Ob javni razpravi o predlogu stališč CK ZKJ o uresničevanju strategije raz^oja kmetijstva
Če želimo, da bo vsak košček zemlje obdelan, pustimo kmetom svobodo
Ta misel je pravzaprav rde-ča nit, ki se je vlakla skozi jav-no razpravo, ki so jo v okviru priprav na sejo CK ZKS o kmetijstvu^organizirali v občini Ljubljana Siška. Da je proble-matika zares žgoča in v nebo vpijoča, so potrdili številni raz-pravljalci. Razprave se je ude-ležilo kar okoli sto najbolj od-govornih posameznikov, pred-slavnikov tako družbenega kot zasebnega sektorja v kmetijj-stvu ter najbelj odgavornih predstavnikov organov, pri-stojnih za to področje v občini.
Kmetijce' najbolj skrbi dej-stvo, da je v naši družbi še vedno prisotno razmišljanje, da je kmetijstvo zgolj sekun-darna oskrbovalna panoga in zato se zmanjšuje interes za delo na zemlji, za nova vlaga-nja v razširitev in posodobitev kmetijske proizvodnje, za do-datno izobraževanje itd., kar je seveda zaskrbljujoče.
Razpravljalci so najprej opo-zorili na neurejene razmere na področju zemljiške politike. Denimo vprašanje agrarnega maksimuma je še vedno jabol-ko spora. Namreč ni smotrno, da to urejamo z Ustavo SFRJ, ampak bi morali izhajati iz po-sebnosti kmetijske proizvod-nje v posameznih republikah in ožje. Neodgovorno je tudi rav-nanje s kmetijskimi zemljišči I. kategorije, saj smo veliko plodne zemlje že pozidali. Zato so se v razpravi znova spo-mnili za izdelavo občinske agrokarte, ki smo si jo umislili že pred osmimi leti in je iz nerazumljivih vzrokov še ni-mamo. Brez načrtov pa kmet ni pripravljen vlagati denar v tisto zemljišče, za katero ne ve, ali se mu bodo vlaganja čez nekaj let obrestovala, ali pa mu bodo rodovitno zemljo kar na lepem pozidali. Z ustrezno davčno politiko bi morali bolj obdavčiti tiste, ki zemljišč ne obdelujejo in jih zanemarjajo, tako da bi bil lastnik tudi na ta način pri-siljen neobdelano zemljišče obdelati ali pa ga dati v najem. Pri tem je treba podaljšati tudi dobo odvzema, saj je pet let prekratek rok, da bi tisti, ki vla-ga v to zemljišče v tem obdo-bju tudi dobil povmjena vlože-na sredstva.
Tudi za hribovskega kmeta bi morali več narediti, je bilo
slišati v razpravi. Res je, da smo v zadnjih letih zanje že veliko naredili, a še vedno nis-mo zajezili odhajanje s hribov-skih kmetij in zmanjšali prese-Ijevanje v mesta. Zato so si vsi bili edini, da bi morali za ohra-nitev in razširitev v tem podro-čju poleg infrastrukturnih objektov (ceste, vodovod elek-trika, telefon) več sredstev na-meniti tudi tistim pridobitvam, ki so v ravninskih predelih že vsakdanjik (šole, vrtci, zdrav-stveni domovi itd.).
V razpravi je bilo ves čas sli-šati zahtevo po tržnih pogojih gospodarjenja, saj kmetu pro-izvajalcu le trg lahko prizna pravo vrednost njegovega iz-delka, zahtevali so tudi hitro reševanje socialno ogroženih kmetov, pa odpravo prevelike-ga administriranja, urediti je treba tudi področje dohodkov-nih odnosov, preprečiti ne-upravičeno prelivanje dohodka kmetijstva drugam itd. Vse te zahteve pa so razpravljalci najbolj ponazorili s konkretni-mi vrašanji, kot denimo, zakaj naj kmet prideluje mleko, če ga mora prodati kar štiri litre, da si lahko kupi steklenico piva, zakaj je kilogram otrobov dražje od pšenice, kdo bo kmetijstvu vrnil 6,2 milijarde dinarjev, tolikšen bo namreč izpad dohodka zaradi nižjih cen mesa in mleka po zadnjih ukrepih itd. Hitrejši razvoj kmetijstva pa zavira tudi dej-stvo, da se v SR Sloveniji od 9 % kmetijskega prebivalstva le 2,6 % mladih odloča za kmetijske šole. Eden od po-membnih vzrokov za tako sta-nje je tudi vedno slabši odnos do dela, saj se je v naši družbi utrdila miselnost, da potrebu-jemo le mlade, usmerjene v elektroniko, računalništvo, ki-bemetiko in ne v pridelavo in proizvodnjo hrane kot pogoja za preživetje. Ta miselnost je ža! prisotna tudi v osnovnih šolah, v obdobju, ko mladi snujejo svojo prihodnost. In če želimo, da jim bo zares lepša, pustimo kmetom svobodo in jim ustvarimo pogoje, da bo zares vsak košček zemlje ob-delan, so menili razpravljalci in zatrdili, da je vsaka družba ne glede na družbeno politično ureditev odvisna od kmetij-stva.