v Ljubljani. 2, fnnf#a 1937
Kresom so'zagoreli
Slovenski narod se je to dni na vso meč potrudil, da čim dostojneje proslavi dvajsetletnico ntajniške deklaracije, ki je neizpodbiten zgodovinski dokaz borl>e teptanega narod« za svobodo.
Podeželska naša društva in druge naše organizacije so v soboto 29. rr.aja poskrbele, da so po vsej slovenski zemlji zažareli kresovi. V nedeljo 80. maja 1937 pa skoraj ni bilo fare, kjer bi so ne vršila primerna spominska svečanost.
Zelo lepo je proslavila dvajsetletni jubilej majniške deklaracije slovenska prestol-na Ljubljana, ki je bogato okrasila vse svoje ulice z narodnimi in državnimi trobojnicami. V soboto v mraku je bila ob dr. Krekovem grobu na ljubljanskem Sv. Križu kratka spominska svečanost, pri kateri je gorel trobarv-fli ogenj v posebni posodi (žari). Minister <ir. Korošec je ob žari prižgal piamenico, ki *> jo polem fantje v teku ponesli, aa Ljub ljattski grad, kjer so s to baklo zažgali velikanski kres. Kake te so švignile v zrak in nato w zažareli kresovi po vsej Sloveniji.
V nedeljo 31. maja 1937 so na prostoru tam od frančiškanske cerkve, mirno hotela Uaiona in še za njim pričakovale nepregledne "možice svojega voditelja dr. Korošca. Izredno veliko je bilo moških in ženskih narodnih
Bratje in sestre! Preko vse slovenske zem-I0 80 zagoreli »noči kresovi. Kadar pa naš narod kresove zažiga, daje duška svojemu no-uaujemu ognju, ki v njem planiti Zagoreli kresovi ob praznovanju 20 letnice onega do-ki je dal v Avstriji signal za odkriti I10! za politično samostojnost našega naroda j" » katerega so izhnjuli potem vsi dogodki. Pnctn grobu: levate eapita, appropin<]uat enim <™cmptio vestra. Dvignite glave, kajti pribli-UJe se vaše odrešenje. Kakor prešine včasih nenadoma blisk te-tako se dogodi kdaj v zgodovini naroda, j."P°stan0 re/uliat dolgotrajnega razvoja Mja nenadoma jesen. Nam je postalo jasno, »smo stopili v odločilno fazo borbe za na-osvobojen je, ko so bili Nemci leta 1916 Prar U.n°U svo-'e moži in 80 začeli javno raz-voiV./a!i nujmerodajnejši činitelji o svojih po--jnih protislovenskih načrtih, ki so bili znani imenom >Belange« (zahteve), kln	vaa pozna zgodovino majniške de-
tod ■C1Je' Saj 3<e doživeli sami oni veliki na-kur Plebiscit, ko je šla ideja majniške de-
ljfc P-if kot zvok fanflir PrRko vse nnŠB zem'
k r ■ } alc prifa onega silnega gibanja, ki ^ 0 »o slovensko zemljo, prav tako pa
noš, ki. so obaule došlega neustrašnega bori-telja za načela majniške deklaracije s cvetjem in zelenjem, pa tudi druge naše mladine.
Pohod ministra dr. Korošča v spremstvu bana dr. Natlačena in ljubljanskega župana dr. Adlesiča od trimostovja do Uniona je bil« pravo zmagoslavje.
V nabito polni veliki unionski dvorani so se vrstile nato deklamacije, petje in govora dr. Korošca in Cilke Krekove, ki ju priobču-jemo na drugem mestu. Z veliko hvaležnostjo so se zborovala spominjali in slavili zlasti nadškofa dr. Ant.. Bon. Jegliča, ki jo prvi brez ozira na levo in desno podpisal majsko deklaracijo in »e v tistih nevarnih dneh boril odločno zanjo, kakor le on zna.
Liberalna gospoda s socialiati in komunisti vred je iako v Ljubljani kakor tudi !u pa htm na deželi, če ne naravnost, nasprotovala jubileju majniške deklaracije, pa vsaj bojkotirala prireditve v svoji strankarski zagrizenosti in onemoglosti. To j® proakvi samo koristilo in jo poenotilo, da je bila res nad vse lepa, prava domača slovenska prireditev.
Večina našega liberalnega in socialističnega svobodnjakarstva se je ob 20 letnici majniške deklaracije s svojim ponašanjem in pisanjem po svoji prosti volji izključila iz slovenskih vrst tudi za čase, ki pridejo,
tudi ostale jugoslovanske zemlje: Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in Vojvodino.
Mnogo vas se spominja onih neštetih narodnih taborov, ki so se prirejali po vsej Sloveniji. Zlasti veličastna je bila manifestacija v Ljubljani ob priliki, ko so izročile slovenske žene nad 200.000 podpisov za deklaracijo v moje roke. izbrisalo pa se tudi še ni iz 8fK>-mina ono strupeno bruhanje sovraštva naših narodnih sovražnikov, ki se je pojavilo proti našemil gibanju, z vsemi persekucijami in preganjanjem, ki je sledilo.
Zato mislim, da bi mi ne bilo treba govoriti o zgodovini deklaracije, njenem postanku in njenem razvoju.
Smatram pa za svojo dolžnost, da ob tej priliki in s tega mesta Izrečem v imenu nas vseh, v imenu vsega slovenskega naroda, najglobljo .zahvalo onim borcem, ki so največ, pripomogli, da je šla ideja majniške deklaracije v kri in meso našega naroda, da je postala njegova last.
Mislim tu pred vsem na našega sivolasega nadpastlrja dr. Antona Bonaventuro jegliča.
Ta eJiristveni mož je z njemu lastno dalno-vidnostjo prvi spoznal, da bo mogočo doseči
Dr. Anton Korošec govori na proslavi SOletoie« majske deklaracije v Ljubljani.
uspeh ie, ako bodo prizadevanja parlamentarne delegacije imela trdno oporo ? domo» vf ni. Zato se je obrnil meseca avgusta leta 1917 na vee pomične, stranke a pozivom, da bi s primerno izjavo iz domovine podprli boj svojih poslancev za narodne pravice. To izjavo, ki je dobila pozneje naziv ljubljanska deklaracija, je prvi podpisal kriezaškof sam. Da j« ideja majniške deklaracije upšla tako močan odmev v zadnji gorski vasici, da je ves narod, brez cepanja stopil pod deklaracijškb zastavo, to veliko delo je .Bilo. v prvi vrsti zasluga na* šega sivolasega nadpastirja. . Slovensko ljudstvo se je ravno radi tega škofovega koraka zavedlo usodno važnosti teh zgodovinskih časov.
Da pa se je širila dekluracijska misel z veliko silo |x> jugu, gre pred vsem zasluga nadškofu dr. Baiierju in škofu dr. Mahuiču. V Bosni in Hercegovini pa so populalizirali deklaracijo zlasti frančiškani.
Za večne čase. [>a je zvezano z rnajniško deklaracijo ime nepozabnega dr. Jaueza Ev, Kreka.
Ni potrebno in ni časa, da bi razgrinjal pred vami sliko dr. Kreke, tčgn izrednega člo» veka, ki je predstavlja! utelešenje jugoslo-' vanske misli. Ni potrebno, da bi vam s tega mesta risal sliko tega najzgovornejšega in najbolj prežetega tolmača jugoslovanske ide« ologije. On jo bil, ki je najgloblje doume! zgodovinsko usodnost balkanske in svetovno vojne za osvobojenje vseh Jugoslovanov.
Ko so bili L l91b Nemci na vrhuncu svoje moči in snovali svojs protislovenske načrte, ia* krat, ko je bil pogled v bodočnost črn in obupen skoraj da ne breznaden. Takrat dr. Krek ni klonil. Z njim in z nekaterimi prijatelji smo začeli misliti na protipoteze. Zlasti pa je stopil v stik in gojil dr. Krek zveze z bratskim češkim narodom, s katerim smo se pozneje, ko se je zopet otvoril parlament na Dunaju, bo* rili skupaj ramo ob rami. Tako bo jo rodila
Kako je bilo pred 20 leti
Govor dr. Antona Korošca na proslavi 20 letnice majske deklaracije v Ljubljani.
Nezlomljiva ljudska pokja
it govora ministra dr. Kreka na proslavi 20 letnice majske deklaracije v Celja.
dekla racija in luko je začela nastajati skupna fronta slovanskih narodov v Avstrijil
Razumljivo je, kako strašno je pretresla dne >» oktobra ieta 1917 Slovence žalostna vest, da je prejšnji »ečer umrl dr. Krek. Njegova •mrl je odjeknila katastrofama. Ali človek obrača. Bog obrne. Saša njegov pogreb je posta največja manifestacija jugoslovanske misli. Od njegove smrti sem so šle po vsem jugu besede. ki so bile spregovorjene ob njegovem odprtem srobo; Dvignite glave, kajti približuje se vaše odrešenje.
Odkritje spominske plošče 18. marca 1918 v £t. janžii na Dolenjskem, kjer je veliki Krek izdihnil svojo dušo, jc bilo iopei po*od »eli-ž»s$n» wanifes!acije r.a svobod« vseh Skvaaav.
Ko se spominjamo teh velikih borcev za naše ocMttojeoje, se v globokem spoštovanju ia bvašežniisiš spominjamo tadi vseh brezštevilnih znanih in neznanih janakov-borcev, ki ao doprinesli žrtve is naš« svobodo. Ob tej priliki pa se moramo spomniti iadi naših ia-veznikov bratskega češkega naroda, s katerimi aa» j® dražil ®Eafe narodnostni ideal in s katerimi »e sfcozi vso So dobe, rami ob rami borili.
Dvajset fet, dragi Sloveuci Ia Slovenke, je čas, ki jc žoiiko odmaknjen od seposrednih dogodka*. da moremo objektiva« gledati sszaj rs ta dogajaoja. Is če pogledat«! -» le zgodo-perspektive, moramo reži, da majaBka deklaracija. » kateri je dobite osvobodilno gibanje svojo ju nanjo formo, ni samo eden najvažnejših političnih doknraentov » zgodov i n i Sloveneev. Ne, njen pomen je m nog« večji. Qns ja sprožila » stvezi 8 »ličnimi izjavami ostalih avstrijskih Slovane* sile, ki imajo neposredno velik deief ca našem osvobojen ju in zedinjenju.
Res je, da so ne centralne države zrušile pod pritiskom zavezniškega objema, v katerem je brezprimerno junaštvo Srbov igralo veliko in odločilno vlogo. Ali tudi to je zgodovinsko dejstvo, da je avstro ogrska monarhija pred vojaškim porazom propadla vsled notranje raz-krojenosii. Ta notranja razkrojenosi pa je bila posledica nacionalnih stremljenj nezadovoljnih, tlačenih slovanskih narodov. Zlasti za sa« Slovence pomenja deklaracijska ideja samostojno opredelitev za Jugoslavijo Kajti v računu zavezniških sil ni bilo, da se razbije avstro-ogrska monarhija, ampak snsao da se oslabi. Kakor znano, je ravno Podonavje ono križišče, na katerem se srečavajo nasprotujoč;! si interesi velesil. Z nekoliko oslabljeno Avstrijo, »o smatrali, da bi bilo ravnovesje še najbolj ohranjeno. Sele i tem, da so bili an-iaata in zlasti Wilson, ki so odločevali takrat o nsodi Evrope, postavljeni pred gotovo dejstvo. da Avstrije ni več, ker so proklsmirali Čehoslovaki, Poljaki in Jugoslovani svojo dr-iavo, Sele s tem je bil stari koncept podonavske monarhije premagan.
Ako smo morali spočetka vzeti r deklaracijo habsburški okvir, to takrat ni nikogar motilo. Moti le dandanes nekatere ljudi, katerim bi se takrat še bolj tresle hlačice, ako bi tega okvira ne bilo. Naši nasprotniki •o položaj takoj spoznali in pričeli kmalu z 5r»o silo, z gonjo ia persekucijami. Toda proti Sesan valu, ki je zajel ve? narod, so bili do-sčerajlnji oblastniki brez moči Gibanje je na-rastlo kakor mogočna reka ter zajelo brez izjeme vse sloje: duhovščino in inteligenco, delavce in kmete, mlado In stnro, ženske in jnoške.^ To je bilo revolncijonarno razpolože-aje, ki je naraščalo iz dneva v dan. V toku debat, narodnih taborov, parlamentarnih go-rorov se je pravica po samoodločbi vedno bolj 3n bolj podčrtavala.
Poleg majniške in ljubljanske deklaracije bi omenil Se, da smo podali češki in jugoslovanski zastopniki ▼ delegaciji 6. decembra 1917 skupno izjavo, v kateri smo zahteval! takojšnjo in popolno izvedbo svojih zahtev. Dne 31. jn-»uarja leta 1918 je nadalje posla! Jugoslovan-
Berlio m »vebode Je »mogel le narod, ki je g ijtifeko presneto in ferejMistii« »sgojo nakopičil v sebi moralnih iaklad*», ki jih a« mogl® aničiti iiiEteriaSn« i» tiefcuvao ranfejanje svetovne vejoe.
Kajh iuuaaja »iS« tiste dobe vaelraje vse predpogoje ia splošen ijadski obup, najplodnejša tla ia ieaivo resignaeijo, ali «a razkrajajoče strasti. ki bi na8 bile napravile za orodje naših sovražnikov, ali bi bili s njih sami sebe potopili in se uničili v avnjilj Ustnih sls.bestib. Po znnaojih oiiuliiostiii »Cdfiž, M ne ta Bcvelt ifctoe* lažje ra-lumei. kot pa vesel® nasprotje, da smo v tistem velikem trenutku tako veličastno zaigrali svojo narodno vloga. Sh>« bi j® helje ne megli. -
To, da srna t	»asmeraii ssemlnega fs
moralnega opustošenja ofcrantlMvefstsga duha nedotakljivo. zdrav« na redno dušo in v limafenem Sa iikrravtjeneni teles« Se jasssSk* moi, ds sa pastsTijeni dij antaga kTojnjeuaB, t® po sMijpero gicdaeijs »ajdragecenejsa »redsola, sajlepšs in n&jrasveseljivejša poteza «er najboljša »pričevalo našega narodnega genija.
4)oMt« pa nem tmSi piwpra««n, fa js e®l«S?io majsko gibanje t plebiscitom iis manifestacijami z vso parlamentarno in ljudsko borbo moglo uspeti le, ker se ga »grabili in vodil: ljudjtvvoditelji, ki jih je narod od nekdaj prizna! »a svoje preizkušene prijatelje tu jim j« s&ero slepe zaupat. LjM-tkias tat,sam slovenskiai v v«jn> aesiBari is dikta-tsdi, ki j« vladala takrat nad »seui siavenskim «»omljem. je bilo čiste nemogoče poznati evropski pnlotaj ln položaj na svetovnih bojiščih. Vsa poročiia, ki se M!a splošnosli dostspna, e® trdita Tavao nasprotno Seissai, kar «8 napovedovali okS' narodni vaditelji. Po ivbveslilili je e«r»<J moral pričakovati zmago nemštv« in avstrijskega tar-stva. 2a vero v zmago centralni sil je moralo govoriti v««, kar je spSab soisIb isspfegoToritl javno besede.
A narod naš je t kijab «aej tej prapagandi verjel in sledi! tvojim rediteljem in r tej veri in »sapanja risktral So irtveval vse. fako zaupa nje, ki terjs tveganje in frtve. ee ne pridobi žei boč, siti r enem dneve, »iti * enem ieta. si je nutgeSe pridobiti !« s dtl^rtnjnio, peirtfevslnirn javaim delom.
Smele trdimo: niii^e drugi ne bi bil mogel kvesti jagesiovaaske pirepaganSe med Šioveiici, kot Kakareaisjena ia pr«iaknš«m erganisacija gin-reaak« ijudsk« stranke, aiUe dragi ne bi bi! mogel za jsigoslavija vžgati vseh Slovencev kat t narodu močni ln priljubljeni; voditelj dr. Anton Korošci.
Ko le dni čitamo nekatero jalove poizkuse, ki bi radi vrgli kako mmm «w ttakmracijske gibanje, je treba tarao tole de&ro oedfert«sl: Hi nikomur nočemo kratiti »usfag, ISe jih Ima. t polni meri upoštevamo delo In iasluge vseh čini-teljev, U h m M m mM« MnsoMn narodov in osvoboditve Jugoslovanov. Mi nimamo besed«, da bi megli kolikor Mik« »Meniti vse pi-jetet«, ki jo tulimo d* herojskih irtev brateke srbske vojske in vso bvaleinost. ki jo detgiajeino
»ki klub spomenico in »se mirovne delegacije * Brest-Litovskem, * kateri smo jiahtevali na podlagi samoodločbe narodo? lastno državo Srbov, Hrvatom in Slovencev. Dne 5. marca pa smo se sestali v Zagrebu zastopniki vseh jugo-slosaaskih strank 1b izjavili, da zahtevamo svojo narodno neodvisno, na demokratski podlogi urejeno državo Slovcncev, Hrvatov in •Srbov. Habsburško žerlo ja med tem tudi fornsefno odpadlo.
Med tem pa »o se dogodki odvijali dalje. Usoda, je zapisala nad Avstrijo: mene tekel ufarsin.
Zadnjič je pozval k sebi ces,ai' zastopnika Jiigoslovanof 12. oktobra 1918 leta. Monarh jo je pfakajoč rotil, naj ostanemo Slovenci zvesti Avstriji. Odgovoril je: Veličanstvo, prepozno jel Usoda je že odločila.
S temi besedami smo se tako rekoč poslovili od Avstrije in stopili v aovo svobodno državo.
sjeniui ssnagiam. A ca« ia poleg vsega tega i trdimo, da sta majska deklaracija in deklaraciji! plebiscit bili tisti odločilni dejanji dr. Kurešca iu dr. JegiHc, ki ste	aa« Ševenes vodili j
iagMkoijo. Zakaj? g}« je zet«, da sms 81«v«ati t vso svoj® narodno močjo pravočasna dali vedeti evropski javnosti, da kot samostojen narod živimo, da jugeslovaasiSts euSmo S ti	lastno tir-
iavnoiivljenje skupno a ostalimi južnoslovauskimi narodi. To, kar so storili Slovenci iz drugih tisti-fin s® steveaaka aspadne e«»«?H»jenje,. je bro in hvalevredno. Toda njihova dejanja, tudi če bi bila večja kot so, ostanejo dejanja poedincev ali k večjemu malenkostne nepomembne manjši-»e, ki v.f tis mugSa «jUiM S>ri risbi novih meja eTropsfeih drfa« v ferisf «al«mu nepoznanemu slovenskemu narodn. Dr. Korošce pa jc uspel, da je vsako svoje besed« v nM*»wti;wn b»j» podprl a volje vsega naroda, in obistiaiio se je. kar je napovedal Sva&gciiat, da smo Jugoslavijo dobili takrat, ko sts bil® radnji paslrr t naših planinah ia posMaji len« v naSib kočkafe pfeertčjuia, ia nam je narodna svoboda življenjske potrebna, 'fti, da je ves ti.iš narod v pravem trenutku dal svoj naroden program v vednost evropski javnosti, to, da je jogosisvanski program postal last vseh Slo-reKeev, te j» mogel fevvSfti Ia napraviti s«n>» (s »are^ earti i« isvršil je to »elik® iei« na poreije svoje politične iu prosvetne organizacije, storit je to na nkaz svojega voditelja ifr. Korošca, ki mu je brezpogojno zaupal. V imtrrn lega naroda Ia ob njegovem soglasnem pritrjevanj« je dr. Koro-Sec iapisai vse tiste strani najnsodnejše is naj-edlsčilnejše dobe slovenske Rgodnviue
Ce o veselem spominu ponosa na tiste dni hofemo reči besedo sa sedsnjnst in bodočnost, moramo predvsem sgotoriii, da smo si Slovenci s Majske deklaracijo ustvarili sami tepe legitimacij« ta Jugoslavijo is imamo prariee in dolžnost «e nanjo sklicevati napram vsakomur, kS bi nam odreka! ali manjšal pravice drisvaotTorncga naroda, ali bi trdil, d* j« možna četa ali ^epslaa Jsg»-aiavija brei Slovence« in aSeveitske aas-odne kulture. Vemo, d* smo xmogli v aajaevaraejšik fe najtežjih razmerah narodnostni boj le, ker nos je •a narodnih, krščanskih, moralnih in socialnih načelih 7,asraivss!B !jnd«ik» organisaciša povejsla Sn ehranila ««)č«e is »»draju« tudi »a aajtešio uro boja Ja narodno »»obod«. 7Mo veiua, de je taii vsak današnji konjnnktnrist in kvarljivec nsee sktipseMi fcistram enak takratnemu nemfurjii, id«i»pU»n« pred tujcem ia (Urahopelea. Le v bo »?g®jii«aeni in dšseapllairasl Ijadski volji i4 tndi danes in v bodoče naša moč. Čim težje jc iir-Ijenjo in čim nevarnejša je naJogjj, ki jo inora is-»»žiti voditelj aaše ekapaesli, tam bolj neomejeno ia vstrsjn« ramj vetjema ia ms aaupamo, ker le v tej trdni povezanosti imamo ključ do bodočih ntpehot in amag.
Ob kresovih, ki gore na naših gorah in »
IŠih srcih, s pesmijo, ki se raitlega preko vse Slo-renije, «i>ij9bljasK> avesiofe^ ta k!Wemo alsvs rma-gevaten t naših bojih aa	dr. Antona K®1
rošea.
Par dni zatem je sicer izšel manifest -16. oktobra --, v katerem je cesar ponuja' preosr.ovo Avstrije v zvezno državo. Naš odgovor pn je bil manifest Narodnega sveta » podpisom predsednika Ia podpisoma obeh P™' predsednikov, v katerem smo se zopet izrekli za popolno združenje Slovencev, Hrvatov m Srbov ne glede nn državne meje. Hkrati smo izjavili v manifestu, da prevzame odslej M" rodni sve.t v svoje roke vse codstro narod®.
ZastoT je pndel, odigrana je bila tragedija monarhije, » kateri je tujerodna manjšina skozi stoletja tlačila Slovane. Nova zarja i-zasijalo na obzorju.
*
In kaj je danea naša naloga? S'"vc?ciJ" Slovenke, strnimo naša srca zopet za ta.sku,~e cilj, svetel jn visok cilj. da vsi posvetim« ^ svoje sile, vse svoje moči, vse svoje SP0' nosti za srečo, blagostanje in napredek slov skega naroda v skupni domovinil
KAJ
Spodaj podpisani se najlepše zahvaljujem upravi »Domoljuba« za podporo 1000 dinarjev, ki sem jih prejel takoj, ko sem poslal potrdila, da mi je pogorela stanovanjska hiša. V /.nak hvaležnosti vabim vsakogar, ki še ni naročen na »Domoljuba«, naj se naroči na ta prekoristni list, kajti uprava »Domoljuba« se res ravna po geslu: Dvakrat da, kdor hitro da.
Gor. Skopice 36, p. Krška vas.
Jože Bugolin, posestnik, naročnik pri poverjenici g. Neži Budman.
d Knejj-namestnik Pavle se je na povabilo predsednika francoske republike Lebru-na na poti iz Londona proti domu ustavil v Parizu, kjer je imel številne razgovore z vodilnimi francoskimi in drugimi državniki.
d 87 letnico svojega rojstva je v soboto 29. maja učakal ljubljeni naš nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na mnoga leta!
d Za začasnega honorarnega atašeja v Montevideu v Uruguayu je bil imenovan g. David Doktoric, izseljenski dopisnik ministrstva socialne politike.
diO letnik je postal g. Alojzij Cilenšek, duh. svetnik in župnik v Poljčanah. Na mnoga leta!
d Na lastno prošnjo je premeščen iz Konjic v Logatec okrajni načelnik g. Matija
Malešič.
d Zlati jubilej redovnice. Dne 26, maja je minilo 50 let, odkar se je z večnimi obljubami zavezala v urširlinskem redu čistosti m. Eieonora Josipina Hudovernik. Bila je 20 let ravnateljica notranje meščanske šole. — Od leta 1887 vodi m. Eieonora nunsko cerkveno glasbo. Bodi častiti m. Eleonori Bog obilen
NOVEGA
plačnik za vse lepote, ki jih je jubilantka tako bogato dajala samostanu in narodu slovenskemu!
d Za načelnika kmetijskega oddelka pri vrbaski banski upravi v Banjaluki je bit imenovan dosedanji inšpektor kmetijskega ministrstva inž, Josip Zidanšek.
d V Slov. Bistrici je praznoval prestop v sedmo desetletje življenja črešnjevčanski župnik g, Alojzij Zamuda. Bog ga živi Sa mnogo let!
BOMACB NOVICE
d Evharistični kongres bo od 15. do 18. julija v Dubrovniku. Kongres ne bo Se za dubrovniško škofijo, temveč za vso Dalmacijo. Priprave so v teku, za kar so izvolili poseben odbor. Za kongres bodo izdali tudi poseben proglas, ki ga bo podpisalo 20 uglednih Hrvatov katoličanov .
d 30 letnico obstoja praznuje dne 5. in 0. julija na Brezjah Katehetsko društvo v Ljubljani.
d Zahteve slovenskih trgovcev. Ono soboto so zborovali v Slovenjgradcu zastopniki trgovskih združenj iz vse Slovenije. Sprejeli so med drugimi tudi sledeče zahteve: »Zahtevamo, da se od 800 milijonov dinarjev, ki so predvideni za poživSjenje denarništva, dodeli naravnost slovenskim denarnim zavodom delež, ki odgovarja višini kmečkih dolgov pri teh zavodih. Slovensko trgovstvo ponovno poudarja, da ja vsako izboljšanje gospodarskih razmer brez decentralizacije uprave in financ nemogoče ter zato odkla-klanjamo vsak zakonski načrt, ki ni zgrajen v duhu ljudske samouprave. Tako odklanjamo zlasti zakonski načrt o cestnem fondu ter se v tem vprašanju popolnoma pridružujemo zahtevam Društva za ceste v Ljubljani. V nasprotju z ljudsko samoupravo ter ustavno za-
»r. Anton Korošec poidrarija navdušene množice a balkona hotela Union v Ljubljani.
naj bo pri Tvojem otroku tudi ggdnji/ SARGOV

PROTI ZOBNEMU KAMNU
jamčenim pravicam slovenskega naroda je tudi, da se v Sloveniji uporabljajo neslovenske tiskovine. Enako zahtevamo, da se po načelu upravne decentralizacije oddajajo državne nabave in javna dela ter takojšnjo izvedbo socialnega zavarovanja za vse samostojne trgovce.
d Obnovite že vendar delovanje posojilnic. Ono nedeljo se je v Ljubljani sestal ba-novinski odbor JRZ. Seji je predsedoval podpredsednik bar.ovinskcga odbora minister dr. Miha Krek, ki je podal izčrpno poročilo o naši notranji in zunanji politiki. Posebej jo poročevalec poudaril soeialnopolitične zakone, uredbe in odredbe, ki jih je izdelala ia izdala sedanja vlada. Podal je sliko o trgovskih sporazumih, s katerimi je vlada uredila in razširila naša zunanja tržišča in plačilni promet. — Zastopniki okrajev so poročali o gospodarskem in političnem stanju v svojih okrajih. Banovinski odbor je ugotovil mnoge koristne posledice, ki jih je povzročilo delo vlade na polju socialne politike in v mnogih panogah gospodarstva. Ugotovil je, da je sedaj najvažnejše in najnujnejše vprašanje: obnova rednega delovanja denarnih zavodov, zlasti kreditnega zadružništva.
d Poroka na starokatoliski način. Pijan se je poročil v gostilni železničar Ivan Ko» vačevič iz Sarajeva, seveda na starokatoliški način. Ivan Kovačevič je popival v gostilni in dvoril neki starejši vdovi. Nazadnje je popolnoma pijan predlagal, da bi se vzela. Poklicali so nekega starokatoliškega duhovnika, da ju je poročil kar v gostilni. Ko s« je pa Kovačevič naslednji dan zbudil, se mu o poroki sploh nič ni sanjalo. Brez slovesa je odšel v Dubrovnik, kamor je bil premeščen službeno. Začudil pa se je, ko je od sodišča prejel odlok, da mora svoji ženi plačati 450 dinarjev za alimentacijo. Nazadnje se je pritožil na višje sodišče, ki je prvo obsodbo razveljavilo* ker je ugotovilo, da duhovnik, ki ju je bil poročil po starokatoliškem obredu, ni več duhovnik, temveč že izobčenec in starokatoliške cerkve.
d Po 21 letih se je »mil iz ujetništva Katušič Mato iz Retkovcev pri Vinkovcih. Bil jo 1. 1015 mobiliziran ter 1. 1916 pri Tarno-polu ujet. Revolucijo v Rusiji je dočakal V
31
taborišču, potem pa je bil sta hlapca aa kmetih in je nazadnje deiai na skupnih posestvih (kolhoz). Z veliko težavo je spravil toliko sredstev skupaj, da se je lahko vrnil.
d Ureditev Kamniške Bistrice. Kamniška Bistrica je vsem kmetovalcem, ki imajo ob njenih bregovih polje in travnike, gnana po svoji muhavosti in divjosti ob povodnjih. — Škoda, ki jo Kamniška Bistrica napravlja leto za letom ob povodnjih, je precejšnja. Frav i?, teh razlogov je tehnični oddelek banske sprave že več let na najnevarnejših mestih reguliral strugo Kamniške Bistrice, in je tudi za letošnje leto izdela! načrte za izvršitev vodilne zgradbe na levem bregu Bistrice pri Domžalah, ki je preračunana na 65.900 Din. Prav tako bodo letos popravljeni pragovi v Kamniški Bistrici od Ilvana do Male Loke. To popravilo je preračunano na 10.000 Din. Podaljšala se bo tudi vodilna sgradba v Kamniški Bistrici pri Domžalah, kar bo stalo 25 tisoč dinarjev ter bo zgrajen jez pri Polaku v Domžalah, ki bo stal okrog EO.OOO Din.
d L Ferslso aasfcdislki, Ijnbljsaa, Krekov trg 11, stara trgovina žpecerije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča se Marija Zgonc, lastnica.
d Kuharica, ki bo tri leta sedela. Nesrečna ženska se piše Julija Oros v Sremski Mitrovici. Svojemu ljubimcu je namreč % nožem za trajno skazila obraz. Milorad je bil mnogo mlajši od Julije in se je ziazadnje naveličal stare kuharice. Vsa jezna je Sla Julija ponoči v njegovo stanovanje in mu z nožem raztezala obraz in vrat Rane sicer niso bile smrtne, vendar pa ima Velnnirovič hudo skažea obraz.
d Žlahtne jagode prinašajo iep dohodek. Zgodnje žlahtne jagode, ki jih zadnja leta v velikanskih množinah goje predvsem po srbskih vinogradih, so v južni Srbiji že doeorele ln se prve vagonsks pošiljke iz Skopija če odpremljajo na Dunaj. Izvozniki plačujejo jagode po 8 din kilogram na debelo. Po vseh fcgšedih bo dalo letos samo Skoplje % okolico nad sto vagonov j«sgod za isvos.
d Brezumni ljubosumne«. Grdo je muči!
svojo žeti o kmet Josip Rumenjak iz Vojakov-ca pri Križevcih. Sumil jo je, da se sestaja z drugimi. Čeprav so v vasi poznali njegovo ženo kot zelo pošteno, se kmet ni da! prepričati o njeni nedolžnosti. Nazadnje ji je zvezal roke in noge, jo obesil na dolgo vrv to začel dvigati in spuščati. Več ur jo je tako močil, da se je nazadnje onesvestila. Pred Sodiščem je dobil za to svoje delo le 4.0 dni zapora.
d Glaviis ssadružaa svesa v Belgradu je izdala 28. maja sledeče poročilo: Konferenca odposlancev vseh trgovskih zbornic, ki ae je vršila v Belgradu 35. maja 1037, je objavila ▼ listih resolucijo o gospodarskih zadrugah. Na nenavadno gneven in oster način g© sestavljale! resolucije napadli naše zadružni-
Zlvlnoreici!
2 dod»tkor.i	mnufianm
.MUIIC« m MMMMM»g* H»M»ft*tr«iUs „<RSA»»' boste i»OW«falI ®S©te®«iS** pri živini, ker vam bo Sivina zdravo in aaglo doralčate in ae raje debelih«. Krave vam bodo dajale vti i« s»MtB«iega mleka. Okoristite 39 x aspredfcons znanosti. Obiirsa navadila ia (uuvete dej* zastonj;
wIC#AŠ>¥i&,M d. d., Zagreb 6, poštni predla! 50
**H*mmmmmmmmmmmmm*mmmmmmum
si
Gnv&v Cilke Kreke« aft proslavi
(letnice nsajske Ic&iaracije v LjtMj&oi,
Poseben pozdrav velja tebi, slovenska žena! Za časa velike francoske revolucije je izrekel Mirabeau tele besede: »Če nam žene ne bodo pciEiKgale ia delale z nami, ne bomo ct,lagali.t Živimo v času, ko se svet poslušaje žen« zato, da z njeno pomočjo i d z njenim delom dosežs veliko dobrega, ali pa tudi veliko hudega. »Žena je orodje, ki m ra&i v izvršitev velikih del,« pravi veliki don Bosfco. Naš svetnik Anton Martin Slomšek primeri« ženo gola« cu. >Kar je solace vsemu sveiu, to jo dobra žena domu in narodu. Ona je svetla luč in zlat steber. Žena je duša narodova in sajegeva trdnn opora.«
V bistvu žene je odpoved in žrtve. A v naši krščanski ženi je tudi moč m vztrajna sila, ki se se ustraši žrtev, saj je prepojena z živo vero v pravičnost Stvarnik««*.
Človeški razum je v©lik, toda razum je mrzel. Za vsako veliko ia dobro delo treba mrzlega razama, pa tudi tople duše in mehkega srca. Ljubezen žene je topla, kakor solnčeu sij ia mehka, kakor siavčeva pesem v ris«ki gorici.
Tk velika m topla ljubezen naše žane nam je ohranila dom, ohranila naš jezik, ohranila vero naših očetov, ohranila naše prelepe stare običaje. V Ljubezni do doainče grude je tista moč, ki nas dviga do zadnjega diha.
Majnik jel Gozd šumi, polje valovi v zlatem klasju, los in gaj sta posuta g prelepim pisanim cvetjem. Mi pa obhajamo dvajsetlet-
nico majsko deklaracije. Spomin mi hit; njj,; za dvajset let. Takrat sbi® v tej dvoraai oh velikanski udeležbi in nepopisnem aavdušenj« SMkJale srn Majsko deklaracijo dvakrat sto tiso« podpisov naših žen in deklet našemu voditelju dr. Antonu Korošcu.
Majska deklaracija. Sobice evobodel Maj« sk« deklaracija. Klic vpijočega v puščavi. Saj je prišel ts klic takrat, ko je kri klicala kri, ko je brat moril brata, ko je žeaa ječala poj težkim jarmom dela, skrbi mi sirahu za ohranitev doma. Ta klic je prišel takrat, ko srao se hali ia tres!i za obstoj naše prelepe slovenske domovine.
Naša žena pa je razumeSa ta klic. Brez razlike stanu, znanja ali socialaega stališča je podpisovala pote za polo za sanjsko deklaracijo, Podpisovala je i toplo aado, g upanjem in pričakovanjem, da zašije »clnce evobode in da namesto klica vpijočega v puščavi, zadoni mo-gočna himna vstajenja in odrešenja!
Naš znak, predragi, ie bršljauov list. Naši fist v boju za staro
pravdo.
pradedje M nosili ta
Bršljan je simbol trdnosti, neustrašenosti ia vztrajnosti. Tesno objet s sivo skalo kljubuje viharju, rimi in mrazu.
Naj vam bo ta mali bršJjanček velik iti mogočen glasnik v boju za dobrobit našega naroda v boju za staro in novo pravdo. Boj živi!
šlvo, posebno pa tsabavijalno, Konsumno in pridelovalno. Ta napad temelji na popolnem nepoznanju bistvenih nalog in namenov zadružništva pri uas in drugod, na popolnem nepoznavanju zaslug, ki jih ima zadružništvo na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Napad temelji na neupravičenih in netočnih trditvah Sa na nelogičnosti ter |e v celoti neutemeljen in neupravičen. V tej resoluciji so se predlagal« postavili na staiiSče lisice, ki je svetovala kmetom, kako naj si postavijo kokosu in k »a svojo perutnino. Glavna zadružna zveza za zdaj kar najodločneje zavrača ta napad In izjavlja v imenu 8000 zdrug, ki so včlanjene v njej preko zadružnih zvez e več ko milijon zadružnikov, da ji ho ta napad samo bodrilo sa še krep-kejše, še živahnejše delo v boju proti nelojalnemu delwaoj$i posredovalcev trgoveev, ki je škodljivo i pridelovalca, S konsumeEfta, ter v splošno in državno korist.
d Pastssošeal carinski tofesiM. V dragi tretjini meseca maja se prinesle carine skoraj 31 milijonov dinarjev v državno blagajno. Lani se je ob Sstssa časa nabralo Je 21 milijonov in poi. Torej j« bi! dohodefe carin letna za 3<i.5% večji kakor lani. Od 1. aprila pa do 20. maja smainjo dohodki earin 1424K&9Š9 dinarjev. Državni prorsčan pa predvideva sa ta čas 1® 180,884,029 Din. Tako je bilo pobm-nih v tfisa Sašu m 32.89&280 Din earin več kakor pa v Istesi razdobju lani.
d P« staslegi očetov frasjHSkajssv »e modernizira Frančiškanska ulica v Ljubljani. V uporabi js Ia krasno poslopje s veliko dvorano. SKdaj pa sidajo novo bilo od konvikta do cerkve. Stavka bo 72 sa doiga m 6 visoka ter bo imeia 10 moderno op remi j enih trgov-skifa prostorov. Na koaca ulice ob frsnčMmi-ski cerkvi bo mal vrtiček, v katerem bo s!a! kip Katero iiogje.
d Strašne jposleike starega laatevskega sovraštva. Strahovito so ae potolkli fantje is dveh vasi pri Soinboru, Ono aedelio Je bilo v Mali Rakovi«! pri Somborti iagnanja ter so se ob tej priliki zbrali t vasi tudi fantje iz
sosednjih vasi. V več hišah so plesali in pili. Staro sovraštvo med fanti h vasic Rakoviee in Gradne pa je bilo krivo, da se je žegna-nje krvavo končalo. V nekem skednju so plesali. Fantje iz Gradu« so zahtevali, naj jim godba zaigra eno po njihovi volji. Toda domači fantje tega niso dopustili. Prepir je bil že tu, takoj pa tndi pretep. Trideset ljudi se je premetavalo vsevprek, peli so noži. koli, kamenje, steklenice, kozarci in sploh vse, kar je bilo pri roki, Toda, kdo bi razgrete fante, ki so si bili pri vsakem srečanju v laseh, mogel ločiti in pomiriti.' Več ph je bilo težko ranjenih, koliko, pa še niso mogli ugotoviti, ker so jo vsi potegnili na svoje domove in ostali v domači negi. Le dva so prepeljali v bolnišnico, ker sta bila ranjena tako nevarno, da bosta najbrž umrla.
d ffiaraa »kalna »resa je tačela veliko akcijo Mt ustanovitev trorniee »Kfirp. galice, M bi salagsla a modro galico tudi Bolgarsko ia Romunijo. Glavna Eadružaa »veza namreč trdi, da je ssaslužlla fcvorniea »Zorkac letos pri modri galici 100«., to je okoli 20 milijonov din. Is krogov tvarnice pa ss ta trditev zavrača kat neresnična.
d Ne spravlja ji« mitaHarfev v skušnja^ Se vedno najd.eS Ijradi, bi hočejo podkupovati ljubljansko smtaičarjs. Mestno načelstvo je jvred kratkim ovadilo sklad«i!ka Pf' ugledni ljubljanski veletrgovini zaradi f*«" kupovanja.. Na poibovgrsjsko mitnico je Pr'" voril okoli 40 kg žgane kave, PonnjaJ je niSkomu paaniku par kovačev, da bi ga spustil v mesto brm bolota. Pašnik Jakob Škot js d«asr w»l Is ga iiročU vodji mitnicei g-Krofličti. Ko }« skladiščnik videl, da prede sanj sek) »kJta, je stopi! k vodji In «1U P a«jal celo m kg žgane kave, da ga »o naprej odnoss® d« sadeve ne javi Pr" stojni ofilas«. Nič ai pomagalo. Zadeva_)« bila najprej javljeaa mestnemu iroBarms^*
vaeD VMt kupite naJagodn®ie
B1HTRAUJI inHARHIvl^*1
VINA
Kadar žena odpotuje
j Pa dobro < jpazi, do bo i v hiši vse l—v redu i—■
na minil
,. ako moja žena najde perilo v takem stanju!
Bog pomagaj! To perilo moram hitro iskriti I
...brez skrbi! Tudi naj-trdovratnejša nesnaga zgine brez sledu, ako peremo z blagim in izdatnim __
SCHICHTovim MILO«* JELBN
lim uradu, ki uvedel točna poizvedbe in le hkralu ugotovil dejanski stan. Na podlagi izpovedb paznika Škofa in vodje KrofliSu je bil nato skladiščnik ovaden državnemu tožilstvu. Pred sodiščem bo imel pač še mnogo sitnosti. Ni pomislil, da bi lahko a svojim nepremišljenim ravnanjem pripravil paznika ob službo in pošten kruh, kakor tudi ob pokojnino.
d Proizvodnja »lata v Jugoslaviji je znašala v letošnjem prvem Četrtletju 5518 in pol kilograma.
d Zveza tiskarskih delavcev zgradi v Zagrebu veliko moderno palačo, ki bo stala 3 milijone dinarjev.
d Silna nevihta s toč®, ki je divjala ono soboto po mnogih slovenskih krajih, je naplavila marsikje ogromno škodo. Samo v vinogradih je najmanj pol milijona škode. — Uničen je- neredko ves zgodnji fižol, grah in druga zelenjava. Močno pa je poškodovala tofa tudi številne sadne vrtove.
d Nevihta s točo nad jugoslovansko prestolnico. Dne 21. maja je nad Belgradom in okolico divjala strahovita nevihta s točo. Takega neurja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V nekaj trenutkih so bile preplavljene vse belgrajske ulice in pokrite z debelo točo. Ogromne količine vode so se po ulicah zlivale v nižje ležeče predele mesia. Največja nevarnost je pretila v okolici avtopoveljstva, kjer je voda že skozi okna vdiraia v stanovanja. Na pomoč je moralo takoj prihiteli poleg gasilcev in orožnikov tudi vojaštvo. V okolici pekarne Šidžanskega so morali podreti nekaj zidov, tla so tako napravili vodi' prosto pot za odtok. Nevihta je uničila tudi vse nasade po vrtovih. Skoraj povsod je videli po hišah razbite šipe, na več krajih je vihar odkril tudi strehe. Veliko Škodo je povzročil vihar pri telefonskih napeljavah, —■ Silne nevibte so včeraj divjale tudi pcf vsej Srbiji.
d Do 85 grame* so bila težka zrna toče, ki je padala nedavno nad Vojvodino in Bsl-gradom.
d Grd zločin. Bilo je v Jolžabetu pri Va-raždinu. Reka Plitvlca je naplavila moško truplo, ki je bilo vse povezano z žico in potem obteženo s kamenjem in starim železom. Kmetje so takoj spoznali v mrtvecu posestnika Aleksa Leskovarja,' ki je bil pred mesecem brez sledu Izginil. — Komisija je ugotovila, da je bil Leakovsr najprej zadavljen, nato skrit nekaj časa, potem pa Sele vržen v teko. Sum je takoj padel na njegovo 25 let,
v
Senipetersho župeso
Ne tisto v Ljubljani, ampak ono pri Mariboru. Očividno so imeli piko na dragoceno ®onštranco, ki se je rabila ob priliki telovske Procesije, Niso pa računali s previdnostjo gosp. sapnika, ki spravlja dragoceno umetnino v žup-wče, da je varna pred tatovi. Vlomilci so se "aibrž že zvečer skrili v zvoniku. Kolikor je u£°tovila sedanja preiskava, sta bila pri zlo-«askera poslu dva vlomilca. Iz zvonika sta pokra, ko ata »s prepričala, da je vse naokrog ''"»o, šla v cerkev ter se spravila najprej nad "Oernakelj. Gotovo sta bila razočarana, ker "Isla našla dragocene raonštrance, zaradi ka-l*r« sta tvegala tvoje dejanje, Našla pa sta le ■"■'prosto monštraaco in ciborij, ki pa sta ju Pu't>la na mestu. Odnesla sta le iz menštrance
mlajšo ženo in njeno hčerko, ki sta z očetom selo grdo ravnali Leskovarjeva je sicer tajila udeležbo pri umoru, vendar pa so odkrili v njeni hiši del žice, s katero je bil mrtvec povezan. Dognali so tudi, da je bilo kamenje, s katerim js bil Leskovar obtežen, pobrano z domačega dvorišča.
d Malarija je začela razsajati v Ravnih Kotarib in Benkovcu blizu Sibenika. Obolele so kar cele družine in je bilo že več smrtnih primerov.
d Gada je »sp&kte«. Komaj so po zadnjem deževju nastopili topli dnevi, že se pojavlja osobito po goratih krajih razna strupena golazen, ki ima med razgretimi pečinami svoja skrivališča. Nedavno je neka žena
cerkev m ©plenili
in ctborija posvečene sv, hostije. Te sta odnesla v zakristijo, kjer sta vzela iz omar« dva maina keliha, 1 ciborij, 2 relikviarija in 2 posodi za »v, olj*. Kar bostij ni bilo mogoče najti nikjer, »ta jih vlomilca očividca pojedla, iz »ledov v zakristiji se pa vidi, da sta na hostij® pila mašno vino. Nato sta »trla Sipo pod oltarjem in potrla truplo sv, Favstšna, ki ta počiva. Seveda nista našla Eob*nih dragocenosti, Tw*i strasske oltarje sta pretaknila ter vse naokrog razmetala. Ker ni bilo ničesar najti, »ta si prisvojila medeninasta in poarebren« cerkvene posode iz zakristij* ter »a to pobegnila na ta način, d« sta s« spustila skozi ckao po vrvi, ki sta jo odrezala od zvona. Božjepolne tatvine so prav pogoste in žalosten znak nage dobe.
z uior%vških hribov prinesla butaro izpod rebri, kamor se ves dan upira sonce. Doma jo je vzela iz koša ter jo položila na ognjišče. Ko jo je razvezaia, je zagledala v sredi med dračjem debelega gada, zvitega v klobčič, Žena se je prestrašila; imela pa je le Se toliko poguma, da je vse skupaj porinila v peč na grmado. Butaro, ki je bila napravljena na te suhljadi, so na mah objeli plameni. Gad a« jo skušal rešiti is ognja; vrgel pa se je v tlečo žerjavico, kjer je naglo poginil.
d Kje jo pa Ljubljana? Zaključna Žrebanja v petem kolu državne razredne loterije bodo letos ne v Belgradu, temveč v Zagrebu. V zaključnem žrebanju so is vlečejo glavni dobitki. Ravnateljstvo državne razredne loterije je namreč sklenilo, da ae bo odslej žrebanje vršilo delno v Zagrebu, delno pa v Belgradu.
d Po pogosti taMiaoiti morejo žea« v dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Frsng-loaeloTfl« grenke vode »»ulite ris te-Ke, z lahkoto doseči izprazr.janje črev in urejeno delovanje žslodca. »FrMUt-Jesefova« voda js davno preizkušena, tiojtopleie priporočena in s« dobiva povsod.
0«t. ras. S, M. »Mi«,'»t d Peter pred strupenimi Vačami! 10letnega Medenovega Ivana Iz Bezuljaka pri Segusijah nad Cerknico je v »edeljo-, d«e 28. maja, pičil na paši modra* v palee rok«. Ko Je »topila krava nanj in ga razdražila, m jo zvil v Vlopčig in 8« vrgel kvišku, tako da je fanta pičil v roko. Roka je močno zatekla, fant Js začel bruhati in že nezavestnega so ga pripeljali v Cerknico k zdravniku g. dr. Pintarju, ki mu je vbrizgnil serum proti
5"
Ameriški pelrolejski kralj in miliianler Kocke-jeller je nedavno umrl star 98 let. Večino svojega premoženja je zapustil v dobrodelne namene.
18 let na 1.35, v krajih z več ko 5000 prebivalci pa na din 2.— oz. din 1.50. Za naše kraje in razmere so te številke veliko prenizke.
d Srbski pravoslavni škofiji v Zagrebu je oblast dovolila, da pobira od svojih pravo-slavnih vernikov '1% doklado na neposredne državne davke.
d Cene papirju v Jugoslaviji so se letos že četrtič povišale, skupno že za 26%, Delavcem papirničarjem pa plače nižajo!
d lila trgovskem shodu v Slovcnj^radfU so podvrgli kritiki tudi ureditev kmečkih dolgov. Vsled kmetske zaščite jo izgubil kmet ves kredit, upnik svojo terjatev, denarni zavodi svojo poslovno zmožnost. Namesto, da t)i državni denarni zavodi, ki se potapljajo v gotovini, priskočili zasebnim denarnim zavodom na pomoč in na ta način rešili denarno krizo, se je delalo baš nasprotno. Kmečki dolgovi bi se morali reševati Individualno, to je z ozirom na položaj in vzroke zadolženosti posameznih oseb,
d Odposlanstvo- obrtnikov pod vodstvom g. Ogrina je posredovalo v Belgradu pri pravosodnem ministru dr. Subotiču, da se j obrtna dela v mariborski kaznilnici prepfr vejo. V tej zadevi so zaprosili za pomoč tudi ministra dr. Korošca in dr. Kreka, ministra dr. Vrbaniča pa so naprosili, da bi se zavzel za zavarovanje obrtnikov in da bi ministrstvo Izdatneje pospeševalo obrt ter strokovno i^ obrazbo. Povsod je bila deputaciji poni« obljubljena.
d Ker so umorili in oropali upokojenega finančnega stražnika, Ivana Strajnška, so bn pred mariborskim sodiščem obsojeni Ivo Koller na 20 let robije, Karel Stern in Franjo Belak pa na dosmrtno težko ječo in dosmrtno izgubo častnih pravic.
d Vs,a vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu P' }'er Francu, kapetanu v p., Ljubljani, Ma • | Mrova ulica 14. Za odgovor priložiti kolek ; znamko za G dinarjev.
n Avtobusno podjetje O. Žužek naznania. " odhaja avtobus iz Ccrkelj v Kranj ob de«« ob 6 zjutraj, mesto olb 6.25. V nedeljah >n P ft nikih pa odhaja iz Corkelj ob 14. ij«]« °° Vtaj. Vozne cene od i. junija t. 1. dalje bodo do »osti znižane.
kačjemu strupu, nakar je bil z večernim vlakom odpeljan v bolnišnico. Pik je bil smrtonosen, le uvidevnosti domačih, ki so fanta takoj .pripeljali k zdravniku, se je zahvaliti, da bo fant ozdravil.
d Sa dosmrtno ječo je bil obsojen pred novomeškim sodiščem 25 letni posestnikov sin Stanko Brodarič pd. Šuštarjev iz Rosal-nic pri Metliki. Brodarič se je polakomnil denarja iu je v ta namen umoril 83 letno Baro Kočevarjevo in njeno 58 letno hčer Marijo Vraniearjevo. Obema je razsekal glavi in je smrt nastopila takoj.
d Ne prvi ne zadnji. V Somboru je bil obsojen bivši mestni župan Gjorgje Cvejanov, ker je preveč razmetaval občinski denar, pa ne v prave namene, temveč v strankarske. Tako je Cvejanov za Jevtičeve volitve !. 1935 najel petnajst delavcev in jih dal plačati iz občinske blagajne, da so razbijali shode drugim kandidatom obenem pa agitirali za Jev-iičevega kandidata ar. Kosto Popovič«. Sodišče je župana obsodilo na plačilo vse škode, ki jo je bil povzroči! občini.
d Skupnoetno (kolektivno) pogodbo so podpisali gradbeni delavci in podjetniki. Pogodba velja za vso Slovenijo.
d Velike Škodove tovarne za orožje v češkoslovaškem mestu Plznu, kjer izdelujejo tudi svetovnozuano pivo, si je ogledal ie dni t spremstvom češkoslovaškega vojnega ministra naš vojni minister general Marič. Na kosilu, ki je bilo prirejeno jugoslovanskemu vojnemu ministru v čast, so izrekli več zdra-vic o nezlomljivem medsebojnem prijateljstvu obeh bratskih držav.
d Hijene postajajo. Že večkrat so duhovne oblasti v bežigrajski župniji pri ljubljanskem Sv. Krištofu zaman poskušale dognati skrivnostne vlomilce, tatove in skrunilce grobov na starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Te dni pa je policiji slučajno uspelo, da je zasačila enega izmed takih tičev, ki hodijo na božjo njivo pobirat razne okraske grobov, staro železje in drugo. Stražnik je namreč na samotnem polju ob Linhartovi ulici prijel
Zemljiča Franca ki je nosil na hrbtu sumljivo nabasano vrečo. Zemljič je najprej navedel, da nosi krompir. Stražnik pa je kmalu ugotovil, da je vreča polna starega litega železa. Zemljič je potem priznal, da je železje nabral na grobovih pri Sv. Krištofu. Med starim železjem je bil tudi kip Kristusa, kateremu je Zemljič s sekiro odbil roke in noge, da ga je mogel stlačiti v vrečo. Zemljič se je zagovarjal, da ga je na latvino zavedla skrajna sila: zaslužka nima nobenega, njegova družina je brez kruha. Zemljiča je stražnik odgnal v zapor, ker se je pojavil sum, da bi utegnil biti Zemljič udeležen tudi pri prejšnjih številnih skrunitvah grobov pri Sv. Krištofu.
d Smrtna kazen z obešenjem. Te dni so v Kosovski Mitrovici izvršili smrtno kazen nad Alfonzom Fortuno, bivšim nadzornikom francoske gradbene družbe Baiignol. Fortu-na je lani z britvijo na zverinski način umori! svojega prijatelja Mitra Iliča in mu ukradel 3000 Din. Sodišče ga je za ta zločin obsodilo na dosmrtno ječo. Fortuna s tako odmero kazni ni bil zadovoljen in se je pritožil na kasaeijo. Zadel pa je prav nasprotno, kajti najvišje sodišče mu je dosmrtno ječo spremenilo v smrtno kazen z obešenjem.
d Kmetje bodo lovili rake, žabe in pijavke. Za 250.000 Din polžev bodo letos izvozili iz okolice Siska v Francijo. Ko se je lani v Sisku pojavil francoski trgovec Bernard Šapira, je navdušil kmete za nabiranje polžev, zlasti velikih. Kmetje so se dobičkonosnega posla oprijeli in so jih letos izvozili že za 200 jurjev, naročilo pa se glasi še za 50.000 Din. Trgovec zbira polže po velikosti, vendar pa predpisuje, da mora tisoč polžev tehtati najmanj 16 kilogramov. Obenem je kmete opozoril na rake, žabe in pijavke. Tudi za to blago se Francija zanima in jih bodo kmetje začeli gojiti in loviti na debelo.
d Najnižje dopustne mezde (minimalne) v vardarski banovini je določil tamo-šnji ban, in sicer: v krajih z manj ko 5000 prebivalci na din 1.80, za nekvalificirane delavce izpod
lisofglave mnoiiee s« voditelju Sl.vene.v dr. A.Korofeu priredil, v nedelja v Ljubljani slovesen ^	sprejem.
Kaj bomo delali
II domače politike
d Za častna občana vrhniške občine je iumošnji obč. odbor izvolil naša voditelja ministra dr. Korošca in dr. Kreka,
d Dr. Korošževa »majska deklaracija« ostane na vekomaj nele v zgodovini obnov-j:en0 in zedinjene jugoslovanske državo, temveč 1 udi v zgodovini češkoslovaških bojev za samostojnost, dogodek največje zgodovinske važnosti in mejnik v bojih za samostojnost.« Tako je napisal te dni dr. Moric Uruban, minister in podpredsednik češkoslovaškega se-na!a. A kako pišejo in govore o majski deklaraciji naši onemogli liberalni, samostojni in socialistični pritlikavci? — Žalostna nam majka!
d Ob smrti velikega češkega politika in državnika Kram ara je naš notranji minister dr. Korošec poslal, glavnemu odboru stranke narodnega edinstvac v Prago brzojavko sledeče vsebine: »Še v živem spominu na čase skupnega političnega delovanja prosim glavni odbor, da sprejme moje iskreno sožalje in sočutje v tugi za izgubljenim predsednikom, velikim politikom in državnikom. — Dr. Ko-rušec.c
d Meja vseh balkanskih držav je ena sama. Kdor bi napadel katerokoli balkansko državo, mora računati z enotnim odporom vsejja Balkana. V tem je smisel prijateljstva v balkanski zvezi. Tako je izjavil predsednik turške republike Kemal Ataturk v telefonskem pogovoru s predsednikom grške vlade Metaksasom.
d Načrt %% nove Jugoslovanske ustav® je »delalo nekaj uglednih hrvatskih šolancev. fe tem načrtu naj bi se razdelila Jugoslavija M štiri pokrajine, ki naj bi bile: Slovenija, Hrvatska i Dalmacijo Bosna in Hercegovina, dočim naj bi vse ostale pokrajine tvorile Srbijo. Hrvatje, ki so ta nad rt podpisali, pa nastopajo mnenje, da bi bilo treba državo razdeliti na pet pokrajin, ki naj bi bile: Slovenija, Hrvatska z Dalmacijo, Bosna a Hercegovino, Vojvodina in Srbija z Južno Srbijo j in Črno goro. Kar se tiče vsebine tega predloga, je dr. Maček v tem pogledu zaenkrat najbolj merodajna hrvatska osebnost, izjavil, da se ta načrt ne more jemati kot podlaga M razgovore.
d Odložili so občinske volitve za občino PraRcrsko, ker je uveden postopek za spremembo območja te občine.
d Seja mestnega občinskega sveta v Ljubljani je bila 25. maja. Občinski svet je prejel novo pogodbo z družbo Siemensom, Po kateri postane ljubljanska električna železnica izključna last mestne občine ljubljanske. — Ker je bila pogodba med bivšo občin-™> »pravo in Sokolom gledo kopališča na raboru v kvar občine, je občinski svet po-Nbo odpovedal.	11
i Znani zarotnik proti Jugoslaviji Pa-Vel'č je prenesel sedež svoje organizacije iz naše soseščine v Kanado.
d Samo dva politična bloka. Minister za
gozdove Jankovič je na" zboru JRZ v Osjeku zjavil, da obstojata v Jugoslaviji aarno dva Politična bloka, in sicefr JRZ in bivSa Hrv. 8elia«ka stranka.
. d Našo gospodarstvo proučuje. Dne j ra»ia je prispel v Zagreb bivši italijanski ^•nister za poljedelstvo in javna dela Crolla-^za v spremstvu gospodarskih strokovnja-
v' 0,1 hoče spoznati naše gospodarstvo in
Poljedelstvo: Ker imamo večkrat nalive, ■/.o katerimi se napravi na površini zemljišča skorja, moramo čim več časa posvetiti okopa-vanju. Gledati moramo na to, da je zemlja vedno dosti rahla, tako da imata zrak in toplota v njo vedno dovolj dostopa.
Živinoreja: Pri krmljenju mlečnih krav je treba paziti, da dobivajo zeleno krmo enakomerno in redno, tako da ohranijo mlečnost. Ob vročih dnevih pasemo živino proti večeru ali pa v jutranjih urah. Pri mlečnih kravah moramo paziti zlasti na to, da dobivajo res prvovrstno zeleno krmo. Za kakovost in tvorijo mleka jo merodajna kakovost krme, ki jo dobivajo mlečne živali; krma pa vpliva tudi na barvo, okus in duh mleka. Ko začnemo spomladi mlečno živino pasti ali jo krmiti z zeleno krmo, se vedno spremenijo barva, duh in okus mleka. Kakovost mleka se s pase-njem oziroma z zeleno krmo navadno zboljša. Vendar pa se najde na nagih travnikih dostikrat mnogo plevelnih in tudi strupenih rastlin, ki zelo neugodno vplivajo tia kakovost in okus mleka. Zelo slabo vplivajo razne zlatice. Zato nudimo mlečni živini krmo po možnosti iz travnikov, ki niso močno zapleveljeni. Plevel pa uničujmo z zgodnjo košnjo in % zadostnim gnojenjem.
Vinogradništvo: Takoj je treba škropiti proti peronospori. Kdor tega še ni storil, ne sme odlošati s tem delom niti enega dneva. Ta nevarna bolezen je vinogradnikom dobro poznana in povzroča posebno v mokrih letih mnogo škode. Zatiranje te bolezni se vrši pri
Miaa.ntMinmfmamiKi^mimhi aummnmtrmmrimtmimm^us
proučiti možnosti za prodajo naših proizvodov v Italiji. G, Crollalanza se je nastanil v hotelu >EspIanade«, popoldne pa se je odpeljal v Križevce v spremstvu predstavnikov naših oblasti. Po vesteh iz Splita je italijanski minister za poljedelstvo prispel tja z jutranjim brzim vlakom. Nekaj časa je bil v mestu, nato pa je šel z avtomobilom proti južni Dalmaciji.
d Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zjutraj na prašen želodec burcc naravne »Franz-Josef greočice«.
d Obležal je s strte lobanjo. Mežnar pri Sv. Danijelu pri Pravaljah Jurij Marin je poslal svojega 10 letnega sinka Jurija k žagi posestnika Mihaela Kupreja, da nabira lesne odpadke. Mali Jurij je pri tem nabiranju zlezel pod železno ogrodje žage, pri čemer ga je zgrabilo kolesje ter ga vrglo s tako silo ob cementni zid, da je obležal s strfo lobanjo na mestu mrtev. Našel ga je njegov 14 letni brat Friderik, ki je prišel bratca iskat.
d Avto grofa Ivana Zabeo, sina pokojnega lastnika graščine na Fali, se je zaletel pred kratkim v kolo 36 letnega monterja fal-ske elektrarne Hermana Hostnikarja, ki je imel pri sebi tudi Slelno hčerko Ivanko. Hostnikar je obležal z razbito lobanjo mrtev, tudi hčerka je dobila hude poškodbe in bo težko ostala pri življenju. Orol je ostal nepoškodovan.
d Ker sta skočila pod reliko drevo. Dva pastirja je ubila strela med neurjem, ki je oni ponedeljek divjalo nad okolico Slavonskega Breda. Anton Vukašinovič in Josip Cu-
nas dostikrat nepravilno, iu sicer vsled tega, ker ne poznamo poteka bolezni. Peronospora (paiež, rja) je glivična bole&fin; razmnožuje se s trosi, ki so prav za prav kali to bolezni. Čez zimo ostanejo trosi peronospore v gnilem trtneiB listju in na zemlji, pa tudi na trsih samih. Ti trosi preidejo spomladi vsled vetra na mlade poganjke in liste. Kakor hitro nastopi spomladi vlažno in gorko vreme, poženejo trosi svojo kal v notranjost lista, kjer se razvijejo v mnoge tanke niti, ki se hranijo od lista in ga uničijo. S tem, da napade tros list, je nastalo prvo o kužen je. Od časa, ko je bil list napaden, pa do časa, ko se pokažejo znaki boiezni na listu, mine po prvem okuženju pol meseca. Bolezen spoznamo po tem, da dobijo listi rjave madeže, na spodnji strani pa se pojavi sivobeia prevlaka, ki ima že nove trose. Ti novi trosi, preneseni od vetra, napadajo nove, v tem času dorasle liste in cvetje in tako nastane drugo okuženje. Tvorba tr6-sov ali razmnoževanje se ponavlja v teku poletja do osemkrat Razvoj bolezni preprečimo le, ako pravočasno uničimo prve zimske trose s prvim pravočasnim škropljenjem. Ako smo zakasnili s prvim škropljenjem, smo Skfopili zaman, ker je že listje napadeno. Proti pero-nosori uporabljamo modro galico, pomešano z gašenim živim apnom. Za prvo škropljenja vzamemo na 100 litrov vode 1' kg modre galico in 1 do 1.50 kilograma gašenega apna. Najbolje je škropili ob jutranjih arah, nikdar pa ne ob hudi vročini, ko je listje vroče iti sparjeno.
krov sta pasla živino, ko se je ulila ploha. Oba sta z drugimi pastirji vred skočila pod veliko drevo. Iznenada pa je strela udarila V to drevo in ga razklala. Vsi pastirji so obležali nezavestni. Ko so se pa nekateri prebudili, so našli ob drevesu mrtva Antona in Josipa. •
d S polenom je do smrti pobil na Orlah pri Ljubljani Roje Pajka. Prepir se je spočel prvotno bolj zaradi šale. Pajk je v šali zamahnil s polenom proti Rojcu, ki pa je poleno tako nesrečno odbil, da je zadel z njim Pajka v sence. Komisija je ugotovila, da je smrt nastopila bolj zaradi velike količine za-vžite pijače, kakor pa zaradi udarca.
d Več milijonov škode jc napravi! požar v tovarni usnja v Kuli v Vojvodini.'
d Do tal je pogorela hiša v Regrči vasi pri Novem mestu, last železničarja Bruneka.
d Hiša je zgorela posestniku Ivanu Kam-pušu iz Ješence pri Fratmt.
d Se dva požara. Ob priliki hude nevihte je oni torek zvečer udarila strela v hišo ko-njača v Brezni i pri Račah. Hiša je pogorela do tal. — Požar so imeli tudi na Janževem vrhu. Posetnica Amalija Kaiser je naročila sinu, da požge pri žagi lesne odpadke, ki so bili na kupu. Sin je naročilo izvršil, ogenj pa je zaneslo na žago, ki je pogorela do tal. Škode je 25.000 Din.
d Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo tiaravue »Franz-JoseJove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sijiurnem učinku in prijeni porabi.
Oprl. rog. S. br. 30174/3.1.
RAZGLED PO SVETU
Ameriški Imrdinof in hat
v
Na četrtletnem zborovanju duhovnikov čikaške nadškofije, ki ji je prisostvovalo 500 dušnih pastirjev, je imel kardinal Munde-lein, ki je, kot znano, nemškega pokoienja, velik govor, v katerem je obsodil gonjo na-rodnosociaiistične Nemčije proti katoliški Cerkvi. Kardinal je povedal tudi to-le:
»Gonjo proti katoliški Cerkvi je zlonamerno organizira! propagandni minister Gobbeis na način, ki spominja na javno goljufijo. Svoje dni se je nemška vlada bridko pritoževala nad propagando, ki je Nemčijo med svetovno vojno črnila po širnem svetu in je nemškemu narodu očitala najbolj surova grozodejstva. Nemška vlada uporablja sedaj iste mere proti katoliške Cerkvi — po navodilih svojega propagandnega ministra, ki je sam katoličan —■ in objavlja poročila
s 20.000 dinarjev sa enkratno britje. V italijanskem mestu Vincenza je pred nekaj iedni prišel k brivcu neznan gospod, ki se je dal obriti- Ker pa ni imel drobiža, ampak samo debel denar, ki ga brivec ni mogel menjati, je neznani gospod plačal brivca s srečko velike tripolitanske loterije, ki je bila vredna nekake toliko, kolikor j® bito treba plačati brivcu. Brivec je vzel srečko ln se potem ves teden ni zmenil zanjo, da bi jo vnov-čii. Ko pa je naslednjo nedeljo, pregledoval, katere srečke so zadele, je videl, da je njegova srečka zadeta dobitek 10.000, kar je v našem denarju nekako 20.000 Din. Drugi dan je srečni brivec že lahko dvignil svoj denar. Kdo pa je bil oni tuji gospod, tega doslej še niso dognali. Vedeli so le toliko, da je tujec v meetu ter se je v njem mudil samo tisti dan, ker ga je potovanje zaneslo v Vincenzo. Tudi je bilo dognano, da tista srečka ni bila kupljena v Vincenzi, ampak v nekem zelo oddaljenem italijanskem meetu.
o nemoralnih grozotah, ki da so se dogajale po katoliških redovniških ustanovah, v primeru s katerimi je bila medvojna propaganda proti Nemčiji podobna le pravljicam za male otroke.« >Vi se sprašujete, kako je vendar mogoče, da se narod s 60 milijoni pametnih ljudi s takšno lahkoto podvrže Gob-belsu in Goringu, ki danes narekuje vsak gib nemškega narodnega življenja. Nikdar poprej Cerkev v Nemčiji še ni bila tako brez vsake moči, kot je danes. Danes Cerkev nima nobene besede. Kadar škofje govorijo, njihov glas takoj utone v še močnejšem šun-dru nemška propagande. Prišel je čas, ko bo treba v obrambo katoliške Cerkve v Nem-) čiji seči po protiukrepih. Vsa katoliška Cer-■ kev se mora dvigniti k protiudaru proti i takšni zahrbtni in zlohotni propagandi.«
radio. Vsi vagoni z lokomotivo vred so »klopni. Vlak spremlja 40 izbranih članov GPU, ki imajo štiri strojne puške s seboj. Vlaki so rdeče pološčem in imajo mimo uradnega grba sovjetov še obe črki J. S {Jožef Stalin). Ce Stalin potuje, tedaj se peljejo vsi trije vlaki naenkrat, da ni spoznati, v katerem se vozi sovjetski vladar, ia je tako zavarovan spričo atentatov.
b Čudne venti. O priliki 20-tetnice revolucije namerava Stalin pomilostiti 3 milijone jetnikov. To se pravi, da se nahaja vsak trideseti Rus v ječi, ker bo pomiloščen samo en del političnih kaznjencev. O položaju sovjetskega delavstva pravi neki poznavalec ruskih prilik, da se je v zadnjih letih znatno poslabšal, Nič boljše ni med kmeti, ki pridelujejo komaj za svoje potrebe.
s Zvezi narodov v imearski Ženevi je predložila angleška vlada glede Španije naslednji predlog: 1. Londonski odbor za ne-vmešavanje naj pozove vse svoje člane (tudi Italijo in Nemčijo), da odpokličejo svoje ljudi iz Španijo. 2. Zveza narodov naj izvršitev odpoklica tujih prostovoljcev nadzira. 3. Sklene naj se posebni sporazum, ki bi zajamči! tajnost števila odpoklicanih prostovoljcev. 4, Va-lencijska vlada naj smatra za španske državljane samo one tujce, ki so prišli v Španijo še pred izbruhom državljanske vojno. Nam se zdi, da iz te moke ne bo k niha.
s T o in ono. Hiša in skedenj sta pogorela posestniku Jožefu Svanjak v Običah. — V Podgradu so položili k zadnjemu počitku posestnika Marka Pogorivčnika pod. Brodnika. —■ V Selah so zagrebli te-le starčke: Vrhnika, Hauptmanovega očeta iz Frajbaha, in Žborca iz Srednjega Kota. — Pogorel je Kilnov mlin na Bistrici. — V Slovenjem Plajberku sta umrla Peter Potisk-Kozenjak in Marija Wie-ser. — Osem oseb je zgorelo ob nekem požaru v Baierndorfu na Štajerskem. — Dve granati so našli na polju pri Grabštanju. — Na Radišah je umrl Jurij Burger pod. Rutnik. — Povodom binkoštnega poleta je pristalo na celovškem letališču 37 letal, cd teh 28 inozemskih!
s Strah pred ljudsko godbo. Kakor poroča »East Informacijski biro« iz Moskve, so »Ko-lomna« delavnice pravkar dovršile za rdečega diktatorja tri posebne vlake. Vsak ima spalni vagon, vagoi za seje, jedilni voz, voz za. spremstvo in enega za zabavo, kjer je kino in 8'
e Sasne. Čikaški katoliški nadškof Mun-deleia je na zborovanju duhovščine ostro na stopil proti preganjanju katoliške cerkve v Nemčiji in proti narodnemu socializma. Za svoj odločen nastop je dobil čestitke iz vse Amerike. Njegovemu mnenju se je popolnoma pridružil tudi evangeijski ameriški Škof. --Nemški profesor Schdnemann se je vrnil is Združenih držav Severne Amerike ter nato
predaval o svojih ameriških vtisih. Mod dru-gim je dejal, da v Ameriki vedno bolj sovra-žijo Nemčijo. Dočim je bilo za Časa svetovne vojne treba čakati par let, da se je Amerika odločila za vojno proti Nemčiji, bi se sedaj najbrže odločila v nekaj urah, če ne celo v par minutah. — Ameriški državni predsednik Roosevelt je predložil ameriškemu kon-gresu poslanico, v kateri predlaga, da se uvede 40 urni delavnik in da se določi kot minimalna mezda 16 dolarjev (ca 690 din) na teden. — V Clevelandu je preminul 55 letni rojak Frank Noda, poprej Nosse iz Velkovca pri Krki na Dolenjskem. — V Pitsburgu Pa je umrl Jožef Ambrožič, nekje od Crtiotnija v Beli krajini. — V Clevelandu je odšel v večnost 52 letni Edvard Prijatelj iz Ribnice. — V Chicagu so pokopali ftO letnega Antona Zabkarja iz Malenc pri Kostanjevici. Ga je avto povozil. —- Enumclaw Wash, je zapel mrtvaški zvon Matiji Malnariču iz Semiča na Dolenjskem. --- V Milwaukee je na veke za-tisnila oči Katarina Starič iz Bočne v Savinjski dolini. — Jugoslovenski Sokol v New Yorku je na svoji seji z dne 21. aprila osvojil izjavo, v kateri poživlja jugoslovansko narodno skupščino naj ne potrdi, dogovora, ki ga je jugoslovanska vlada nedavno sklenila s fašistično Italijo. V svoji Izjavi obširno pojasnjuje ta sporazum ter končoo izjavlja: »Jugoslaviji je mesto v demokratskih smernicah Pariz—Praga—Moskva, a nikakor ne v fašističnem bloku Rim—Berlin.« — Starosta newyorškega Jugoslovenskega Sokola je znani Ivan Mladineo, ki naj svetovno znano sovjetsko demokracijo kar lepo vtakne za svoj nacionalni klobuk. — Me. je umrla 80 letna Frančiška Cimerman iz Stori] pri Sežani. — V Jolietu je odSel v večnost J. Strle, doma iz Drnovega pri Leskove« pri Krškem. — V Chicagu lil. je zapustila solzno dolino 60 letna Helena Golob iz Trbovelj. — V Herminie Pa je preminul 59 letni Alojzij Cerar iz Rače pri Kamniku. V Jolietu je na veke zatisnil oči 66 letni Janez Potočnik iz Škofje Loke na Gorenjskem.
Pri kronanju angleškega kralja je zbujal posc ^ pozornost ttunorikl poglavar is Afrike, lu J® . povabljene« v svojih čudnih oblačilih prisost sveča nosUra.
T cljo, ID. jnnija, otvoritev: ob 6 v cerkvi sovor v. maša, po maši otvoritev velike misijonske stave v Društvenem domu, ob 9 prodava h 'ce kanonizacije sv. Vinceneija Pa-velskegi. o' 1' "vo predvajanje misijonskega filma >Mis ieva "»roka«. Ob 3 popoldne mo-
4 skioptično predavanje 7 misijonski tilm.
litvena misijui jSlovenski misijoii-
Ob delavnikih ee dan odprta misijonski predvajanje misijonske davanja. V r '»to 1" jirostem igra ?Xa">. i
V nedeljo,	uija, misijonski kongres za
vgc Slovenijo: c sprejem gg. škofov, ob 10 sv, maša na prostem, msšuje nadškof dr, A. B. Jeglič, misijonski govor, ob 11 slavnostno misijonsko
) 19. jnnija je vsak sstava. Dnevno tudi ima in skioptižna preji ja zvečer ob pol 9 na 4cla«.
k raznih krajev
Štanga. Ker si mnogi niso na jasnem, ali bo letos romarski shod pri sv. Antonu v Stangl v nedeljo 13. junija, ali naslednjo nedeljo, se tem potom objavlja, da bo v nedeljo 13. junija. V soboto zvečer bodo lepe romarske pobožnosti. V nedeljo se bo navsezgodaj delilo sv. obhajilo, ob
6 bo prva služba božja, druga ob 10. Vsi častilci sv. Antona ste lepo povabljeni. Dan celodnevnega fežfenja sv. R. T. pa bo letos v četrtek 10. junija.
Ajdovec. Precej razbobnani smo Ajdovčani s slabim. Kje pa tudi ni med pšeuico ljuike. Pa ni Vi« eaano slabo n«! Prav mnogo je tudi lepega in dobrega. Samo hvalimo «e ne radi. — Naša aa novo ustanovljeno prosvotno društvo as snnoghui i!asi pridno dela. Preteklo zimo je bilo več lepih prireditev in tudi zdaj še n« miruje. — Naša uči-teljstvo vr5i več kot svojo dolžnost. Dobro vidimo »jihovo nesebičnost in irlve. Naravnost ganljivo ;e bilo ob pfiliki prvega sv. obhajila otirok, Kaj vse
zborovanje. Popoldne pete litanije na prostem, nato na prostem igra *Naša apostola«.
Pozivamo vse Slovence, da se udeleže misijonskih slavnosti, posebno misijonskega kongresa 20, junija. Polovična vožnja .je dovoljena. Tudi vlaki se bodo ustavljali na posebnem postajališču v Grobljah tako, da bo komaj par korakov hoje. Vsak udeleženec si mora nabaviti izkaznico, ki stane 3 din. Daje mu pravico do polovične vožnje in obiska vseh prireditev, tudi filma in igre v nedeljo popoldne, le za igro v soboto zvečer Je treba plačati posebej 3 din. Kdor hoče prenočiti, mura vsaj 8 dni prej javiti v Domžale-Groblje.
Slovensko ljudstvo, pokaži s svojo udeležbo, da ti je pri srcu Kristusova misijonska zapoved. Vabi te Kristus in sv. Cerkev, vabijo te naši škofje in misijonarji. Z velike udeležbo na kongresu bomo pokazali, da smo res katoliški narod.
naredi nesebična ljubezen, to ste nam tako lepo pokazali. Kdo ia duša vserau napredku, to tudi prav dobro vsoto. Saj smo hvaležni in vse®, ki toliko delajo za blagor nas in naše mladine, kličemo: Boj; Vam vsem obilno povrnil Ludovik Puž;
Slovenci v Zagrebu. V nedeljo 23, maj® je igralski odsek Slomškovega prosvetnega društva zaključil svoje delo za letošnjo zimsko dobo z veselo igro »Stric v toplicah«. Igra je bila prav zabavna, vendar ne brca zdravega Jedraj tudi odigrana ie bil« dobro. Med odmori so naši študentje zapeli nekaj lepih narodnih pesmi, prede. Slomškovega prosv. društva. sodnik g. Kant Alojz pa »e j« zahvalil vsem igralcem in drugim sodelavcem ter obiskovalcem iger ter aaa navduševal, da saj vedno ia povsod ostaneno zavedal Slovenci. — Od 27. do 30. maja eo bilo duhovna vaje za slovenska dekleta, ki so se vabilu v lepem Številu odzvale. Upamo, da bodo tudi duhovni sadovi lepi. Govor« J® Ime* jezuit g. p. R&m^c iz Ljubljaa«. — Te dni se je poslovil od risa
g. Rupnik Frane, tajnik in oden najboljših igralcev ia pevcev Slom. prosv, društva. Vsi želuno>< da se čimprej« vrne med nas v Zagreb,
Sr, Laknice. Ogenj je uničil gospodarsko po« slopje in hišo posestniku Antonu Fišterju. Go* reti j® zadelo zjuta-aj, ko eo bili skoraj vsi ljudje v cerkvi. Požrtvovalnemu trudu domačinov in ga« silcev se moramo zahvaliti, da požar ni objel tudi blizu stoječih poslopij, s čimer bi se nevarnost požara povečala. Skoda i« velika, zavarovalnin* pa malenkostna. Sumijo, da je požar delo hudobne roke.
Trži«, Po vsem Go* renjskem dobro znani upok, lovec g. Anton Wei8selsea je pretekli petek, 28. maja, dopolnil 80 let svojega trudapolnega življenja. Lansko leto je obhajal zlato poroko s svojo zver,to družico Marijo, ki mu še danes čila in zdrava stoji ob strani. Jubilant Je bil dolgo v službi na posestvih barona Borna na Pu-terhofu pri Tržiča, Leta 1929. se je hudo ponesrečil, moral je v p©» koj, vendar pa se kljub težki poškodbi vprav z gorenjsko trdovratoostjo upira smrti in Bog daj, da bi mogel ta odpor vzdržati Se mnogo let, K lepemu življenjskemu Jubileju mu iskreno če* stitamoi
Mirna pež, V naši občini se eedaj pridno po-1 pravljajo občinska pota, ki eo bila zelo zanemarjena. Globodoleka cesta bo letos dovršena, kar bo v veliko korist celi Globodolski dolini. Pri zgradbi te caete so bili zaposleni večinoma domači brezposelni. Prav ima gradbeni cestni odbor, ki stoji na stališču, da ee zaposlijo pri zgradbi te ceste saiuo taki v občini, ki eo dela in zaslužka res najbolj potrebni. Na banovinski cesti, kakor ee sliši, bodo letos pričeli s preložitvijo znanega strmega klanca nad Ivanjo vaejo, kar je nujno potrebno, torej bodo zopet brezposelni domačini lahko prišli do zaslužka. Prav tako nujno potrebna Je preložitev strmega klanca na dovozni cesti na postajo Mirna peč, za ksr občina že mnogo let prosi na merodajnem mestu. Nekateri lesni trgovci imajo v bližini kolodvora na tej cesti ob kraju kar nekako lesno skladišče*

RAZNO
Vas draguljev. V francoski koloniji Cambodža so nahaja mala vasica, ki 1» dolga leta slovela kot najdragocenejša naselbina •veta. Neki trgovci so na potovanju skozi njo slušno odkrili, da se igrajo Jatki otroci s svetlikajo-«mi se kamni. Na željo 'J jih otroci vodili v bližnje naplavine, kjer so "žovci odkrili izredno veliko množino enakih ■imenikov, ki so bili — W Mahoma je Jlovela vas po svojem Bogastvu, čez kratko časa 1» število njenega prebi-™«tva narastlo na celih W»oč ljudi, ki. so v «!»«nju draguljev iskali * zaslužek. Letno je J«««a zaslužila do 650,000 jrincoskih frankov. Krna-L2? ie dragocenih ka-"«f<?v zmanjkalo, z I* zmanjkalo tudi £2»	™ dan«*
JM« in kmeti«,. N«-
1« aovjeirkl dikta-»if!„ i,el v »vdijenco de °vlt'k"P™P kmetic in «v2' T fela o »» tako-kolektivnih farjih l a !1,ukl diktator Voril j lei Priiil" »j j. ® zmorejo samo '""»h. ki so last
L Ganghofer 27
Roman iz začetka 12. stoletja
Poslovenil Blaž Poznič
Izmed sedmih koč, raztresenih po planini, jo bila ena Marderekerjeva, ena Hanecerjeva, in v največji med vsemi sta prebivali obe plangarki, ki sta bili podložni županu v Senavu. Te koče se je dotikal visok, s skalami ograjen borjač, kamor so zaganjali vso živino, kadar v viharnih nočeh planinski stražar rJ mogel netiti ognja proti divjim zverem; zakaj čez odprlo planoto je raz-besneli veter buča! s tako silo, da bi bil odnašal goreča polena s kupa in jih metal v gozd, kjer je gosto ležeča suhljad potrebovala samo ene iskrice, da bi vzplamtela ko suha slama. Koča sama jo obsegala le prostorno sirarno, kjer sta stali tudi seneni postelji obeh planšark. Dekleti "sta bili že budni in sta kuhali zajtrk. Prasket ognja in sukljajoči so dim sta zbudila Rudliba, ki je spal v novem senu na podstrešju koče. Zdrknil je 8 svisli, sprašil seneni drobir z obleke in stopil na prosto. Tedaj je začeul kričanje in »e ozrl v smer, odkoder so glasovi, prihajali. Pred njim se je v polkrogu nižal pašniSki svet v ozko, proti jezeru držečo drago, ki jo je z eno sirarn zapiral strm gozd, z druge pa ostre, samo z grmičevjem porasle in komaj prehodne Reginske peči.
Iz to drage je odmeval divji krik, ki je naraščal čim dalje tem huje. Viharno je stekel Rudlib po brežini navzdol, a se je moral brž umakniti na stran; tropa be-jsežih krav mu je pridrvela nasproti, mukajoč, s penastimi gobci in izbuljenimi očmi, v skoku na vso mo« bijoč a zadnjima nogama. Na vse vetrov© jo videl Rudlib ote-
i mati se koze in ovce, povsod, od vseh koč, so hiteli proti dragi pastirji in planšarke, pobirali sproti kamenje s tal, mahali s krepelci in divje kričali, »Medved, medved! Ugrabil je kozo! Tam! Medved! Tam! Tam! V peči beži! Tecite, tecite! Ubijte ga! Po njem! Ubijte ga!«
Rudlib je izdrl nož izza pasa, in v dolgih skokih, da mu je odletavalo kamenje izpod nog, tekel po strmem pologu navzdol. Tedaj je ob znožju Reginskih peči ?.o videl ljudi lučati kamenje in metati krepelca; med njimi je stal Mardereker s prstenim obrazom, solze v očeh, na bledih ustnicah venomer samo besedo: »Moja koza! Mojai koza!« Nekaj skokov še in Rudlib je ugledal medveda^ baš ko se je spustil med stene; ne meneč se za divji krik, kamenje in krepelca, leteča vanj z vseh strani, jo vlekei za sabo kozo. »Ljudje, nehajte metati!« je zavpil Rudlib in z golim nožem skočil kvišku po peščenem plazu, ki je bil oškropljen » kozjo krvjo. Divji krik je spremljal to početje; eni so klicali fanta nazaj, drugi so ga podžigali s hripavim vpitjem. Tedaj je zver opazila zasledovalca. Medved se je za hip obotavljal, potem je izpustil svoj plen, in dočim se je mrtva kosa z opletajočimi nogami strkljala po strmem plazu, se je medved pognal v skok in se ujel na skalno polico, po kateri je odhacal med strme stene.
Rudlih je stal. z dvignjenim nožem in glasno za* vriskal. Ljudje spodaj niso vedeli, kaj naj bi ta vrisisl pomenil — in si tudi niso mogli razložiti, zakaj je ntS inuiei sredi stene medved nenadoma izginil, kakor bi gss požrla vase pečina. Vriskajo se je zavihtel Rudlib ass polico, toda samo malo korakov je stopil po ozki stezi, k« so mu hipoma zazvenele v ušesih očetove besede: »Ia naj ti nikdar ne prihaja, na um, da bi »e lotil divjadi!«
Med smehom se je fant obrnil; ni mu bilo težka ravnati se po očetovih b«?#edah >—. »ver je bila dolaa
8*
»DOMOLJUB«, dno % junija 1937.
klet vozniki odkladajo debele htodo, kar močno kvsri in uničuje živo mejo ob cesti, po dragi strani »a na cesti ležeč* brana ogrožajo Masti v temni »oči volijo s kolodvora, -r PoMno ravnateljstvo je dalo v Mirni peči obesiti ie en nabiralnik za pisal«, sa kar smo hvaležni poštni upravi; uismo pa z«-dovoljni, da se je ta nabiralnik obesil ns nepnklad: ne mira j x Prav prikladen prostor za nabiralnik01 bil v sredini Mirne peči na križišču državne iti b«~ noriuske ceste, kjer je osredotočsa ves promet, «0 aejraovili središče sejmišča, v neposredni bližini so trgovine, gostilne, predvsem pa občinski ured, aapnt nrad ie šolsko upraviteljstvo, tem uradom je pac bliže hoditi io nositi uradne pošiljke naravnost na aoštni urad, kakor v nov nabiralnik, M je preveč oddaljen od središča. Kdo je tako »modro« svetoval, <»: prišel nov nabiralnik tako daleč od središču Miruc peči. ni znano.
Sv. Pri««* na KamaikoK. Roraar«»at apo-reč juh o, da bo pri um m si. PrinMŠi das «v«ta asaSe ob 6-, "V nedeljo, dne 13. junija pa wb 6. in lft, d»pokšae, V ooboto icvcčei bo ob 7. pridiga, is Sitauije £ blagoalovoJB. Tudi sv. zakrasisale bodo romarji lahko prejeli a* dan «v. Primoža, kakor tudi v oedeljo. Vei najvljudneje povabljeni.
^oljatve nad Šk«fjo Lftte, Zadružna mlefeatas ■v Hotarljab ie izpopolnila ia razširila svoj obrat taks, da sedaj lahko zadosti putrebam c«fe £arnje ^tt ti »Tiske doline. Izdelki te mlekarne 4>o na trgu Ukani. Njeno maslo i« bilo lan' v Beriinu med prvimi pohvaljene. To pa je važno. Mlekarno je lahko ustanoviti, fcapes za izdcSte dobiti je pa težko. Kmetje, oklenite se t« mlekarne. V islojjt j« »oči Složni bomo tudi lažje dosegli podpore pri oblasteh, ki so našemu prizadevanju naklonjene. — Važna zadeva naše doline je tudi regulacija Sor«, ki si j® pe katastrofi leta ubrala «*«ja pota. Treba bi bife jaru« pomoči, da hi ajea tok mejili, Tudi naša cesta kliče po izboljšanju. Zlasti Cvsslfarjav klanec je velika tiad-laga živai in človeka. Kakor slišimo, »e na BMM-odatjiifh mestih ta ta klanec že zanimajo. Da M ie tasala šzgfeil! — Rast «a polju j» zaradi po-«tlfe3»»kega deževja caoslat*. V«isdsj bodo lepi t««i«»Skt dnevi sasseikaj popravili. Če a interno ao-po cvetja, b® «»dja efeil©. — Obžin^te •vaSikfs <*» pred ž.btku. Upamo, 4% bmna izročiš ■»oA(t«j obline v rok« »ožess, Id se bodo izki-■ sati vr«hn« tjodeksga »upanja.
•»DoSeisJ&s BeeeSk««. Nedarao sa« je obi tkal naš g. ban, ko m je vračal iz Brežic. Kar po dmnače je pokramlfa! z našimi možmi, ko ja v
ob£. hiši sprejemal deputacije. — Vmofiradt «• ž« odleti v zeleni pla!4 m kličejo ljudi k delu. Fero-aMpota »a« bo letos delala preglavice. L. . pravilnim škropljenjem bomo prcpreiih <*<*•«• Boš daj ttit, da borna kaj prideUhl ~ Nai g župnik je še vedno na bolniškem dopustu, Naš „i,vi g. kaplan ima dela čez glavo. Saj ima samo Šole več kot učitelj. Bog daj, da t>» tudi «. ^P3'-ka lahko kmalu sdravega imeli med seboj.
Rašica pri Vel. Laščah. V prijaznem pom.ad-nem in poletnem čssu, ka je vas zavita v dehteče cvetje in i®S«aje pride nešteto tujcev obiskovati rojstno m Primoža Trubarja. Seveda si pri tem ogledujejo tudi druge stvari, predvsem slednjega zanima tudi naša cerkvica, r kateri kraljuje sveti ,Jernej. Je pa ta nsSa cerkvica nujno potrebna temeljitega popravila. To pa je za same vaščane, kljub veliki vnemi in požrtvovalnosti, zelo težavna stvar. Da bi vsai nekoliko pomagali kriti stroške popravil, smo se odločili dekleta in fantje, 25 po števil« — «*.rai RaSčanje, da vprizorimo v ta namen BBTOdno ijjro »Izpod Golice«. — Igrali bomo v soboto S. junija ob pol devetih «ve«®r in v nedeljo h. jan. oh 3 popoldne r dvorani Zadr"doma v Vslifcih Laščah. — V«!, ki ljubit« pošteno razvedrilo in lei ete aa t««a, da pomagate, da bodo naše božje h<«e dojstfljna preWvališča, ia 4» s tem podpret« izredno v«.i*ko požrtvovalnost sodelnjoiM ste vsi najiskreneje vabljeni. -— Dekleta m fantje Rsšd^nL
št. Ožb®K. Pretekli tedea ie doživel« aifa župnija icrede« lepo sloresaoat Isseli «aio a»«-jon. Med sv. mkijunom ema navdušeno prepevali ankijoaska pesmi. Uvedli smo ijtnUko pslje, kot je pobožnost zelo povzdignilo. Sasio nekateri še aa-
__;____________;______________________________S lev. 22.
če jo j»»ti. Mislijo, da jim je to v sramoto, b, j, ravn® natproUe, Dnevi sv. taisijoaa na« ostali neizbrisna v spominu. Posebno lepo je bilo ob sklepni procesiji. Hvala čč. gospodom misij,,, narjem in naiemu dobremu j|. župniku ves ^^ Bog daj, da ostanejo sadovi sv. misijona trajni.
Dragatuš. Kakor smo razvpiti, majniško dekla-racijo suso p« le doatojuo proslavili. Kresovi so t soboto zvečer goreli po vseh večjih vaseh, iu še po malih, na Belčem vrhu še celo dva. Najlepže je sve. ! til visoko nad Tanfo goro, ki ie strme pledala io svetlobo. Dne 5. maja je na Tančigori gorel >hisf -zidanca in smo mislili, da je kres, a sedaj pa j6 bil res,
Dalsk«. V Petelinjah je 38. maja po dolgi bo-Sezni umrl v 32. letu starosti deršinov oče, g, Jeineo Franc, pnsestnik, bivši župan in dolgoletni odbornik dolške oMine. Bolezen jo prenašaj s pravo krščansko potrpežljivostjo: v molku in uepre.sis.ni molitvi. Bil je mož globoke vere in goreče molitve; velik prijatelj knjiga in poštenega tiska. Voaobno ijub snu je bii »Domoljub«, ki ga je z velikim remijem prebiral dolgih 40 let, V tem duhu je tuši vzgajal svojo družino. Srečni otroci, ki so imeli takega očeta: vernega, strogega in dobrega, S pokojnim je legel v grob mož, ki je užival spoštovanje. Pogreb j? bil v nedeljo ob veliki udeležbi od blirti in daM, kar jasno priča, kako priljubljen je bil pokojni. Naj počiva v miru. Preostalim naše iskreno sožalie!
Raka. Toplo popoldne zadnje nedelje me jc zvabilo od doma. Proti Bučki gredoi- zvem, da ti«! priprtvijajo proslavo 20 letnice majske deklaracije, Seveda to bree mene ne sme miniti, si mislim. Pa so tudi dokaj lepo napravili. Proslavo je otvfl-
mvi GROBOVI
d Kadar Marina. Umu. kosi... V Celju je umrl poseataik Fvinii Pitamie. — V Tr-bovljah je mirno v Gospodu zaspal posestnik in gostilničar Franc Sužnik. — Pri sv. Lev-retsiut na Dravskeia požju »o pokopali 731«t-no posestni«© Perfuh Marijo v Pletenih. — V Komnu na Krasa je sapustila solzno dolino soproga trgovca Eriuinija Ravbar. — V mariborski ženski bolnišnici v zadnjem (lasu porodnice izredno pogosto zapuščajo solzno
dolino. Te dni je odšla tam v večnost Veta Novak-Dostaiova, profesorica na drž. klasični gisnnasiji. — V St. Juriju ob Taboru ao pokopali. posestnika Ludovika Plavška. — V Dolskem so pokopali posestnika in bivšega župana Franca Jumca. — V Ljubljani so umrli: posestnik Josip Jakopič, ini Matej Guselj, Iva a Žitnik, Marija Rebernik, posest-niča Helena Stare, Peter Perkavec, veiotrgo-ve« in posestnik Feliks Urbane, brzojavni mojster v p. Andrej Abram in učitelj Vaclav Požar. — Daj jim, Gospod, večni mir!
shranjena; nobene roke ni bilo treba vež, da bi jo ( sibijaia. Ko «e j® vrnil Rudlib k ljudem, je a žarečim obrazom obstal pred njimi in rekel: >Pojdite domov, ljudjel Kosmato je iigrabil dnnes zadnjo kozo.« Zataknil si je nož za pas in odšel.
Mardereker je klečal ob svoji razmesarjeni kozi in tarnal, dragi so kričali — Se vedno niso razumeli. »Sto-i>im tja goric je zavpii starejši Hanecerjev. »Videti moram, kaj se je zgodilo!«
Ni mu bilo lahko spleaaii na skalno polico; ko je prispel do kraja, kjer je bil izginil medved, je prodirno lavpil proti ljudem: »V jami iežil Vrvi sem, vrvil Ujeti g& moramo k
Oni, ki so ga slišali, so začeli taliti kakor v pijani radosti; eni so odhiteli proti kočam, da bi prinesli vrvi, trije planšarji so splezali k steni, drugi, planSarice in pastirji, so ohšii pečine in se povzpeli na greben s planinske strani Ko so z višine pogledali v jamo, so videU ajoto zver sedeti pokoncu, z malimi čraožarečimi očmi kmalu oprezujočo m izhodom.
Vse je kričalo, zmerjalo in se rogalo. »Ubijt.o ga! Ifbijte ga« je vpila ena planSarka, in druga: »Navalite nanj skiilck
>J{®, ne!« jo savpil Hanecerjev. >Živega moramo ajetil Živega k
Ces steno so spustili vrvi, pri vsaki je napravil Ha-mecarjav zanko, in njem« iB onim trem plaoterjem je bree Mt uspelo, da »o ujeli vso Štiri medvedove Sapo » dave6e zadrga Divje kričeč so oni na vrhu potegnili «s vrvi, medved »e je dvignil, drael iz jamo — kepa fe»r, hrambe — ob steni, v tem ko so pianSarji In Hane-mrji#v skokoma planili v drag«. Počasi je plaval medved V
ob steni, se zibal in gugal v svojem silovitem in vendar brezplodnem upiranja« vrteč se v krogu in butajoč ob slednjo ostro kleč. S kljukami na gorjačah so zavlekli planšarji in Hanecerjev zvezano žival, ko se je dotaknila tal, na sredo drage, pograbili vrvi in stekli vsaksebi na štiri strani, tako <ia je ležal medved na hrbtu, z razkrečenimi šapami, brez hrambe in moči.
Vsi, vsi so se »daj zgrnili okoli njega, kričali iri vreščali, tulili in vriskali kakor obsedeni od togote, pijani od krvoločja. Česa niso zaradi te živali morali prestati vsi, brez varstva in pomočil Globoke, krvaveče rane j« zadajal njihovemu življenju, njihovemu bornemu imetju, gladovali so in stradali, tresli se in jokali, trpeli stisko
i i nadloge zaradi te zveri! Zdaj jo imajo v rokah, zdaj pride kazen! Besno kričeč sa olKnetavali žival s kamenjem in jo suvali z tlakovanimi coklami v lakotnioe. Medved je trpel brez. glasu, kakor pieponosen, da bi izdajal mučiteljem svoje trpljenje; le zdaj pa zdaj je skusil dvigniti okrvavljeno glavo iu je vrte! utrmjajoče so oči na vse strani. S krepelci so bili po njem in mu pulili iz kožuha cele pe«ti dlake. Ko obseden Je pograbil Mardereker razmesarjeno kozo, tlačil medvedu krvaveče kose aieea v golt in hropel: »Zri! 2ril 2riU Dekle, ki m« je bi) Vacemanov sin ukradel dekliško čast, je pljuni!« medvedu v oči in » penečimi se ustnicami kričalo: »Tako ko ta, bi moral ležati pred nami nekdo drugi! Drugi!« Ko ogeej i« miefp ta beseda razljučene ljudi. .»Vase, Vacek so vpili na medveda, ia toča kamenja se je usula na brezbrambno žival.
Rudlib, ki ga je bilo privabilo vpitje, je prihitel nazaj. »Ljudje, ljudje! Ali »to Se ljudje? Bodite vendar itsmiljeni in ps3tite, da ga zabodeml< Tod* stjaili so fanta nazaj. In Hanecerjev je savpil: »Kaj naj mu sto-
dižaf«, postati f.ene jti* naltinje. Ena kmeties je nato vprašala, M rax-ssme pod junaštvom. Stalin ja odgovoril: »JunaV.i-nj»- v službi sovjetske domovine.« »No, pot«® n« bomo nikdar prave
matere,* je pristavila druge kmetica. Seve so 1» nato s silo odvedli " dvorane. — Pa je inieU prav.
Pogreb pr.glavari« gr-ike vzhodne cerkre. » Carigradu je umiri grški patriarh foui II. Pokopali so ga po
tisoč let. starih obredi ki so sila zanimivi. M« vega posadijo P«'""" v njegovih mašmh obl»« I lih na bogato okrašen «^ v cerkvi, ki je bila «1« tfova prestolnica. lr; " S tri noči sedi mrtvi P0; glavar v vsem svoj««™ "anj«» krasu, »■«• % a* pa se pt«ffl»kajo h , ?0 Haoči in mu poli* ovelo roko io f/ffl za zadnji blagoslov- ^; lično veti«	»e
solci prostor, >z P0S<S ki dvigajo modrikast. «bW
kadila, »f °lt'rf?Qih lajo Hebele
Ji zno itarl mož na pr
stolu na Jt-il-f eti
co, »a i«-»h.f " kV
dragocen krA
rib mu slom V
in vključil agilni S- župan. Svojo zmožnost eo
mkazili Pevci in tle'V""!a,!or'.i- Yse. Pranje P» Suži mladi govornik Kiktu-jev Lojze, ki je svoj Tocr dovršeno preduašal, Se je navzoče siavdu-lv.1 domači g. župnik za izobraževalno in orga-aiMtorično deio, nato pa so z mogočno »Hej Slovenci« navdušeni odhajali udeleženci. - Nedelja v Trojice pa je bila na Raki dan naših deklei. 7. jo priliko so bogato odele šmarnični oltar z Mim cvetjem. Pristopile so zjutraj k skupnemu <v obhajilu, popoldne ie bil pa slovesen sprejem v dekl. Mar. družbo, 29 deklet se je pridružilo Marijini četi. — Na Dolgi Raki je umrl prileten fant ki je kot posebnost za našo dobo še vedno noeii skrbno negovano brado, Martin Obrč. — V novomeški bolnici je odšlo med nebeške krilata; mlado dekle, Jakševa Julka iz Rake. Večni mir!
Beričevo. — Karel Pance, p. d. Kselov oče is Beričevega se j® 16. maja v 85. letu starosti za vedno preselil k Bogu po plačilo /,a svoja dela. Bil je povsod in vselej zaveden katoličan, bil je ustanovni član katoliškega prosvet. dru-itva v Dolu. Čital in podpir-al je kai,* časopisje. Da j® bi! spoštovan, smo dokazali s spremstvom r.® njegovi zadnji poti, kamor »ffiO ga spremili a tremi duhovniki. Drufctveni pevski zbor mu je ob grobu zapel ialostinke. Sterilna m bila udeležba sorodnikov, prijateljev in mancev. — Boji mu daj večni miri — Tebi mladina pa stavimo za vror tega slovenskega moža, mola molitve, dela in trpljenja. — Posnemajte!
St. Jernej. Četudi imajo ljudje pri nas polne roke dela, je proslava dvajsetletnice majske deklaracije privabila iz vseh vasi ugledne može io lante, da manifestirajo svoja čustva do onih, ki so nam ustvarjali novo narodno državo. V soboto ivefer je bila naSa vas okrašena z zastavami in M mnogih oknih so gorele lučke. Ob 10 zvečer je krenil sprevod iz društvene dvorane pred Konji® i godbo na čelu. Faz balkona nam je v kras-nem govoru ©črtal postanek majniške dektaraclje S. dekan Anžič. Po govoru je godba Prosv. druživa zaigrala državno himno, nato pa je dolgi
Po treh dneh ia nočeh se eerkev ipet napolni, iz-vri« te zadnji obredi, nate polož« mrtvega poglavarja v hrastovo karsto io oato v cerkveno grobai-eo, kjer počivajo njegovi predniki,
Francija je leta 1834 ''vozila za 895,000.000 dolarjev manj vrednosti waga kakor prejšnje leto.
V britanski Guiani se »shajajo orjaški metulji, ■ merijo čez peruti do H paleev.
Pragozd na strehi. Na 'trehi nekega nebotičnika
v I,os Angilesu se nahaja pragozd, ki obsega kvadratnih metrov, 'tvorijo ga tropska dre-'Cia, lijane, palme in še «™žo južno drevje. Da bi ™ še bolj živ, so v njem Msehli opice, kuščarje in M aruge štiri- in dvonož-°e živali. Vse je sevfc »metno in 8luži zabavi Mtov, ki jim živi pr,- jozd
'««' velemestnega kam-,e8a morja prav dopa-> tn sam nedostatek '« gozd „a strehi: za )« treba plačati fre«l Visoko vstopnino.
»Pložno umrje iiiuvak, ^ «guhi tretjino svoje il\ m,£e 0'ina koj za-T'n< količine tuj. krvi,
sprevod krenil čez vas med gromkim vzklikanjem narodnemu voditelju dr, Korošcu, med petjem domoljubnih pesmi in radostnim vriskanjem naših fantov, ter se zaključil zopet pred dvorano. Pri tej proslavi moramo posebej pohvaliti gasilsko četo iz Dol. Maharovca, ki so je korporativno udeležila proslave v uniformi z g. Prhnetom na čelu. Maharovčani I Pokazali ste, da znate ceniti zasluge in pomen naših voditeljev. Hvala vam! Čeprav smo v vasi in nimamo mestnih proslav, je pa ta naša manifestacija bila prisrčna, — so pa naši kresovi bili odraz tistega ognja ljubezni do svobode, ki gori v niših svobodoljubnih kmečkih srcih, ki si ne puste kratiti svobode, vere in domovine.
Hibn® pri Bled«. Jubilej majniške deklaracije smo v naši župniji dostojno proslavili. V soboto zvečer emo zažgali več kresov. Naša udeiežba na Bledu je bila zelo velika in pestra v soboto in v nedeljo: mnogo konjenikov v narodnih nošah in na vozovih, gasilci in pevci. V nedeljo popoldne ob S pa «o združena društva v Bibnem priredila proslavo v gaailneni domu. Zgodovinsko zasnovani govor g. Sol. upravitelja Breganta, dekiamacije šolskih otrok in več pevskih točk moškega zbora pod vodstvom organista Jožefa Arfca. Vse je bilo prav lepo in domače.
Selca nad Skoijo
Loko. Prvi dan maj-nika «o zvonovi zapeli žalostno pesem, ki je oznanjala esnrt blage 28 letne Ivanka Tavčar. — Ivanka, vse svoje življenje «i posvetila Bogu in Mariji. Vdano si prenašala vse bolečine. Tudi tebi veljajo besede: »Kdor otrok je zvest Marijin, smrti naj se ne boji; luč nebeika asu zabije, ko ugasnejo oči.« Re>s nisi se bala emrii, iemveč si vdano pričakovala, da Te Marija pokliče k »ebi. Zgodilo se je po Tvoji volji. Na mrtvaškem odru ei ležala čista, neoma-deževann lilija. Na mitnicah Ti je le&al nasmeh in ime Marijino. — Draga Ivanka, težko Te bomo pogrešali, posebno tvoja mati, kateri si tako ritk naredila vesselje, ravno tako tudi brntj« in #eatre, tsr vsak, kdor Te je potna!. — Zavedamo
se, kaj ei nam 1 bili, marveč nai. Počivaj v miru lahka. Tvojim t.
Ti, znto T« ne bomo poste« i ostal trajen spomin nate.
Jomača žemljica naj Ti bo čim »krono sožaijc!
Hrast nik pri S t, GoUrdu. Dne 5. junija bo dopolnil 70 let ve-lespoštovani in rt.pios-»o priljubljeni Alojr Iziakar. — Jubilant je prava slovenska korenina, ki kljub visokim letom Se vedno neumorno dela in popravlja različna ključavničarska dela. Njegova zaloga duhovitih Ia! in domislic pa ga udaia, da je bil nekdaj godec. Toda n« tirno doma, uveljavil se je tudi v javnosti. Kot župan je vodil tukajšnjo občino Trojane v težkih letih od 1909 <io 1921. Bil je član cestnega odbora ter rajnih drugih ustanov in društev. Jubilantu, ki ie tudi »nt naročnik »Domoljuba« želimo, da ga Bog ohrani krepkega <io skrajnih mej življenja.
Zagradee. Majniško deklaracijo emo proslavili na sledeči način: Na predvečer so zažareh številni kresovi v območju naše župnije. V nedeljo «e je vršila proslava majniške deklaracije v primerno okrašenem gaeiinem domu, katero je priredilo prosvetno društvo sporazumno e krajevno organizacijO JRZ v Zagradcu. Proslavo ie otvoril e primernim govorom prosvetnega društva Skupek, nato je zapel pevski zbor nekaj pesmi pod vodstvom g, organista Jernejčiča, nakar je g, župnik v svojem govoru pojasnil pomen majniške deklaracije. Koneno eo de-klamirali g. Draga Skupkov«, ga. Tilk Košak in g. Janko Zaje. Proslave ne je udeležilo lepo število občinstva in 8 tem manifesti!®!« za dr. Korošca.
Ali gospodinja lahko zbira bogastvo? To se lahko z mirno vestjo potrdi, če se pomisli pri terre na vsoto, ki tiči v dobro ohranjenem zakladu perila. Ako bi ee moralo gospodinjstvo vedno znova oskrbovati z novim perilom, tedaj bi bila domača blagajna kaj hitro izčrpana. Gospodinja stori radi tega V3t kar je mogoče, da ohrani svoje perilo čim dalj časa snežnobelo in lepo. Ona dela tako, kakor se je naučila od evoje matere in atare matere, za pranje in rmgo svojega perila uporablja samo dobro Schichiovo inilo znamke »Jelen«.
rimo, da bo trpel, hudo trpel, hudo, hudo!« Tedaj je ugledal oglarja prihajati po poti. »Ajgel, Ajgel! Pridi sem!« Ie še drugi so zadeli klicati: »Pridi sem! Povej ti, kaj aaj mu naredimo! Povej, kar je najbolj grozno!«
Oglar je obstal pred medvedom; počasi se Je ozrl po poti, odkoder je bil prišel in dejal. »Najbolj grozno? Oženi se naj kakor Kaganhart!«
Od osuplosti je za hip vse umolknilo, nato so bruhnili v bučen krohot. Medved je očitno čutil, da so napete vrvi popustilo, iznenada se je silovito skrčil, prevrgei in stal na nogah; tri vrvi so zletel v zrak, samo Hane-cerjev je še trdno držal svoj konec. Razlegel se je pro-diren vrišč, dekleta so zbežala, možje, Hanecerjev vsem na čelu, so planili na medveda, toda zamolklo rjoveč se je žival vzpela in udarila s šapo. Hanecerjev so je bled umaknil, in dečim se mu je po stegnu poeedila meča kri, je stekel medved v divjem begu po dragi navzdol, da so se mu opletale vrvi okoli nog kakor sive kače. Med drevjem in izginil. Pač so skočili za njim Rudlib in oni trije pJanšarji, toda niso ga dobili več pred oči; našli so samo vrvi, katerih razrahljane zanke so zdrknile s Sap bežečega medveda. Ko so opustili zasledovanje, je dejal Rudlib planšarjem: »Privoščim vam to!« Nato je odšel proti Reginski steni, da bi zasul jamo. ki jo je M
i7'k°Planšarji so se začeli med sabo prifikati. »Ti si bil prvi, ki je izpustil vrv!« je zavpil eden, in drugi: »Lažeš, ti sam si bil tisti!« Beseda je dala besedo, skočili so si v lase in potem so govorili s pestmi.
Ranjenca so bili prenesli v kočo in Ajgel gaje obvezal; potem je poiskal še Mardorekerja m ga povabil
ca veče.	. ....
Pri svetlem soncu se je napotil dalje.
12.
V gozdu pri Lokijevem kamnu je bila od ranega jutra pridno pela sekira. Padla sc nova drevesa in nad tlorisom, ki ga je bil začrtal oče Ebervajn, so že na štiri debla visoko in v dve bruni stale stene kloštra in cerkvice. Pred enim šotorom je ležala, z belim lesom v soncu se lesketajoč., sedaj že precej dovršena podoba Križanega; v surovem je dleto že opravilo svoj posel, začela se je drobna rezbarija z nožem.
Zdaj so počivale vse roke, zakaj zapel je bil opoldanski zvon. Hlapci so polegli okoli ognja, in za iz goli narejeno mizo so sedeli Ebervajn, Valdram in Svajker; odmolili so in brat Vampo je prišel s kadečo se skledo. Ebervajn je namrščil čelo, ko je zagledal jed. »Brati Proti moji besedi si šel po mleko?«
»Ne, dobri oče, mleko je prišlo k meni!« se je muzal Vampo. »Danes zarana, ko sem bil vstal, da bi zanetil ogenj, sem se pred šotorom skoroda spotaknil obenj —i in poleg ročke je ležal eel ržen kruh, sladek sir, in še surovo maslo, kaj snažno zavito v zelene liste,«
»Ali veš, kdo je dar prinesel?«
»Skoroda bi vedel. Pa vendar, mogoče se motim.. Vampo je pomežiknil in se ozrl v Svajkerja, ki je zarde! do las. »Mogoče še človek ni bil, ampak angelček z nebeško mano in sladkim mlekom iz obljubljene dežele, kjer s« cedi tudi med. Tega pit ni bilo poleg!«
»Zoprno gobezdaloU ga je pokaral oče Valdram. »Zfir piraj svoja usta, če jih ne moreš odpreti, ne da bi skrtmil svetega 8 pregrešno besedo!«
»Samo pošalil sem se, oče!«
»Sali se pri ognju s hlapci, ne pred ineuoj, ki. so mi
tvoje besede studijo!«
Iz n aših društev __
Cemšeaik. V nedeljo, dne IS. junij* proslavi nase prosvetno društvo 25-letnico postavitve prosvetnega doma In obenem 20-lelnioo majske deklaracije. Vse zavedne prijatelje katoliške proeveta vabimo ta dan v CemSenik in še prav posebno tiete, ki ste pred 5 leti Sli na proslavo 20-letnice naSsga doma, pa eo Vas orožniki pognali nazaj, odkoder ste prišli, predno sta mogli dati izraza svojim cu-eivom. - V nedeljo 13. junija je v Oemšeuik prosta, nezeetražena pot. Na koncu vseh potov In steza, ki Vas pripeljejo v naš skalnati CemSenik. Spored: ob četrt na "9 eprejetn gostov, ob tri četrt na. 9 sprevod V cerkev, ob 9 sv. maša, nato p prosvetni tabor pred cerkvijo, na katerem govori ve« odličnih govornikov. Ob 3 popoldne bo pred cerkvijo narodna tgra jjurij Kozjakc. — Pridite!
J elita. Proslava 20 letnice inajmSke deklaracije bo pri nas v nedeljo 6. junija ob 8 zvečer v Domu. Ha sporedu je več pevskih točk, dekla-maeij, govor in Igra »N a š a pravda«, ki nam kaže trpljenje naših ljudi v tisti dobi. Pridite vsi: možje in fantje, ki ste na frontah doprinašali najtežje žrtve za našo svobodo, žene in dekleta, ki ste doma nosile vso težo tistih dni, pa kljub temu z vso zavednostjo in odločnostjo pripomogle maj-niški deklariciji do njenega zmagovitega pohoda po naši domovini. Vabljena tudi mladina, da bo znala prav ceniti težko pridobljeno svobodo. Vstopnina zelo znižan«.
Siri. Krajevna kmečka zveza je priredila sestanek dne 30. maja ob S popoldne pri Jakobu Kavčiču v Koprivniku. Vsi povabljeni posestniki eo se sestanka udeležili v polnem številu, razen onih v Ja-vorjevem dolu. Na sestanku nam je Potočnik Jvan 1»; Dobračeve obrazložil potrebo, koristi in pomen kmečke »zveset. Vsi/smo mu z zanimanjem sledili. Se bolj omembe vredno pa je, da so vsi do zadnjega pristopili v Kmečko zvezo m tudi vsi plačali članarino. Kaj napravijo tadi ostale vaai naše župnije tako, pa bo kmalu postala naša Kmečka zveza močna organizacija.
Vatelico za zaslužne delavce je priredil belgijski kralj I^opokS v svojih vrtovih.
Ve« odbor komunkHSne stranke i« zaprla kitajska policija v Saakingu,
Pri voiitvah v msitzenuki parlament so zmagali katoličani, skrajni desničarji in levičarji so pa propadli.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Kmečka žena in mas cms
i
Na prelomu časa iivimo. Svetovna vojna je bila zadosti važen dogodek v zgodovinskem toku, da je zaključila eao obdobje človeškega udejstvo-vanja in razvoje ter odprla vrata novi dobi. Kakšna bo ta nova doba? Povedati je treba, da to dobo soustvarjamo vprav mi, ki sedaj na zemlji iivimo — da ho zaradi lega ta doba taka, kakršno bomo mi s svojim sodelovanjem ustvarili — ali pa z brezbrižnostjo in » prekrižani™ rokami pustili, da jo po svoje ustvarjajo drugi brez nas in morda proti nam.
Zgodovina nas uči, da se na zemlji vsaka stvar razvija aii r boljše stanje ali v propad. Ta razvoj proti boljšemu ali elabieasu j^S nujen vsem časom; brez tega razvoja ni nobene dobe v zgodovini. Toda poleg tega — recimo stalnega, neprestanega razvoja sc pojavi v gotovih časih še prav izreden, poseben preobrat, ki ga povzročajo izredni, zgodovinsko važni dogodki, na primer odkritja novih delov sveta, važni izumi, velik« revolucije (na pr. francoska), velike vojsk* (kakor svetovna) itd. Pri takih preobratih se dotedanji razvoj nekako hipno prelomi: starega je konec, ker po starem ne gre več, treba je nove poti. Mi živimo v dobi, ko stopamo novo pot. Kam in Itako, to je vprašanje!
Na} čas ima v sebi vse polno nejasnosti in zmede. Kamor pogledamo je prav sa prav »maš-njava. Če se ozremo na "kulturo, najdemo kspico ljudi, od katerih vsak po svoje okuša najti pravo smer, v katero naj se-razvij* izobrazba, umetnost, znanost, in je prepričan, da je aaiel rešilno stezo iz težav sedanjega {asa. Pa ae prej ali slej Izkaže, da ni bila prava. Treba je mMm jasnega pogleda in vekovitega, trdnega temelja vsakomur, ki hoče v današnjih dneh biti vodnik kulturnega razvoja narodnih množic.
Isto zmešnjavo zasledimo v gospodarskih vprašanjih. Mnogo desetletij oznanjani »evangelij« gospodarskega liberalizma (popolne prostosti posameznika) je pripeljal alovssjtvo tako daleč, da ie jasne spoznalo, da po tej poti ne more več naprej. Gospodarska svoboda je nujno rodila neverjetno izkoriščanje, ki je raslo na eni s tirani v grozotni kapitalizem, na drugi t neizogibno obubožanje.
Liberalislični gospodarski sestav se ruši — treb» ja ubrati novo pot -- ioda človeštva se kaj rado zaleti iz ene skrajnosti v drugo. Tako se godi tudi dandanes- Ia neomejene volje posameznega človeka, ki je rodila toliko zla in hudega, se ho{e ustvariti neomejena volja skupnosti (kolektiva), ki gre tako daleč, da v komunizmu posameznik sploh nič več ne pomeni, da je samo navadna števili« skupnosti, ki o vsem odloča. Isto načelo neomejenih pravic vidimo tudi pri fašizmu, ki tudi posameznemu človeku v imenu skupnosti zelo občutno omejuje svobodo. To so skrajne poti, po katerih skušajo narodi doseči novo dobo. Nekako v sredini pa stoji nauk Kristusov, kakor ga oznanjuje in tiči njegova Cerkev. Ta nauk pravi i« 2000 let iato: da je vsak človek s svojo neumrljivo dušo odsev večnega Boga ln zato sam mt veličina, ki se je nikoli in nikjer ne sme poniževati v golo brezoblii-no številko neke skupnosti, ki bi njegovo osebnost ubijala; po drugi strani pa isti nauk uči: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe? Ni ti tedaj dovoljena svoboda v nobenem pogledu, kakor hitro gre ta tvoj« svoboda na račun tvojega bližnjega
Nov čas se torej oblikuje, Toda takoj je treba prist&viti: ne oblikuje se aaM, oblikujejo gc ljudje. Ljudje, ki imajo o bodočnosti različne nazore. Zato s« danes misli ia ideje krešejo, vodi se hud hoj a lice bodoče dobe. Ta boj vsi čutimo. Tudi kmečki ljudi«. Vemo, da bodo od obličja bodoče dobe odtisne tttdi rešitve vprašanj, ki trdo zadevajo kmečki stan. Verno, ali bi vsaj morali vedeti, da se človeštvo zdruzuie v slanovs-ke vrste, kakor je bilo že nekoč združeno. Znano nam je tudi, da bo v borbi za odločilen vpliv pridobil odločujoče mesto le tisti stan, ki bo tesno strnjen in združen pravi {as dobro vedel, kaj kože.
Večina slovenskih žen in deklet pripada kmei-kemu stanu. Vače žuliave roke ia izdslana tele« to jasno potrjujejo. Nič preveč ne povzdigujete svojega de!« in svojega pomena, Se poudarite, da na Vaših ramah eloni težak del gospodarstva, da je v Vaših rokah slovenska kmečka družina in da je v prvi vrati v rokah slovenskih kmečkih raa-ter in kmečkih deklet usoda slovenskega naroda Ce ie njihov delež pri vsem tem tako velik, če h pregovor veli — da žena tri vogal« pri hiSi podpira — kako bi moglo biti prav in v redu, d« bi«
V Hauff - I. O.:
Frovftice
Če je tekla reka ravno, je stekel na prvi sklep, velel vsem, naj potegnejo svoje drogove iz vode, potem pa je zasadi! svoj ogromni drog v kremen, pritisnil in splav je zle tel naprej, da so drevesa in vasi kar zaplesale mimo njih. Tako so rabili za vožnjo do Kolina ob Renu, kjer so navadno prodali svoj tovor, polovico manj časa kakor sicer. V Kolina pa je dejal Goran: »Vi sta res pravi trgovci, ki niti ae vesle, kaj je vaša korist. Ali mislite, da porabijo KolinSani zase ves ta len, ki pride iz Črnega lesa? Ne, ampak vam dado zanj le polovico tega, kar je vreden, potem pa ga drago prodajo v Holandijo. Prodajrno tukaj le mala bruna, z velikimi pa pojdimo v Holandijo; kar izku-pimo preko navadite cene, je naš dobiček.«
Tako je govoril zvijačni Ooran in drugi so bili s tem zadovoljni, nekateri, ker bi si bili radi ogledali Holandsko, drugi zaradi denarja. Samo eden med njimi je bil pošten in je opominjal, naj ne izpostavljajo blaga svojega gospodarja nevarnosti ali ga ogoljufajo zfi višjo ceno, toda niso ga poslušali ia so pozabili njegove besede, Holandski Ooran pa jih Bi pozabil. Peljali so se torej i lesom po Renu doli, Ooran je vodil splav in jih hitro pripeljal do Roterdaata, Tam »o jim ponudili štirikrat višjo eeno, kakor so prej les prodajali in zlasti ogromna Goraoova bruna 00 plačali a težkim zlatom. Ko so videli Črnoteščani toliko denarja, niso vedeli, kaj bi počeli od veselja. Goran je izkupiček razdelil, en del za lesnega trgovca, druge tri med može. In zdaj so se spajdaSili z mornarji in drugo ničvredno sodrgo po gostilnah, zapravili in zaigrali d«. i3"
nar, vrlega moža pa, ki jih je bil svaril, je proda! Holandski Ooran nekemu trgovcu s človeškim blagom in nihče ni več slišal o niem. Od tedaj Je bilo za mladce v Črnem lesu Holandsko raj in Holandski Goran njih kralj. Trgovci z lesom dolgo niso nič izvedeli o teh kupčijah in neopazno je prišel i« Holandije v deželo denar, preklinjanje, grde razvade, popivanje in igranje.
Ko pa je stvar prišla na dan, se je Holandski Goran izgubil, a mrtev še ni; že sto let straši po gozdu in pripoveduje se, da je že mnogim pomagal, da so obogateli, seveda — na stroške njihove uboge duše, več nočem reči. Toliko je pa gotovo, da Izbira še sedaj v takih viharnih nočeh vsepovsod po ,lelovi gori, kjer se ne sine sekati, najlepša jelke; moj oče je videl, kako je Štiri čevlje debelo jelko prelomil kot šibico. S temi obdaruje tiste, ki zapuste pravo pot in gredo k njemu; o polnoči znosijo nato sklepov je v vodo in on vesla z njimi na Holandsko. Toda če bi bil jaz kralj in gospod Holandske, bi ga da! s kartečami v tla zabiti, kajti vse ladja, ki imajo od Holandskega Oorana tudi le eno bruno, se morajo potopiti. Zato se toliko sliši o nesrečah na morju; kako bi se sicer mogla potopiti lepa, inofaa, kot cerkev velika ladje? Toda ko-likorkral. Holandski Goran v viharni noči v Črnem lesu jelko podre, skoči ena njegovih starih iz ladijskega skiepovja, voda vdore v ladjo in ni ji več pomoči. To je pravljica o Holandskem Goranu in resnično je, da izvira vse zlo v črnem lesu »d njega; o, zna človeka narediti bogatega,« je dostavil starec skrivnostno, »toda jaz 110 bi maral ničesar od njega; za nobeno ceno bi ne maral tičati v koži debelega Gzekiela in dolgega Gelta; tudi kralj plesiSč ae khs je men d® vdal!«
H4H0
Koliko Je »lata v zemlji? Po najnovejših podatkih se j« po odkritju Amerike no dane« »kerp-no po vsem svetu pridobilo 32 tisoč ton iUU. Polovica te količine I« bila pridobljena v anas-lih stoletjih. Vse zlato m »vetu bi spravili v k"0'10' iiroko in visoko 12 litrov. Približan 15 *'«««
ton vsega »lat* j« » narju, ostalo zlato ]« * okraskih, tehničnih predmetih, sobeb i. dr., ali P« je šlo v isgabo.
Lea« Sffl iN skrimMt-«s! žarki. Do dane« m««' 1:10, <5b je luna mrtva v>*
zda brez ozračja »". t,
lofes. Njen« svetlob« « samo od« t v sončne ««' Sobe. V zadnjem £
»kuMo r.v*sdoslo«i »
kazati, da iz*««™ tirna svojo posebno 1» Sobo. V mesečnih nom »o skozi »••««. .'v'"*C:t.
izpostavili hm»"» kom ffl.rmorn.te. ne iss tkane Učinki so bili i^ Marmornati pred"«, Ujfubili s*oj bl«k « • *B«eli kruliti, tkivo I« '« gabile svojo btfvo, j. postalo motno. Uč«n» ki »o aato sklep«"'i »i žarki bi »	C*
v B0 brigale, po kateri poti bo krenil voz v rJjoJo dobo? C« novi čas ".»tvurjajo Ifadf* — kako L0glo kmečko žesstvo držati v tako važnem heoutku roke križem, češ, to aa« nič ne briga, to L i»«dijo molki?! N» te&oi Zavedajte se odgovornosti, ki jo sedanje razmere nalagajo sleherni jlovenški kmečki ženi ifl dekletu. Dane« gre za več Mtar 6Rino za tvoj in moj dom ki njegov goepo-darfi napredek; gre za ohranitev naših svetinj, y «o v uevaraosti, 4a jih prekuciie sedanj«ti potonejo M seboj ia uničijo. Gre za ohranitev tega, j,sr 'je vsakemu slovenskemu kmečkemu domu metoi
jjre za ohranitev kmočke^a grunta sploh; gre za slovenski jezik in naše narodne ev®-
gre za obrambo vernosti v kmečki hiši in Uren nje.
Kako hi »nagla katerakoli slovenske žeaa in ^cltlt, pa saj jo doma iz k teregakoli kraja aafa Jjiie jlovsaske zemlje, reči, da jo te stvari ne janimajo? Slovensko ženstvo je že sijajno do-lajalo, da (e popolnoma® zia svojem aseslu, kadar kličejo važni trar.vsfki: od koga so tt« tisoči Opisov saa rasjniSki deklaraciji? Okoia® roke aalih žena in deiiet so povedale svojo voljo, ko j« lo tirja! čas, Te iroke so pokazale, da ni njšhov delokrog samo trdo kmečko delo, marveč, <ta znajo pijsii tudi za javKO 4*b, Issdar prikipi potreba jo vrhunca. In da imajo to dfcio v/ati v roke še s m drugačno vnemo in ognjem, Itekor moški!
Tudi današnji čes zahteva, da je kmečko žen-jt»o na svojem mestu. Kaj i® naloga, ki jo nalaga «dsn;i čas slovenskemu kiiečk®iau ženstv«?
(Dalj® prihodnjič.)
Pismo iz Pr«ige
Pred dnevi smo poročali o odhodu 150 kmetov b Jugoslavije, med katerimi je 5 Sloveacev, na Češkoslovaško, kjer so gostje bratske države, NaS prijatelj, župan Ivan Šinkovec iz Ambruaa nam pišo o tem potovanju sledeče s
»Naša pot čez Avstrijo j« bila. ponoči. Dne 22. raaia smo ob po! 3 zjutraj prestopili mejo češkoslovaške na postaji Gornje Gradišče. Takoj emo spoznali češkoslovaško gostoljubnost, zakaj tehi so aas pogostili 4 kavo ai pecivom ter aam. dali znake ta knjigo z »spisom: 30 let zadružnega kmetijskega dela. Ob 4 sme bili že v Budfevicaji, ia pol drugo uro pa že v Pragi, Tam so nas sprejeli zastopniki češkoslovaške agrarne stranke
innas spremili v hote! Beranek. Dopoldne smo se odpočili, j>op«idne pa smo oditi ogledlat si etavo, ki je bila dopoldne odprta in k« bo irajbla do 29. maja,
Najprej asno videli ogromne poslopje, v katerem so razstavljene statistične tabele in diagrami o kmetijskem napredku, o turističnem delo, a«-rodnem zdravju, selekcija žita, povrimi posestev itd. Občudovali msu> tako ogromno poslopje, kakor tudi stafcistično gradivo, zlasti pa napredek češkoslovaškega kmetijstva. Ogledali smo si razstavo raznih poljedelskih strojev. Teh je na razstavi toliko in toliko različnih, da ono mogli »poznati vse od navadnega pluga pa do sajvečje mlaitlni«, ki žito »mlati, jrveie in atpreša siimo v bale, ®S»ti žito in. napolni vreče. Ogledali smo si razne vrst« ovac iz raznih krajev ieške države. Na tej razstavi j® zastopaaa vsa češka država m je zato razumljivo, smo hodili Stttri ia pol -a-re skozi raastaro.
Tadt razstava konj in govedi je bila za nekaj novega, ker amo videli prvovrstne vole za zaikolj, težke tudi do 1400 kg. Pretežno je prevladovala simondolska pasma. Prašičev ssa rauMtsvi sicer si bilo veliko, vendtar pa to bile razstavljene zelo lepe- živali.
Na lovski razstavi nas je najbolj zanimal jugoslovanski oddelek, zastopana pa ie bila tudi Ro-launija. Tudi ta razstava jo ogromna, ter se odlikuje po svoji kakovosti ia raznovrstnosti.
Zvečer ume se udeležili banketa, na katerem jo s češke in naše strani sledila napitniea napit-nici. V imen« Slovencev se je zahvali? za gošto-Sjiribie Cehov g. Janko Oroenik. Nagla&s! je naše presenečenje nad vsem, kar smo videli.
Drugega dne pa na® je čakala zopet nova slovesnost, namreč proslava 30-letnice ustanovitve pnrt zadruge. Ta proslav« je izzvenela v veliko manilestaci^sko prireditev, ki nam je pokazala vso veličino češkega zadtužiMBga dela.
Na Trgu sv. Vaclava je bila postavljen® velikanska tribuna. Trg je nekoliko podoben Kongresnemu trgu v LjiAljaiii le dfl je daljši in širši, ter bol; strm. Malo pod vrfecms je spomenik kralja Vaeiavji as konju, »b straneh pa ser štiri ovetuiSke sobe. Tisoči in tisoči češkoslovaške mladine iz vse države eo korakali v narodnih nošah mirno spomenika, drugi v običaniii nošah pa so prav tako korakali mino. Sprevod je ©tvoril jezdec x <iriiav«e zastavo, aa tajim pa ie iia žeta ga četo na konjih. Sledila je ogromna množica kolesarjev in kola-•ario, nato zopet narodne aoSe, ?nw pa godbe, nato p« skopate • pomembnimi napisi, kakor: »Po-rdravljeno mesto Prage!« »11 pa »Kjer beat brsta
ne ljubi, je tujec gospodar«, »Protestiramo proti levi tn desni!«, »V skupnem delu državotvornili strank je ssrnaga države!«, »Za pravično plačo d<e-laveu zemlje U. Posamezne skopioe so predstavljale kmetsko delo, kmeiske življenje, kmetske družino, Haaaki sci »seli s seboj celo cvat^o itd. Na vseh obrazih uavzoiih udeležencev p» ee j« »calila samozavest, ponosnega češkoslovaškega kmeta.
Popoldne je bila velika prireditev na praškem stadionu. Tam se je zbralo vita sto tisoč ljudi. Nastopile so narodne aoše, konjenica, sledili so vaški prizori iz vsakdanjega življenja m ?>a narodni plesi. Vso prireditev je zaključila zopet konjenica z zastavami. Zaželeli amo si, da bi I ud i na&t Kmet-akt zveea priredila vsaj približno podobno slavje, OMak »a Češkoslovaškem ow je prepričal, da smo tudi nsi sa pravem potu in da se moramo s vse® navdušenje® okleniti Kosetske zveze ra «»-iegK diTiištva, pa bomo tudi mi prišli do zažetje&ih uspehov.
Ko «o gledali na IkoSe in tisoče mladitk ljudi, polnih MauraavaaU ia odločnosti,- svesi: si svojega programa, smo spoznali, da je ni sile aa svetu, ki Iri jih premagala.
Prihodnje dni gremo na podeželja, kjer bomo spoznali kako češk oslov aiki kmet živi is 4«ia. Po-Siiianao «voje pozdrave vsesn v domovmit
NaJi vestni bralci se ie spominjajo iepih podlistkov, ki smo jih prinašali v naš^m Hst« od lete 1933—1935 pod naslovom »KdeSa nevarnost«. V ssjih je pisatelj in sedaisji referent prosvetnega ministrstva g, Erjavec Fran, ki ga je te&utji JNS režkr. pregnal daieč na Kosovo polje, obrsvnaval komunize®. V naiens iistn smo objavili le zgodovino komuaizma in pa uresničeni« komunizma, kakor se izraža danes v botjševiiki Rusiji.
Pisatel* je potem te podlistke temeljivo predelal m dopolnil ter jim doda! Je obsežni irriji del, to je kritiko kofižunizma s krščanskega vidika ia tak« smo dobili pred kratkim obširno <leio z naslovom »Ko«ani*ea» in kokaosisti^a Rusija«, ki je nedvomno ena najpotrebnejših, najzanimivejših m najvažnejših knjig, kar jih ie bilo pri nas natiskanih ssadtsia leta.
Komunizem i-s ideja, ki je zavladala na eni šestini aameljsk* oble fv Rusiji), ki pretresa bol; ali naaj že dvajset let ves svet io ki se ie nevarna zajedla že tudi v »efeatere plasti našega naredi te*
aibkor ne učmkovsM v tei meri in obliki n« iz-pMtavljeae preuaisi«; io» t«j ima luna svoje 2«rk®. Poizkusili so tudi t ■•si, ki to jih vsejali ob alajii. Žito je pognalo S»i-N« kot ooo, ki so ga «ajno sejali. Torej bo » _ sekaj reseioe ok«K »tivnostne moči, ki jc iBsreva luna po starih Pniiovedovanjih. Steklena doba priM*. »Mdirfeni steklarji ofe-fNejo prihod ateklen« In re.nic« je, pri «»»t>ah vedno bolj upo-™1»lo steklo. N»do!g# da j« b« p0neko4 ,,, Ea okn» in ja globa bila razkošje. "j™es,P» odpirajo soncu, W»vl toploti ln svetlo-J8e, »obe. Tovarne »i ?Pravjsj0 r^a ^a, S* «lt »tene so iz st«. smo celo U o
t,T in ae ho &olgo, ^bomo „ed,- tteklene
Jsafalvo »kibo v ffi w»>,o tako sU,,^*"«, to •« oee-V vsej An-
naprej, le 30 let vršil la'-
Aa-
zraoJ
Med starčevim pripovedovanjem se je vihar polegel; dekleta bo plašno prižgale gvetiljke in odSle, možje pa bo Petra Munku položili vrečo z listjem za vzgiavje na klop pri peči in mu želeli lahko noč.
Ogljarjev Peter pa ni imel Se nikoli tako težkih eanj kakor tisto noč. Zdelo se mu je, da mrki velikan Holandski Goran s silo odpira sobna okna in mu podaja s svojo nestnansko dolgo roko mošnjo polno zlatnikov, ki jih je potresal, da je glasno in ljubko zvenelo; petem »pet je videl malega, prijaznega Ste-kienčka, kako je jezdil na velikanski zeleni steklenici po sobi okoli, in je menil, da sliši a>pet hripavi smeh kakor na Jelovi gori; nato mu je sabrnelo v levo uho:
>V Hokndiji je »lato, lahko dobi vsakdo, sle da malenkost za to, zlato, zlato!«
Potem je slišal zopet na desno uho pesmico o fea-žladiiiku v v.elenem jelovju in nežen glas je Šepetal: >Neumni ogljarjev Peter, neumni Peter Munk, ne imaš nobene riue na »rastd« in si vendar na nedeljo rojen točno ob dvanajstih: Ršmaj, neumni Peter, rima j k
Zdihoval je in stokal v spanju in se trudil, da bi našel rimo, toda ker svoj živi dan ni še nobene naredil, je bil ves njegov trud v sanjah zaman. Ko pa se Je o prvi jutranji zarji zbudil, so se mu zdele njegove sanje vendarle čudne; s prekrižammi rokami Je s6del aa mizo ln premišljeval, kar mu je glas v sanjah šepetal in mu je še vedno donolo v ušesih. >R.imaj, neumni Peter, rimaj,< si je govoril in trkal s prstom ob želo, toda ni bilo in n! bilo nobene rime. Ko je še vedno tako sedel, žalostno predse gledal Ju iskal rime
na »rastik, e® šli trije mladci mimo hiše v gozd in eden je prepeval:
s V vasi sesednji mi cvetke rasM, za moje srce je le ena Barno.«
Kot svetel blisk Je spreletelo Petra, naglo se je dvignil in planil iz hiše, ker je menil, da ni prav slišal; skočil je za onimi tremi mladci in zgrabi! pevca hlastno in trdo m roko. *Stoj, prijatelj,« je zaklical, skaj ste prej rimali na »rastdc? Bodite tako dobri in povejte, kaj ste peli.«
»Kaj pa ti je, dečak?« odvrne Crnoleščan. »Vendar lahko pojem, kar hočem; izpusti pri tej priči mojo roko, sicer —-.«
sNe, povedati moraš, kaj si pel!« je kričal Pete? kakor brezumen in ga je še trdneje prijel; ko pa sta druga dva to videla, sa nista več obotavljala. S trdimi pestmi sta /.ačela obdelovati ubogega Petra in ga pre-mlatila kot ajdo, dokler ga niso bolečine prisilite, da je tretjega izpustil in se ves oslabljen zgrudil na kolena. »Zdaj imaš, kar si iskal,« so dejali smeje se, »za^ pomni si, bedak, da ne boš več sredi pota napadal ljudi, kakor etno mi.«
lOh, S&j Si bom zapomnil!« je odvrni! Peter zdl-huje, »Zdaj imam zadosti, pa vas prosim, bodite tako dobri in mi Eatanko povejte, kaj je tale pel.«
Zopet so se zaamejali in se norčevali iz njega; tisti pa, ki je pesem pel, mu jo je povedal in smejoč tis pojoč so odrinili dalje.
»Torej s a m d I« je dejal ubogi pretepeni Peter in se s težavo dvignil; »samtte na »raetd«, zdajj, Steklenček, se hočeva zopet pomeniti.« Sel Je v kačo,
predstavlja nedvomno najrevnejšo nevarnost za 4a-oašaje človeštvo kot celoto in z« umskega posameznik* posebej. Razumljivo i« zsio, da se i« o t«u gibanja napisalo tudi pri a«a Slovencih ie jeko mnogo, veodar do da-ne« I* smsojo imeli pri n« dela, ki bi obravnavalo to svet jrr*tre»ujočo m»ei V celoti in izčrpno, tako d« bi aašel oai človek o njej res popolno sliko »u jasno sodbo, Pa tudi Hrvatje in Srbi nimajo nobenega ialcega «Ula, kar i« bilo tem bolj anlostoo, ker 11» dragi strani vidimo, kako Ana za dnem naš fcsjižni trg i-M* v nosi poplavlja bolj ali mani prikrita kotnuni-eUtns književnost
Glede na t® dejstva moramo biti naravnost hvaležni pisatelja Erjavcu, 4* asm je • svojo najnovejšo knjigo »Komunizem in fconais»i®tičatt Ro-tu> napisal delo, ki smo ga ie dolge tako zelo jpogre&iH in ki bi ga moral pazit® prebrati prav ■seak sloveasfei človek od mladega študeat® preko kmetskega gospodarja do delavnega trpina, ki v pogosto ofctrpuib stiskah današnje dote iiasih ozirajo po komunizem kot nekakem odrešeniku is današnjih nadlog.	_ '
Da, tadi oaie kmečko ijmlstvo. fantje is možje, bi moralo panso prebrati te velensnimivo knjigo, ia katere bi žele prav spoznalo vso miselnost komunizma in v»e usodne posledice njegovega aresnl-čeaja v nbogi Rusiji. Ni namreč res, da bi se tikalo to vprašanje le delavstva, temveč asm ravno roški Tzglcd ciokazoje, da je oa}slraJii*ti* žrtev kemuniz-&u ravno — kmet. In kar bi nam moralo dati še aajveč misliti: v Rusiji je nekaj tisoč komunističnih mestnih delavcev zasužnjilo, Tazl&atiira in popolno-H3 upropastiki milijone in milijone kmetov, ksr »ko imeli niti pojma, kaj jim p od komunistično vlado preti.
Prav posebno pa opozarjamo tla to knjigo ie naše fante, ki naj jo pridno ia puue bera posamič i» obravnavajo na svojih fantomskih sestankih, saj jim aadi neizčrpen vir globokih načelnih pogledov in točnih odgovorov na najbolj peireča vpraSanja današnjega življenja. To knjigo bi morala imeti prav vsaka 7t.-l.ia organizacija, a »e zafxrto v omari.
Odrasel žiavek vdiha v 24 urah kakšnih 740 gramov ali 516 in pol 1 kisika ter izdiha kakšnih 900 g ali ■i55 in poi 1 ogljikove kisline.
Dojenček izkoristi materine mleko neprimerno ijolje nego kravje mieko. Gd kalorij, ki jih dobavlja žensko mleko, izkoristi 91.6 odstotkov in samo tri odstotki te hrane gredo v izloček; pri kravjem mleku pa se izloči 6 do 7 odstotkov.
p O
700 človeških žrtev
Motme teke
Iz Mehike poročajo, da se je v rudniškem mestu Tlalpujahuja, ki leži kakšnik 100 km severno od mehiške prestolnice, pripetila velika nesreča, ki je zahtevala več sto smrtnih žrtev. Nesreča je tznenadila prebivalce rano zjutraj, ko so po večini še vsi spali Na mesto se je zasul bližnji hrib in mesto deloma pokopal pod peskons, blatom in skalovjem. Po dosedanjih poročilih računajo, da je našlo smrt vsaj 500 ljudi, 200 jih pogrešajo, 1000 pa je težko ranjenih. Po poročilih mestnega župana, ki je rešen, kakor tudi vojaških oblasti, ki vodijo reševalna dela, je ena tretjina mesta zasuia in je vsega i000 hiš razdejanih od blatnega in peščenega plazu.
Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je dolgotrajno deževje popolnoma razmočilo bližnji hrib, ki se skoraj navpično spenja nad mestom in ga sestavljajo večinoma plasti cianit-nega peska. Hrib je dobesedno začel lesti narazen, Milijoni ton blata so se začeli pomikati ter počasi pritiskati na rudniške odpadke, ki jih je rudnik zadnja leta odlagal pred izhodi iz to-vov, kot se to navadno dogaja, ter jih potiskati proti mestu. Blatni plaz si je s silovito močjo utrl pot skozi nje, deloma jih je zajel y svoje območje ter v par minutah pridrvel do samega mesta, ki ga je bliskovito hitro zasul, da ni bilo mogoče misliti na kakšen beg. Ustavil »e je vsled odpora skalnatih bregov, tako da ni dri še naprej in zasul pod seboj vsega mesta. Na stotine ljudi je bilo v globokem spanju enostavno zalitih od blata, kjer so se zadušili, ne da bi bili mogli napraviti en sam gib ali spustiti iz
sebe le en sam vzklik. Blatna reka je bila podobna gosti masi, ki je kot lava lezla naprej its je bila vsaka rešitev nemogoča, če je koga zajela, Ko so se ljudje prebudili, so iz onih delov, kamor blato še ni prišlo, začeli divje bežati v hribe, drugi so zbežali v višja nadstropja hiš, zopet drugi so iskali rešitve v cerkvenem stolpu cerkve E1 Monte, kjer so jih reševalci pozneje našli is rešili.
Blatna reka je zalila tudi del vojaške po* sadke. Poveljnik je takoj preglasil obsedno stanje. Vojaštvo in zasebniki so organizirali reševalno delo, toda reševanje je zahtevalo nad. človeške napore in navzlic največjim žrtvam so potegnili dosedaj iz blata samo 52 mrličev. Vojaška oblast je takoj zapovedala, da je treba prešteti preostale žive prebivalce, da bi bilo mogoče dognati, koliko jih je našlo smrt. Tudi tega bilo mogoče izpeljati, ker je večinoma vse v divjem strahu zbežalo in se še ne upajo nazaj iz svojih zatočišč, da se ne bi sprožila še kakšna druga blatna reka v gorovju, kajti dežni nalivi trajajo z nezmanjšano silo dalje. Vojaška oblast je zaenkrat mogla ugotoviti le toliko, da pogrešajo okroglo 700 ljudi in da je okrog 1000 težko ranjenih, od katerih jih je že mnogo umrlo, ko so jih odvažali, v sosedne vasi in trge. Velik del mesta je še sedaj popolnoma zalit od blatne reke, kar reševalna dela popolnoma onemogočuje.
Rudniško podjetje Dos Estrellas je v Iran-coskih rokah. Sedaj, ko je prepozno, se od vsefe strani dvigajo ugovori proti tem podjetnikom, ki so pesek iz rudnika odlagali na tako nevarnem prostoru in niso poskrbeli, da bi bilo rnesio zavarovano proti mogočim nesrečam. Nesreča je vsled zemeljskih prilik prišla tako nenadoma
vzel klobuk in dolgo palico, se poslovil od prebivalcev koče in stopil ca pot, ki ga je vodila nazaj na Jelovo goro. Šel je počasi in zamišljen svojo pot, saj si je moral izmisliti verz; ko je bil slednjič že v območju Jelove gore in so jelke više m gosteje rasle, je našel fe tudi primerni vera in je od veselja poskočil. Tu slopi orjaSki mož v splavarski obleki in z drogom, ki je bil dolg kot jambor, v roki, izraed jelk. Petru Muuku so se zaSibila kolena, ko je ugledal velikana, ki je počasi korakal ob njem, zakaj pomislil je, da ne more biti to nihče drugi kakor Holandski Goran. Še vedno je molčala strašna postava ia Peter je včasih plaho poškilil nanj. Bil je za glavo večji kakor najdaljši mož, ki ga je Peter kdaj videl, njegov obraz ni bil več mlad, pa tudi star ne, vendar poln gub in brazd; nosil je platnen suknjič in velikanski škornji, ki jih je imel obute čez irhasie hiače, so bili Petru dobro znani iz pravljice.
»Peter Munk, kaj počneš na Jelovi gori?« vpraša slednjič kralj gozda z globoko donečim glasom.
»Dobro jutro, rojak,« odgovori Peter, ki se jo hotel pokazati neustrašenega, pa je silno trepetal. »Na poti sem čez Jelovo goro domov.«
»Peter Munk,« odvrne oni in ga pri tem oetro in slraišno pogleda, »tvoia pot ne gre skozi ta log.«
»No, prav tako natanko res ne,« je dejal ta; »toda "danes je toplo, pa sera si mislil, da bo tukaj hladneje.«
»No laži, ti ogljarjev Peter!« zagrmi holandski Goran, »sicer te s tem drogom pobijem; ali misliš, da te nisem videl, kako si prosjačil pri pritlikavcu?« je dostavil mirno. »Pojdi, pojdi, to je bilo neumno od tebe, dobro je le, da nisi znal izreka; pritlikavec je stiskag in ne di mnogo, in komur dfi, nima dosti od svojega življenja. — Peter, ti si tepec in se mi
y
res smiliš; tak živahen, lep dečko, ki se ti smehlja življenje nasproti, naj bi oglje žgali Medtem ko drugi is rokava stresajo velike tolarje ali cekine, moreš ti izdati komaj par desetič; to je res borno življenje.«
»Resnica je, prav imate -- to je pasje življenje.«
»No, zaatran mene,« nadaljuje strašni Goran: »marsikateremu pravemu ptiču sem že pomagal iz zadrege in ti ne bi bil prvi. Reci, koliko sto tolarjev rabiš za prvo silo?«
Pri teh besedah je potrese! z denarjem v svojem ogromnem žepu in zopet je žvenketalo kakor preteklo noč. v sanjah. Petrovo srce pa je boječe in bolestno vztrepetalo pri teh besedah, obSel ga je mraz in vročina, zakaj Holandskemu Goranu se je videlo, da ni mož, ki bi iz usmiljenja darova! komu denar, ne da bi za to kaj zahteval. Spomnil se je skrivnostnih besed starega moža o bogatinih, polotil se ga je nerazumljiv strah in tesnoba in zaklical je: »Zahvaljujem se, gospod! Toda z Vami ne maram imeti nobenega opravka; Vas že poznam!« — in je tekel, kolikor so ga noge nesle. Gozdni duh pa je korakal z velikanskimi koraki poleg njega in mrmral votlo in grozeče: »Še kesal se boš, Peter; na tvojenj čelu stoji zapisano, v tvojih očeh se bere: ne uideš mil — Ne dirjaj tako naglo, čuj le še pametno besedo, tam je že moja meja.« Ko pa je Peter to slišal iu videl nedaleč pred seboj majhen jarek, se je še bolj podvizal, da pride čez mejo. Zato je moral Goran gazadnje hitreje teči in so je gnal naposled za njimi med kletvami in grožnjami. Mladi mož se je z obupnim skokom pognal čez jarek, zakaj videl je, kako je gozdni duh zavihtel svoj drog in ga zalučal nanj, drog pa se ie v sraku raztreščil kakor ob nevidnem zidu in dolg kos je padel poleg Petra na tla.
nimivi poklic, pripoveduj iz svojega življenja tole! Ocenjevalci piva so ime; nalogo, da »o obiskovali pivovarne po vsej drža«, ocenjevali piva in po«*' rejevalca piva ovadil oblasti. Niso ocenjevali samo okusa, marveč tnal jnaičobo v pivu in to n« zelo originalen način. Nosili so nsnjate hlače, ob preizkušnji so vlili neM prva na klop in se nanjo vsedli; če je bilo P'™ pristno, so «e morale hlače držati klopi. Z modernimi pivovarnami so » preizkušnje zastarel« » njihovi vršilci žive živil« aje penzionistov.
Divj* raca povzročila nesrečo. Iz Kanade poročajo, da se je Smallu pripetila nenava* na nezgoda, Medtcm k« se je s svojim leta.om na
hajal kakih 1000 m v»o
ko nad morjem, je napa" la letalo divja raca. » liko silo se je
skozi stekleno okenc, pilotovo kabino, da l izgubi! vodstvo nad * lom in je vozilo « v morje. K.sreči selI ^ bližini nahajal čoln, ki je tako irešil P lota in njegovega lova
llp£do^ zrak.
nad mesto, da se ljudje ae bi bili mogli rešili, četudi bi se bila icgodila pri belem dnevu. Pred mestom bi morala družba zgraditi obrambne zidove ali svoje rudniške odpadke odlagati na drugem mestu, kjer ni čioveSkih naselbin.
Sedaj prebivalstva, kš je še ostalo pri življenju. ni več mogoče pomiriti. Vsi hočejo enostavno proč in vsak pobira svoje imetje ter beži.
©
Te dni je francoski državni predsednik otvoril svetovno razstavo v Parizu, Vlada in mesto Pariz sta zanjo potrošila nad 300 milijonov frankov, zato pa je tudi razkošno in tehnično prvovrstno urejena. Razstavišče je dolgo 3 in po! kilometre, široko 1700 m. Površina zavzema nad 100 ha. Ima 3! vrat, od teh 10 glavnih Na razstavo voii posebna podzemska ie-lezaica, prirejene so posebne avtobusne proge, poleg tega vozijo po reki Seisi parniki in motorni čolni, za katere jc aa razstavi na razpolago 10 pristanišč. Razen francoskih paviljonov bo še 50 paviljonov tujih držav in okrog 200 industrijskih paviljonov. Razstava bo odprta od maja do oktobra in bo v teto času hkrati 600 raznih mednarodnih kongresov ter nad 200 umetniških in okrog 50 športnih prireditev. — Kdor bo zmogel potrebno vsoto, bo užitka nedvomno vesel.
Slavni možje so bil česio zaniberni učenci. Veliki zvezdoslovec Newton je bil kot dijak med najslabšimi. Svojim učiteljem je delal velike preglavice vsled svoje »zabitasti«. Učenjaki Darwin, Pasteur, Siephensoa, HelmholU, ki veljajo kot velike zvezde v svojih znanstvenih področjih, so bili v šoii veliki revčki in se menda nobenemu ni sanjalo a bodoči slavi. Znani fcdigon je moral celo zapustiti ljudsko Salo, ker ni mogel dohitevati tovarišev na Šolskih klopeh, — Ob vsem tem pa bi bilo seve nevarno trditi, da se duševna zaostalost vedno odkrije kot »elik talent.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, » Cas, spored, obvestila, 18.15 Plošče. 14 Vreme, »ona, 19 in 22 Cas. vreme, poročila, spored,
Oeirtok, a. junija: 19.30 Nac. ara, 10.50 Zn-tavni kotiček, 20 Koračnice, 20.10 Slovenščina za Slovence, 20.30 Pevski zbor »Sava« iu Radijski Mkester, 22.15 Plošče. - Petek, i. jaaija: 51 Sol-rur«, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 20.10 Ali vež jsakaj ti peSsjo moči, 20.30 narodnih pesnile,, 22,30 Angleške plošče. -5. junija: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega •™?ejma, 18 Radijski orkester, 18.40 Biološke za-™mt»08ti živalstva. 19.30 Noe, ura, 19.50 Pregled Z? a' 20 0 zunanji politiki, 20.80 Pra tika aa H? i0*0* CTet. 22,lf> Radijski orkester. - Naši, k i™fia: 8 Plašče, 8.1 S Prenos cerkvene
I« S; 8'45 Verski govor, 9 Cas, poročila, spored,
Koncert radijskega orkestra, 10.30 Švicarska ff,,11-80 Otroška ura, 17 Kmet. ura: Zali-S, Zltne bolezni, t?.80 Koncert mladinskega in ti.S?iLlbor*» i8-30 N«®- '•"'», i&.&U Slovenska t«' ifr, 0 Ko"cert Radijskega orkestra, 22.15 Prs-,2L«lafibe i velesejma. - Peadeljek, 1. javi 80 «ra, 19.50 ZaaimSvoett" 20 Slo-
HaraS na«r' P68«", 20.30 Prenos iz Zagreba, 22.15 15'm 5? in umetno posmi. — Tetek, & Junija: »10 & ura- 10 minut zabave, 20 Plošče, i2™0«mHm v luči sodobne slovenske Hto-Cihi: V!JoMwM koncert. 21.15 Plošče, 21.90 ž« Si °fk89,ar, 22.15 Radijski orkester. - Sre-Junija: WM Nac. ura, 10.50 Uvod

IZLETNIK
ee
Gojzerice sem izvlekel in nahrbtnik si nadel. »Na izlet grem,« sem si rekel so t sem bfž pod Gage vzel.
Družbo ssm dobi! b & vlaku, znance že iz davnih let. sdaj sedel sem pri možaku »daj rocd skupino deklet
Trgal sem cvetlice lepe in sem vriska! celo pot. rož imam za tri otepe bi ovenčam «e povsod.
Kdo pa hodil bi po poti, bolie is čez senožel, tam gostilna ie nasproti, pa čez niivo stečem spet.
Juh, v gostilni godba svira. glej ga no, barmonikašf Le potegni brez obztra tn pokaži, če kai znalf
Vina, kelnarica dičria, truden, žejen sem zareet Brca zamer«, gospodična, va« pa proai) bom ta ple«.
In tako smo «e vrteli tam v gostilni do noči, ve« ča« p^iti «mo ta peli, pa vriskaie spet odšli
ln tako emn * eni uri k »Dobri kapljici« prišli, tamkaj eedli amo za duri, epet pošteno pili vsi.
Proti polnoči pa menda, le dotno" sem prikrev«al, r ponedeljek ssm pa sladko ve« dan s svoiim mačkom epal
To je bi! telet, vam pravim, takega pa še nskt&r, drugi* va« povabim sabo uživat ta narave far t
Krisžek.
za me
Ko so leta 1848. očetje kapncinl v Parizu
ustanovili svoj samostan, so jih n«kaj časa ve-rotarzneži zelo zasmehovali. Nekega dna je neki socialist kapucifta napadel na alict s sledečimi besedami: »Kako si upate v S«j «aii halji hoditi po cesti?« Kapucin aapadača mirno vpraša: »Kdo pa ste vi?« — »Jaz sem ssrssdnik lista »Proletarec«, ki s<e bori za človeške pravice ia zahteva bratstvo« enakost ta svobodo,« odgovori napadač. sGospod moji« odmre mirno kapucin, »to ravno zahtevam tudi jaz. Zato v imenu dlovešk* pravice pričakujem, da me pustit« pri mirti in An srn. oblatim kakor sam hočem in d« si po svoji svobodni volji izberem način življenja.«
V tisti dobi so bili komunisti nekoliko bolj dostojni ljudje kot dane«, zakaj gospod urednik j« podal siromašnemu kapucinu roko in je rekeli »Oprostite mojim besedam. Vi imate prar. Svoboda mora biti za vsef«
ura,
opere iz ljjublj. gledališča.
8re-» opero,
alkohola §e vžgssia strela
Pred kratkim Je strela povzročila veliko eksplozijo v neki tovarni v poljskem mestu Poznanj. Kljub temu, da je bil na poslopju visok strelovod, je vendar strela nbraSa drugo pot in udarila v prostore, kjer so imeli spravljen® velike količine alkohole.
do 2 mtlfjona Htrw. V hipu se je raztegla silovita eksplozij«, alkohol je brizgnil na vse strani in se uigal. Zajet je iadi bližnjo papirnico in tiskarno ter Še nekaj sosednih' hiS. Nekaj deset ljudi, k? bo tedaj bili v tovarni in v sosednjih prostorih, se je ravno v zadnje« trenutku mogta Se rež iti. Tudi gasilci in rešavalci so morali pirstitl besne-čemu ogtrju akoro vse, kar je zajel. Le deloma se jim je josiečii« požar omejiti. Tako so med (Strogim rešili iadi bližnjo cerkev, ki je bila le v veliki nevarnosti. Ogenj so pogasili šele drugI dan papotdrre po približno dvauaistuniem nadčloveškem naporu. Ske-dti. ki jo je povzročila ta eksplozija, aedsj cenijo t>» 8 milijonov poljskih zla tov. Človeških žrtev ni brfo.
DOPISI
Moravče. V nedeljo, dne 13. junija proslavimo god uašega narodnega voditelja <fr. iforošea v zvezi 7. majnišfco deklaracijo. Vabimo vse sosedne občine, da se te proslave udeleže v obilnem številu, da pokažemo tudi v moravškem kotu neomajno zt»«atoba »ioSemir narodfnentn votHfetjn in iž-vršffelju majniške deklaracije dr. A. Korošcu >a bfatežnost dr .! Ev. KreKu, ki je deklsracijo ra-Hiislil. — Govorisiki pridejo fcr. Ljubljane in Kamnika. Sodeloval* ho godba ln ?.tii uženi pevski zbori moravške dekanije. Vabljene so narodne noše in kolesarji. Udelezeecf m Tahko še pri maši ob 10, po kom-ani službi boaii se prične »a širnem H«w»vš}te» trg» prosisva. Za saključek bo slovesen obliod po Moravčah iis potem narodna Mm; »Hej Slovenci U aa kar se raziden}®. — Hišni posestniki se vabijo, da razobesi k* narodne in držanie zastavR. - Na veselo svidenje v Moravčah.
Zaptaa prš Cateia na Oakenjslient. V naši »•oni a rek t eerkvl bo te neie.iiu, 6. junija, ob 10 božja shržba s pridigo tn petjem. Pel bo krepak moški zbor utem-ev orglarsbe iwio ie Ljubljane razne starejše ln novejše pesmi med mašo, pa še po tuaSi katero m nameček. — Petje tega zbora j*> leta« med šmarnicatni » ljubljanski stolni eer-fcvž nekaj k rti lov wrf)»ja!o precej poseoffiosti iu navsoiSniro napravlialo veliko duhoraegu veselja. — Zato prijatelji Matere božje in naših dolenjskih Bre«j, ljubitelji lepega petja -- iskreno vabljeni!
St. bterlm. Minula zimo smo pra* dobro iz-kaaistili za (M-gaaiiaciia^a delo v rieAssj kraja. Bilo !» sftdi8»kth predavanj. Pradavanje žela splošno zanimanfe in odobravanje. Uetanorilt smo •adjareko ia vrtnarsko podružnico z* (m Sv. Katarina. ObCai »bor je bi! 18. aprila. Na občnem z&oru smo izvolili delaven odbor. Obžsega glbora se je udeleži! predavatelj Andrej Sknljl, kateri nam je po}iwm»i po««en SVD ts da! par sasvetov ze. bodoč« defo. Odložili emo ee za sadno razstavo, ti. bo primerna sadna tefina. Ta razstava aam fto pokazala sorte, ki so za aaSe razmere aaitiol; prikladne in lih bomo v bodoče sadili. — Naše lepa as dat lege sa jamstvo za uspeh, ki ga bo rodila naša podružnica, če bo imela ree delovne člane. Vsi, ki niste ie člani naše podružnice, pridite r nat-5o aredo, da bomo s skupno močjo delali za proti vrt gsdiaratva ta kmetilsfva sploh.
SteMisisi fflfjifi
JE NAS CENENI POPOLDNBVNIK, Ki GA SVOJIM C1TATEUEM TOPLO P!((PORIVAMO. IKBAJA VSAK DELAVNIK SB !f 1H STTAME SlESSfKO SAMB iS »INABJKV. SA ONEflA, KI 81 KK MO«» SAlttJ^JTS »SLOVENCA« JB vSLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SMiVIMSKEGA DOHA« V LJANO, NAJ VAM POSUB NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OOLED.
Kmet zavpije jezdecu: »Oospod, ali »e zrtate brati? Ta pol je za pešče!«
»Saj je pra?! Sej ftotfj pni Mile
SP
IjabijaitK Kotnenskega hI, 4 Telefon nt. um
' iif.Pfant Df^au«
W-sri»iiij tarifi i), Ordinirs: 1L-1.
tmbmtb • Krasil
MmM ogrlsasffills
vsaka drobna vrstic« ah nje proaloi „®tja i* egkrai Din ti. Naročniki »Domoljuba** plačajo samo polovico, sko kopujejo kmetijske po trebščlue sli prodajajo svoje pridelke »!> iiieio [»oslov oziroma obrtniki poroočniko« alt vaiencev »n narobe.
PritMIMfi« *a «aač® aglate « »Seie.ie naprti.
Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških poslaj za din 2r-Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. — Sejmišče obsega 40.000 m1, — Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav. — Posebne rarettve: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali
M»4»« revija »: srarSaJal©M. — V«Hk« zaiMviSfa. — HLmi»iam — j»rli#S»#.
Moi fant je spet obsedel!« »Kaj tisto! Moja hči je že 30 ie! stara is vsako leto obsedi!«
se proda. Petač Kata- ! v Zalogu pod Sv. Tro-rina, Zg. Pirniče 21, >'<> v bližini mlina. Medvode.	Meri 1 oral 98 sežnjev,
—- ————Pogoji in cena se izve fSPSSB J38isi;t!0 i'/', Kokalj Jakobu v ,, .	Kokosnjah, p. Dob.
(oprema sob! ter posamezna okna, vrata, šipe, lončena peč, vse dobro ohranjeno, se ceno proda. Hotel »Slon«, Ljubljana.
noil aesaraik	tameajt. tleSaiee ie (RiutlM
papirje nakup ia prodajo igjsseisje Mjbslje preti soUviai taksi kaBcenijevirasa tniksi A1. Planlnlek, IJublJana
Beethovnova ul. 14./I. Telefon 35-10.
Zelo obilen mož z glavo ko! golida in suhljato človeče sta ee precej čez polnoč majala proti domu. Debeli je imel na glavi klobuk, ki mu je bil vsaj pet številk premajhen, glava suhega p« je ekoraj izginjala v velikanskem pokrivalu.«
Debeli se je postavi! pred malega: »Aii bi ga premikaatil onega, ki je najine klobuke zamenjal «
Uaisnra in pomočnika, ll'IDCj9 ja kovaško obrt, sprejmem. Jože Fabjan, Dolenja vas, p. Mirna peč.
star 35 let, z ie-• »■» pini posestvom, poroči dekleta 18 do 35 let, s premoženjem 30.000 din. — Ponudbe upravi Domoljuba pod »srečna« 8492.
upravi Domoljuba pod štev. 8512.
Btfcla Pridno> P«šteno, bsbjb vajeno vseh kmetskih del sprejmem. Nastop takoj. — Novak, Moste, Zaloška cesta 98.
iiiws rnfpž
sili in tovornih proda Hromeč Franc, kovač, Podgorica 2, Sv. Jakob ob Savi.
HRfcae ffiasio
— J. Menart, trgovec, Domžale.
ŠFŠSbbT^S-
novi, zelo primerni za gostilne, kakor tudi gramofonske plošče po ceni n a prodaj pri špediciji Ranzinger, Masa-rykova cesta 19.
na peresih, dobro ohranjen naprodaj v Rudnik«, štev. 23.
n._-|i v dobrem sta-OBSelj nju prodam. — Britof 15 prt Kranju.
MRS psFeeic
v Ihanu ob banovinski cesti, zraven farne cerkve, primeren prostor za vsako obrt preda Ivan Starin, Ihan.
mi&im loTv
lepem prometnem kraju, se proda. Naslov v upravi pod št. 8603.
farma srebrnih lisic v Škofji Loki.
melje na kamnih, iščem v najem aii na račun. Natek Ivan, m!., p. Sv. Jurij ob Taboru.
Praia^S«
vo kolo, več orodja za mehanikarje in 2 voza dobrega sena. — Beri-čevo 48.
Poacoir, kmetov
vsitko te truda ui trsltcnjit « Vattm «tw Zsfco oalsoii potraogc v
Jaanatetem gospodarstvu, <u »i n«-fr i>stf.V;> novovrstni iRVA mite,
serta te cisti a@cs«r.a is sita, me« ilejc va??>!i vrst site« sms v p^l-aong dafo nss>&9 Is rrw. si pnnrs-... slEs trpljenje, čas ln densr. — © 1RBS misae mm nnitHI aa IjaU-|mt it&BSkom reiamjmn, BtteiS «« vi as M Ml«. «o 14.inntja. atitaa«praktično »S v sagenti Vrr s« 6«de slela r&tan Sf. stts* «a» v sata a» se 8se IS la&ks preontal, iuksbo sonat mo f | B8« l»W» mila. — Za oogon mltna LS «Mk>«Mi« ista moe, trt Va-s sinil s« n| imjsob <1rajih KMpoaarsSEin stroleT.
Mi prtnarote farsi«« ti«*««, MisfeSjeiia Aialcsiuidrova e. i. - teti. oma. H,
Mnogi ae vedo, da so prinesli krompir v Evropo ne iz potrebe, marveč zategadelj, ker so ga smatrali za okrasno rastlino. Temu primerno so ga gojili prve čase edino v loncih; da je turški Melu-zalem Zaro aga po točni ugotovitvi turških zdravnikov star »samo« 120, nikakor pa ne 160 let.
Prvi /siakt so vedno rd«4a koža in obču-tliivost med prst'. Koža. m«d prsti je vlažna, razpokana ali iiiskiaasta % neugodno ;rbe> žico, ali pa j« b«i*. odsbslela in nepristnega vonja. Prsmatriie sioge takoj zvečer. Ce na-date le enega od t«t> znakov, ukrenite takoi potrebno. Vodi dodaite Jsa trat Rodeli. Soli igiočuieio kisik ter daio vodi videz »eposnsta mleka. Ko pomočite nož« v to mlečno kopelj Sa trata, prodre kisik v znojnice ia saglo uniči parazite gnojnega liSaja, ki so povzročitelji ta uevsrne bolezni, Čudovite Saltrat kopeli umirijo utrujen« noš« in pa noge, kt pečejo. Z oporabo Saltrat kopeli m omehčaio vsa trda mesta » žulji, ki lih labko iskoj odstranite s koie-ninami vred. Saltrat Rodell se prodaia z jamstvom uspeba v vseh lekarnah, droge-rijah ia parfumerijab.	__^

SmM ta. siv««, Hirtfes?
. ..--------------»—-»J Vam	vtog* trasaih
aaaantHi	««jng<td»9f3e ts ©d«©r»r 0!»	tik
Delavskega razreda m fse dvigni! ne komunizem, ne soesjSizens, ne krščanski seeiaHzm Dvigni! ga b« le živ, eeiofen katoliški socialni nauk.
je najboljše gradivo za hleve
in svinjake. Zahtevajte pojasnila in ceas, tudi za drug
russatsn proda »po. moljubov« mali ogioa, če ne z gotovim de narjem, pa kupca ti s knjižico d A.
MHHgU tl»flb]Sf boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Prcakar, Sv. Petra e. 14
vrednostne papirje £«epbui:r"
Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trd 10 Telefon 37-52
UnflUHfliPm i,fanaB® v'»<« »«eh	zavodov
<«»«U|»M proti takojšnji gotovini zslo ugodno
Rudolf Zorž, Ljubljana, Gledališka 12, Tel, 33-10
Telefon 27-16