v Albertvil-le... Kakovostni barvni TV sprejemniki Gorenje Elektronika vam pričarajo enako vzdušje kar doma!"
Podobne akcije so bile tudi ob prejšnjih olimpijskih igrah in vselej so bile kar uspešne. In kako bo letos?
j ' ;i
Naš prispevek k bolj zdravemu okolju
Uvedba High solid akrilnega laka za lakiranje pralnih in sušilnih strojev, kot zamenjava za konvencionalni akrilni lak, pomeni zmanjšanje emisije škodljivih topil iz lakirne naprave v ozračje in hkrati zmanjšanje trdnih odpadnih snovi, škodljivih za okolje. Te prednosti pred konvencloonalnim lakom pogojuje sama sestava High solid laka, saj je delež topil pri aplikaciji laka zmanjšan za okrog 40 %.
V programu Pralno-pomivalnih aparatov smo pričeli s prvimi industrijskimi preizkusi High solid laka že konec leta 1990, ko so te lake začeli uporabljati naši konkurenti na zahodu (AEG, Bosch).
Ti preizkusi so bili narejeni z High solid laki tujih proizvajalcev (BASF, Herberts), vendar se na naših lakirnih napravah niso pokazali kot dobra alternativa za obstoječe konvencionalne lake, zato je najbolj razveseljivo, da je High solid lak, ki ga imamo v redni proizvodnji od oktobra lani, produkt razvoja domačega proizvajalca lakov - tovarne Helios. Pomembno je poudariti tudi to, da zaradi uporabe okolju prijaznejšega materiala na naših izdelkih, ni bilo potrebnih nobenih dodatnih vlaganj v obstoječo opremo in nenazadnje, da zamenjava ne pomeni podražitve proizvodnje naših aparatov.
Franja Knez
Nova uveljavitev strokovnjakov Gorenja
Ministrstvo za varstvo okolja In urejanje prostora je konec julija 1991 razpisalo mednarodni javni natečaj za izdelavo integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji. Med nagrajenimi rešitvami pa je tudi rešitev skupine Gospodarske zbornice Slovenije, v kateri sodeluje Vilma Fece iz Gorenja Gospodinjski aparati. Center za graditeljstvo, tehnološko usposabljanje in inovacijski inženiring pri GZS je prejel eno od treh tretjih nagrad tega mednarodnega natečaja, na katerem pa prve nagrade niso podelili. Zanimivo je, da je bila to tudi edina nagrajena skupina brez tujih strokovnjakov.
Ravnanje z odpadki v Republiki Sloveniji mora temeljiti na kombinaciji različnih načinov, katerih izbira je od-
visna tako od ekonomskih, socialnih in političnih razmer. Samo z medsebojnim dopolnjevanjem in upoštevanjem vseh naštetih faktorjev, lahko optimalno rešujemo problematiko odpadkov, oziroma celovito problematiko varstva okolja v Sloveniji, piše med drugim v povzetku o nagrajeni rešitvi projektne skupine. Vilma Fece pa je ob tem dejala, da je v Sloveniji dovolj znanja na področju ekologije in bi ob primerni zakonodaji in zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev bili v Sloveniji sami sposobni rešiti vprašanja ekologije.
"Za delo v projektni skupini Centra za graditeljstvo in za doseženi uspeh gre naši strokovni sodelavki in vodji ekološkega oddelka gospe Vilmi Fece vse priznanje, posebej še, ker je to volontersko, intenzivno delo, s tveganim upanjem na uspeh," je povedal Peter Krepel, direktor Raziskav in
razvoja Gorenja Gospodinjski aparati in nadaljeval: "Nedvomno pa se v tem uspehu naše sodelavke zrcali tudi ekološko odgovorna usmerjenost njenega delovnega okolja, Gorenja Gospodinjski aparati, kolektiva, ki je v zadnjih desetih letih že dosegel pomembne rezultate pri ekološko ozaveščeni naravnanosti proizvodnih procesov in proizvodov.
V tem prispevku žal ni prostora za naštevanje podrobnosti, vendar želim povedati, da nas nova regulativa Republike Slovenije (novi zakon o varstvu okolja, izvedbeni predpisi) ne bo našla nepripravljene, čeprav nas čaka še dosti delovnih in materialnih naporov pri urejanju domačega dvorišča, zlasti ker vemo, kam nam je ekološko 'pobegnil' zahodni del Evrope, ki se ji želimo priključiti. "
Sušilnik perila — nov proizvod
(Nadaljevanje s 1. strani) izrekli svoje pozitivne ocene. Sušilnik perila deluje na principu nežnega prepihovanja perila v reverzibilno (v obe strani) rotirajočem se nerjavnem bobnu s toplim zrakom. Nastavitev temperature izberemo glede na vrsto perila.
"Za odločitev o proizvodnji v Gorenju Gospodinjski aparati je bila pomembna tudi analiza tržišča oziroma spoznanje, da je na evropskem in domačem trgu dovolj prostora za ta nov izdelek. Seveda ob primerni kakovosti, zanesljivosti, ob primerni ceni, ob lepi obliki in aktualnih funkcijah," je povedal Franc Košec in menil, da je začetek proizvodnje sušilnika perila vreden večje pozornosti in zato o samem projetku postregel še z naslednjimi podatki.
”V začetku februarja 1992 smo izdelali testno serijo sušilnikov perila Gorenje, tako kot je bilo predvideno v terminskem planu projekta. Vrednost naložbe je bila manj kot 1,5 milijona nemških mark. Opravljenega je bilo veliko
dela, v celotnem projektu pa je sodelovalo okrog 80 delavcev Gorenja. V projektu so sodelovali strokovnjaki, ki imajo smisel za ideje, veliko znanja, sposobnost načrtovanja, sposobnost vodenja in uresničevanja nalog. Ne glede na organiziranost v podjetju so vsi sodelovali kot dober tim, v vsakem trenutku so se zavedali odgovornosti, ki jim je bila naložena.”
Seveda delo na tem projektu še ni končano in trenutno opravljajo še testiranja in izboljšujejo predvideno organizacijo. V kratkem času pa naj bi sušilnik perila vključili v redno proizvodnjo.
"Vsem delavcem, ki so sodelovali v projektu, lahko samo čestitam, zahvalim se jim lahko za prizadevno delo in nadpovprečno angažiranje. To pričakujem tudi v bodoče, saj je zahtevnih ciljev še veliko," je ob začetku proizvodnje ničelne serije sklenil Franc Košec, direktor programa Pralno-pomivalnih aparatov Gorenje Gospodinjski aparati.
H. J.
Gibanje zaposlenih v januarju
Podjetje, organizacijska enota	Število zaposlenih 31. 12. 1991	Prišli								Odšli								' Število zaposlenih 31. 1. 1992
		Skupaj |	Stopnja izobrazbe							00	Stopnja izobrazbe							
			1.	II.	III.	IV.	V.	V,	VI,		I.	II.	lil.	IV	v.	VI.	VII	
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI	4.461	4	1				'		2	11	7		’		1	1	1	4.454
EMKOR	282									--								280
PROGRAMATORJI	115																	115
EKI ČRNOMELJ	47																	47
GORENJE IPC	98																	98
GORENJE NOTRANJA OPREMA	536																	535
Pohištvo	273									1	1							272
Embalažmca	27																	27
Kopalnice	54																	54
Keramika	126																	126
Strokovne službe	56																	56
GORENJE PROCESNA OPREMA	4=6									2					1		1	486
TTE	217																	217
GORENJE EKO	7									.					,			6
GORENJE ELEKTRONIKA	46,	.							1	5	2	1				2		477
GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI	582																	582
GORENJE COMMERCE	280									6	2			1		2		274
GORENJE SERVIS	’.!£	3				2		,		4	'z8				84	4		
GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ	9																	9
GORENJE FINANCE	43									1							1	42
GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE	106															1		105
GORENJE KONCERN - *f^vr>*	48									4						Z	1+1	44
GORENJE DRUŽBENI STANDARD	132	1	1															133
Legenda: ' - število zaposlenih v Velenju, " - Vlil. stopnja izobrazbe
Za Gorenje Notranja oprema pri prihodih in odhodih niso prikazane notranje razporeditve.
Pravna pomoč * v
Obveščamo člane Neodvisnega sindikata, da nudimo brezplačno pravno pomoč v prostorih Neodvisnega sindikata
v stavbi Gorenje — EKO. Pravno pomoč nudi Rudi Pe-perko, diplomirani pravnik in strokovni sodelavec sindikata, vsako sredo od 13. do 15. ure.
Zaradi kriznih časov, v katerih živimo, in situacij, v kateri se trenutno nahajamo, smo pravno pomoč področja delovnega prava pripravljeni nuditi tudi delavcem, ki niso naši člani, vendar s plačilom.
Informacije po telefonu 765 ali 851-889
Neodvisni sindikat
Gorenje Velenje
Franc Košec
Povedali so...
Alojz Kovše, direktor prodaje Gorenja Gospodinjski aparath
"Največ sušilnih strojev prodajo v državah, kjer vladajo specifične klimatske razmere, vendar se v zadnjem času povečuje prodaja tudi drugod, največ na račun vedno bolj onesnaženega okolja, pomanjkanja primernega prostora ter prihranka časa.
Doma sodi sušilni stroj med mlajše gospodinjske aparate, na trgu se pojavlja od leta 1978 naprej. Gorenje je s ponudbo sušilnikov perila iz dokupnega programa pričelo leta 1989. Pri prodaji novih izdelkov bo pomembna tudi razpoznavnost teh izdelkov, ki je bila doslej dokaj slaba, vendar se izboljšuje.
Ob stabilizaciji gospodarskih razmer predstavlja Slovenija, pa tudi ostale republike, še precejšen potencial za uspešno prodajo sušilnikov perila."
Tone Dovšak, vodja projekta proizvodnje sušilnikov perila:
"Lani maja smo sprejeli odločitev o začetku uresničevanja tega projekta, ki je bil časovno tudi izredno zahteven. Začeli smo z izbiro opreme, dobaviteljev, podpisi pogodb... Decembra in januarja smo začeli s prevzemanjem orodij in opreme, začeli z montažo in 3. februarja je stekla proizvodnja testne serije. Po proizvodnji stotih izdelkov ničelne serije in izsledki testiranja pa se bomo že lažje odločili za redno proizvodnjo."
V Gorenju Procesna oprema so Izdelali nova orodja In linijo bobnov.
Ivan Čakš, vodja tehnologij* Pralno-pomivalnih aparatov:
"Po predstavitvi prvega projekta je dobila nalogo naša tehnologija, da pripravi vse potrebno za proizvodnjo 100 sušilnikov perila na dan, vendar z minimalnimi stroški v obstoječi hali pralnih strojev. Proizvodnjo smo uspeli urediti tako, da bo na novo delalo le osem delavcev, vsi ostali pa bodo za sušilnik perila delali v sklopu proizvodnje pralnih strojev. Cilje smo na ta način dosegli! Pred nami je začetek funkcijsko povsem novega stroja, z minimalnim številom delavcev, z domačim znanjem in delom domačih strokovnjakov.”
Zdenko Hriberšek, direktor Vzdrževanja in investicij Gorenja Gospodinjski aparati:
"Septembra 1991 smo začeli zaupano in pogodbeno sprejeto delo, predvsem za izdelavo mom lažnega traku. Z že pridobljenim' izkušnjami so se v tehnični pripravi lotili načrta in izdelali povsem nov, taktno sklopljeni trans; porter, ki se odlikuje s številnimi prednostmi podobnih montažnih trakov. Pravzaprav pa ne skrivamo zadovoljstva nad opravljenim delom, želimo si ga le še več."
Janez Mihič, vodja razvojnega oddelka Pralno-pomivalnih aparatov:
"Leta 1990 je bila sprejeta odločitev, da zasnujemo razvoj na osnovi proizvodnje pralnih strojev, da se v ohišje vgradi sušilni grupa. Za osnovo je bil sprejel sušilnik perila holandske firm6 Schuurink, proizvajalca dosedanjega dokupnega programa. Aparat SP 600 je reverzibilni ih odzračevalni..."
Montažno linijo so izdelali v Vzdrž* j vanju Gorenja Gospodinjski apar* | tl. Jakob Tovrljan kaže, kako deluj1 _ taktno sklopljen transporter.
■' f S
Mimogrede	f
,r
Kako resno so delo pri mont» j. opreme vzeli vzdrževalci, nam 1' povedal Jakob Tovrljan, ki je z ekj £ po 20 električarjev In strojnikov <> K 7. do 26. januarja postavil novo ® It nijo za proizvodnjo sušilnikov par _ la. Ključavničarja Igor Kolenc 1' Robert Smrekar sta se lotila se$ta ( ve 11,60 m dolgega traku in dah končala v 20 urah. Nihče ju ni Pr j ganjal, niti nista spraševala po n* r durah. Trak je bil naslednje jutr' pripravljen na nadaljnjo montaž® * pri kateri se je še posebej angažk’ 1 ključavničar Andrej Maurer, elekm n čar ji pa so, kljub pomanjkanju sa, svoje delo prav tako hitro In ^ti tančno opravili.
'p '7~r^-£,f^_S*<s\ ■+ &/*
Jri rPi eo*-r	t ^

r-
£- fa. /f?,2-.
Ob slovenskem
kulturnem prazniku v Gorenju
ar 2 dvema pomembnima do >/h oma 80 v Gorenju obete febrng^i' državni Praznik, 8
m Valeriji Gorenje so odprli raz-k‘avo slik in grafik domačina Izto-bo, .rnaisa’ v prostorih vile Her-0 s,ein pa je bilo srečanje z roZ,mirn Pevcem Ladkom Ko-VB^Cem' ^0l podobno na takih reneril1, se ie tucli delavcem Go-niJ3 preds,avil z bogatim oper-^ repertoarjem, še najbolj všeč
pa je večini poslušalcev bila recitacija Pijanca Dragotina Ketteja. "Ponosni smo lahko na mlado državo Slovenijo. Veliko sem potoval po svetu in vselej, ko sem se vračal, sem znova spoznaval njene lepote. Ponosni pa smo lahko tudi na giganta, kot je Gorenje,” je v pogovoru omenil naš operni prvak, ki ga je med nastopom spremljal pianist Leon Engelman.	^ j
; yy/e ljubezni in duha
Stleriji Gorenja v Gorenju j, rv'8 V"e bila v četrtek, 6. fe-i /,k arVf 1992, odprta razstava in Vnitl del velenjskega rojaka svetovljana Iztoka šmajsa.
dela *en P°9lecl na razstavljena to a v galeriji pove, da gre za av-Nbn neusah|j've domišljije, brez-ti ne9a notranjega reda in pre-Arrit,?6^3 ustvarjalnega naboja. 6I a’ersko oko lahko ugotovi kuio?nco Potez, ki jih lahko obli-p0 6 roka, vodena z globoko in j0 Polno, ljubezensko predanost-okernu početju. Podobno je ob tik d vi razstave dejal likovni kri-der rane ^ov'd:	^ likovnimi
stoii .,zt°l<a Šmajsa nedvomno čin IZrazito profilirana osebnost, diihei< ? bogatimi življenjskimi in brni nirni izkušnjami, ki je veliko Vs ’ Potoval in močno doživljal r.	' kar je videl in izkusil. Čeprav
r |a arn občutek, da so njegova de-nastala spontano, kot nekakš-se ^ra’ Poigravanje z linijami, ki pl PP^zujejo v vedno bolj kom-ksne kompozicijske organiz-f ba ’ 6 lem oblikam z ustreznimi i DriiVam' ban nek red, navidez liki? težko berljiv, vendar red, Uje eatlteva nek duhovni napor, ki rl nak duhovnemu naporu um-
mar
to1*0' kulture v Gorenju ‘*irai en' star,dard bo organi-‘■I ? gg' v sredo, 26, februarja rlf,a f seminar managementa 1 UsniAfno Uspešen manager-'n/frA i ° Podjetje (Nova komu-aciia-korporacijski uspeh).
etnika pri ustvarjanju teh del. Likovne forme v Iztokovih delih niso naključne. Pogojene so z duhovnostjo in je njihovo sporočilo duhovno. Kot take se dajo v gledanje, nas izzivajo, nas vabijo vase. Kajti, zavedati se moramo, da v umetnosti ni ničesar lahkega, ničesar ni danega. Podoba nam dš toliko, kolikor smo sami pripravljeni vložiti vanjo..."
Svoje likovno razumevanje sveta in moč duhovnega videnja stvarnosti, torej, lahko preizkusite ob opazovanju teh del, ki bodo na ogled do 12. marca. Ogled del Iztoka Šmajsa prebuja in vznemirja človekovo radovednost in notranjost.
Predavanje Richarda Greena iz San Francisca bo v sejni sobi št. 99 poslovne stavbe Koncerna Gorenje in sicer od 9.30 do 17.30.
Informacije dobite v sektorju kulture, interna tel. št.: 448 - ATC II.
Srečanje na delovnem mestu
Bogoljub Starc
Že kot mlad avtomehanik, pripravnik, je vedel, da je delovni dan, že zgodaj zjutraj odet v je-, zo in nejevoljo, izgubljen dan, in da takšnega vzdušja nihče nima pravice nositi od doma in sejati med sodelavce, pa četudi je celo šef.
Od takrat je minilo dvajset let. Ljubo Starc je kljub tej izkušnji ostal zvest Gorenju. Po odsluženi vojaščini je svoje pravo in zdravo delovno okolje našel med delavci Servisa. Čeprav ni delal v svojem poklicu, mu ni bilo težko prijeti za vsako delo, ne da bi to bilo določeno z odločbo o razporeditvi. Če je bilo treba izdelke zapakirati, naložiti, pripraviti dokumentacijo, popraviti izdelek v delavnici, je bil zraven.
Ko se je Servis preselil v novo, sedanjo poslovno stavbo, se je tudi Ljubo odločil za samosvojo notranjo prenovo, bogatitev znanja za nove zahtevnejše delovne izzive in preizkušnje. Ob delu je začel študij strojništva in ga, kot je isreno priznal, nekoliko predolgo vlekel, kot da bi mu manjkalo notranjih motivov. A ko se je resno vzel v roke, je tudi študij uspešno dokončal. Res je, da je v tem času delal zanimivo, samostojno in na njegovo kožo pisano delo v tehničnem sektorju, v katero je vtkal vso notranjo energijo in delovni naboj, ki ga je še kako potreboval tudi pri študiju.
Približno deset let je z veseljem delal kot referent za zeleno tehniko v Gorenju Servis. Še sanjalo se mu ni, da bi se potegoval za delo vodje nove servisne enote v Velenju (pri kolodvorski restavraciji). Ko je vendar bila ponudba za to delo na dlani, si ni mogel kaj. Oživela je tista v človeku prikrita radovednost in težnja po novih preizkušnjah. "Sprejel sem ponudbo bolj zaradi želje zamenjati vsebino dela, preizkusiti se še na drugih področjih, kot zaradi plače, in ker se mi je zdelo, da je deset let dela na enem mestu meja, ko je treba poizkusiti še kako drugo delo."
Za takšno odločitev je treba imeti poguma in samozaupanja. Seveda tudi smisla za koristno uporabo izkušenj in osvajanje novih znanj. Pripravljen moraš biti na nove, še nepoznane okoliščine, ki jih ustvarjajo ljudje različnih značajev in navad. Bili so tre-
nutki, ko si je Ljubo po tihem dopovedoval "če bi bil to vedel". Vendar se je Ljubo Starc z vsem nepoznanim a mogočim pogumno soočil. V teh kriznih časih, ko ni treba le skrbeti za tekoče opravljanje dela, temveč kako organizirati delovni proces racionalno, učinkovito, razporediti delo na vse zaposlene enakomerno, dela pa je vse manj.
"Veliko mi pomeni dogovor z delavci in njihovo razumevanje, kaj lahko jaz storim, kaj pa morajo oni, da bi vsem bilo lažje. Hitro smo premagali tisto začetno razlikovanje na "mi” in "oni”, ki se je pojavljalo po združevanju dveh servisnih enot v eno. Moram reči, da smo s skupnimi močmi presegli vse nepredvidene nevšečnosti in dvome. Ljudje so zelo pripravljeni sodelovati pri premagovanju težav. Ko je delo, ne gledajo na uro, kdaj bodo šli domov, ko dela ni, pa z razumevanjem "žrtvujejo" dan dopusta." K tej pripravljenosti mu je nedvomno pripomogla izkužnja iz prvih let dela, in sicer, kakšen ne smeš biti do sodelavcev. Pripravljenost zaposlenih pa je na drugi strani nedvomno pripomogla kar 99-odstotnemu doseganju lanskoletnega delovnega načrta poslovne enote Gorenja Servis v Velenju. Hitro so se, kot je dejal vodja enote Ljubo Starc, organizirali za dodatne delovne aktivnosti tako pri prodaji izdelkov, pri kakovostnem odzivu na vsako reklamacijo kot pri kreiranju plačilnih pogojev. Veliko spretnosti je bilo treba pokazati pri načrtovanju pravočasnega, a za podjetje še racionalnega opravljanja storitev. Vsak strošek mora biti namreč pokrit z delovno učinkovitostjo.
Letos jim ne bo nič lažje. Za čimbolj uspešno poslovanje poslovne enote in polno zaposlenost delavcev nameravajo preurediti del prostora enote v delovno smiselno celoto in primernejši prostor za ponudbo prodajnega programa.	Dušanka Založnik
V Herberstein s prijatelji
Za ljudi, ki v bogati mreži gostinskih lokalov v Velenju še niso našli zase primernega kotička, za izbirčne, ki dajo veliko nase in svoje prijatelje, je vila Herberstein, njen prenovljen bar in coctail klub, pravo okolje.
V baru, ki lahko sprejme do 40 gostov, si lahko gostje privoščijo izbrane specialitete za večerjo in žlahtna vrhunska vina, ob pogrnjenih mizah in zvokih znanih evergrinov ter klasične glasbe lahko s prijatelji kramljajo ali plešejo do zgodnjih jutranjih ur. Zra-
ven so še štirje separeji za manjše družbice. Coctail klub, ki so ga ob otvoritvi prenovljenega bara ustanovili, je pravo mesto za ljudi, ki jim prosti čas veliko pomeni in jim je druženje s prijatelji ob dobri kapljici vina ali coc-taila dragocena začimba življenja. Tam je letna članarina 100 DEM v tolarski protivrednosti zagotovilo za vsakokratno prijetno bivanje v klubu. Za to skrbi izbrano osebje vile pod vodstvom znanega barmana, mojstra za cocatile, Milana Kmetca.
D.Z.
Solidarne pomoči po novem
Izvršilni odbor sklada solidarnosti, vzajemnosti in samopomoči pri svobodnih sindikatih v Gorenju Je v Januarju letos prejel deset vlog za dodelitev solidarnih pomoči.
Komisija sklada je v pondeljek, 10. februarja 1992, obravnavala omenjene prošnje in v skladu z novim pravilnikom odobrila prve letošnje solidarne pomoči.
Solidarno pomoč v višini 1.500 sit je komisija odobrila štirim delavcem, solidarno pomoč v višini 2.000 sit trem delavcem, enemu delavcu pa Je odobrila pomoč na obročno odplačevanje. Enemu delavcu je komisija predlagala druge oblike pomoči.
Iz prejetih vlog je mogoče ugotoviti, da prosilci resnično potrebujejo pomoč, saj so, po preverjenih podatkih, njihovi osebni dohodki pod mejo, ki je določena za dodelitev oziroma zavrnitev pomoči. Med prosilci so delavci, ki potrebujejo pomoč za zdravljenje specifičnih bolezni, večina jih je v bolniškem staležu več kot tri mesece z nizkimi nadomestili osebnega dohodka, tretjina pro-
silcev so samohranilke in dve petini samski delavci. Le ena prošnja je bila nepravilno naslovljena, saj delavec ni član svobodnega sindikata.
Ob tem je treba poudariti, da so solidarne pomoči nepovratna pomoč svobodnega sindikata svojim članom ob izrednem, nenadnem poslabšanju njihovega materialnega položaja in niso namenjene razreševanju težkih socialnih razmer delavcev. So izraz solidarnosti svobodnega sindikata do svojih članov, ki se nenadoma znajdejo v materialni stiski. Svoj iskren in stvarni posluh za pomoč članom so svobodni sindikati v Gorenju dokazali nedavno, ko je skupščina zaupnikov sklenita dodeliti izredno denarno pomoč v višini 14.000 sit, ki sta jih sekretarka in strokovni delavec pri svobodnem sindikatu vročila prosilki, upokojenki Gorenja Mariji Boček. V svobodnem sindikatu Gorenja želijo, da bi v družini Marije Boček zmagalo zdravje in žarela materinska toplina za dva mladoletna otroka, Marijina vnuka.
D.Z.
Gorenje Gospodinjski aparati
Z mesečnimi vozovnicami prevozi na delo cenejši
Pri obračunu mesečne vozovnice so doslej prevozniki zaračunali 45 voženj na mesec in odobrili 15 odstotkov popusta. Pred kratkim je bil sestanek s predstavniki Izletnika ter pozneje dogovor dosežen tudi s predstavnikom podjetja Koratur. S prevoznikoma so se dogovorili za vrednotenje mesečnih vozovnic s številom delovnih dni po terminskem koledarju. Tako bo, na primer za mesec februar, obračunanih 20 delovnih dni oziroma 40 voženj, upoštevan pa bo 10 odstotni popust.
Za delavce, ki se na delo vozijo z avtobusi in imajo mesečne vozovnice, bo tak način še vedno
cenejši od dosedanjega načina obračuna. Spremenilo se je razmerje med starim in novim načinom obračuna glede na število obračunanih voženj in odobrenega popusta prevoznika. To razmerje je sedaj resnično za 6 odstotkov ugodnejše v korist delavca.
Spremembe pa bodo tudi v primeru dodatne delovne sobote izven terminskega koledarja. V takšnih primerih mesečne vozovnice ne bodo veljale, delavci pa bodo plačali voznino na avtobusu.
Povedati pa je treba, da so se sicer prevozi podražili 25. januarja za 20 odstotkov!
Gorenje Gospodinjski aparati
Kadrovska in izobraževalna dejavnost
objavlja prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA v ODPREMI - LOGISTIKA, področje PRODAJE
Iščemo delavca, ki ima končano šolo za prodajalce ali srednjo ekonomsko šolo, lahko pa tudi poklicno ali srednjo šolo tehniške usmeritve.
Prednost bodo imeli delavci, ki imajo delovne izkušnje na področju materialnega poslovanja in opravljen tečaj za skladiščnika. Kandidat bo moral opraviti pregled psihofizičnih sposobnosti.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opravljenih tečajih, pošljite v petih (5) dneh po objavi na naslov: Gorenje Gospodinjski aparati, Kadrovska in izobraževalna dejavnost, Partizanska 12, 63320 Velenje Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 854-473 ali 853-321, interna 445 (Viher) ali pa se oglasite osebno v pisarni št. 11
Objava velja le za delavce Gorenja Gospodinjski aparati.
Naš okras!
Srečujem ga vsak dan, kako pometa našo nesnago, ki jo puščamo na vsakem koraku v Gorenju.
Slavko se jezi in preklinja, toda upravičeno. Kar poglejmo si okolico Družbene prehrane. Ali ne bi bilo lepo, da bi bilo pred zgradbo, predvsem pa pred vhodom v jedilnico čista zelenica, negovana, brez natrošenih ogorkov. Ne verjamem, da bi ne imeli toliko časa, da bi ugasnili ogorek v pepelnik, ki je zato namenjen. Ni za okras, pač pa zato, da ga uporabljamo. Žal je to naša kultura. In če prodiramo v Evropo in v ostali svet s kvalitetnim izdelki, dokažimo to tudi v kulturi obnašanja v okolju, v katerem delamo in živimo. Če bomo to dosegli, verjamem, bomo prišli v Evropo, ker drugače je nismo vredni.
Slavko bo pa tudi bolj vesel, če bo opazil, da smo se spremenili.
Tekst in slika: Janez Sterkuš
Matjažev pohod na Peco
Smučarska senzacija________________
V Gorenju MGA smo prvič' zgodovini Gorenja organizirt tekmovanje v smučarskih skl kih. Kolikor vemo, takšne} tekmovanja ni bilo še nikjer' Sloveniji.
Na odlično pripravljeni 35-metrs ki skakalnici v Teru pri Ljubne* smo v petek, 7. 2. 1992, me? svoje moči v smučarskih poleti* kot smo jih poimenovali. Prijavljenih je bilo preko tridesj tekmovalcev. Vsi ti niso upali ij napravo, kajti vlivala je strah j kosti.
Do desetega mesta smo ^ zvrstili takole:
1. Marjan Špende, 2. Damj3 Šemenc, 3. Robert Prušek, Martin Finkšt, 5.-6. Janko Kop šar, Martin Kunst, 7. Rajko P® nik, 8. Franc Hudournik, 9. M Kaker, 10. Ivan Marovt. Rezultati - ekipno: 1. Vzdržj vanje, 2. Nabava, 3. Montaža.!
Robert Pruš»
Rekreacija * v
Namizni tenis
Vsak ponedeljek od 18.00 20.00 na balkonu Rdeče dvori ne Odprto tekmovanje za prt hodni pokal Gorenja za I. pč letje 1992.
Badminton
Vsak petek od 19.00 do 21 ^ bo v telovadnici RŠC Odprt1 tekmovanje za prehodni po*1 Gorenja za I. polletje 1992
Planinsko društvo Mežica prireja skupaj s planinci koroške in savinjske regije 4. Matjažev pohod na Peco, ki bo letos že v soboto, 15. februarja.
Za vse delavce Gorenja prireja izlet planinska sekcija Gorenja Servis in najbolje je, če takoj pokličete Maksimiljana Korošca na telefon 853-231 inf. 444. Odhod z avtobusom (cena 300 SLT) ob 5.15 iz Šoštanja in 5.30 od Rdeče dvorane v Velenju.
Šah
Vsako sredo od 17.00 do 20^ organiziramo v Bistroju Šah*1
v Starem Velenju Odprto h1 gradno hitropotezno teku1* vanje za prehodni pokal Gč renja za I. polletje 1992
Sistem tekmovanja:
- do 18 udeležencev bo igralo vs^ z vsakim; turnir z več kot 18 ude11 ženci pa bo odigran po računalnik* vodenem švicarskem sistemu s *
	H.J.	krogi.		^
Malica		
	Redna	Dietna
Četrtek	Hrenovke, zelje s krompirjem,	Hrenovke, zelje s krompih®
	pecivo	pecivo
Petek	Svinjska pečenka, pomfrit,	Telečja pečenka, pomfrit,
	solata	solata
Ponedeljek	Segedin, krompir v kosih,	Čufte v omaki, krompir v kv
	jabolko	jabolko
Torek	Mešano pečeno meso, dušen	Palačinka z mesom, solat«
Sreda	riž, pecivo Mesni sir, francoska solata	Mesni sir, francoska solat«
Četrtek	Piščančji ragu, testenine,	Piščančji ragu, testenine,
	jogurt	jogurt
Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Top0* ca - za odrasle: goveja juha s fritati, puranov file Vesna s prilogo, solatni bif® sladica po izbiri; za otroke: juha, zvitorepčeva pizza, solatni bife, sladica po d ri. Cene so nespremenjene, kot tudi popust za kopanje in savno.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja ^ gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredm-odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nakl® 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oprošč® prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti' lenje.