lCaf vsg pišefo o učiželf&tvu, šoll, prosveit in JUU ' —1 Zadoščenje slovenskemu učiteljstvu. Senator Pucelj je v svojem govoru v senatu omenil tudi nelepo pisanje »Slovenca« proti slovenskemu učiteljstvu, ki so ga pavšalno obdolžili najbolj nemoralnih zločinov. Dejal je med drugim: Doživeli smo tako veliko sramoto, kakršne smo celo v Sloveniji le redkokdaj deležni. Našel se je človek, ki je javno obtožil vse slovenske učitelje z navedbo 12 nemoralnih stvari, ne da bi pri tem navedel le eno samo ime. S tem je bila vsemu učiteljstvu nanešena strašna kleveta. Učiteljsko udruženje za dravsko banovino je tega gospoda ponovno pozvalo, naj navede imena, toda vse do danes je ta gospod molčal. To je tako strašna kleveta, da jo je treba na tem visokem mestu svečano obsoditi. Toda naj ve slovensko učiteljstvo, da takšen človek ne more žaliti našega poštcnega učiteljstva vse dotlej, dokler ne bo vrnil notarju g. Bakoniku v Kranju onih 32.000 din, ki jih je prejel za neko mojo intervencijo, kakršnih sem napravil za časa svojega 7-letnega dela v Beogradu morda nad tisoč ... To iznašam na tem mestu, da potolažim slovensko učiteljstvo, ki je bilo na_tako obrekljiv način sramoteno. (»Slov. rtarod«.) —1 V proračunski debati v senatu je go- voril tudi senator Pucelj. Iz »Slovenca« od 23. III. posnemamo, da se je najprej poklonil prosvetnemu ministru, da bi tako pripravil ozračje za napad na referenta Frana Erjavca, ki je bil v glavnem tudi vsebina njegovega govora. Potrebno se mu je zdelo povedati, kakšno je bilo življenje g. Erjavca od rojstva naprej pa do današnjih dni. Prebiral je šolska izpričevala ter z vnemo brskal po vseh mogočih podrobnostih iz zasebnega in javnega življenja g. Erjavca. Ob nekem deževnem vreraenu je našel med svojo korespondenco tudi pismo nadzornika Ivana Štruklja iz 1. 1934., ki ga je prebral. Govoril je o strašnem pre- 6d teh 154 po službeni potrebi, 52 pa jih je pozval z zaupnim, svojeročno napisanim pismom banski inspektor Štrukelj, da vlože prošnje za premestitev. Vsega skupaj je bilo premeščenih potemtakem po službeni potrebi 226 učiteljev in učiteljic ali ena tretjina vseh premeščenih. Poleg tega pa je bilo tudi mnogo starih, zaslužnih in uglednih učiteljev ponižanih, tako, da so se morali umakniti z upraviteljskih na učiteljska mesta, na korist mlajših, često manj sposobnim, a g. Erjavcu politično bolj všečnim učiteljem. Minister prosvete je branil tako početje, češ, da je po socialnih razlogih utemeljeno in da morajo beneficije šolskih upraviteljev uživati tudi mlajši in ne le starejši učitelji. —1 O celibatu učiteljic je po »Jutru« od 23. III. govoril senator Pucelj o členu 34. finančnega zakona, po katerera se učiteljice v bodoče ne bodo smele možiti z neučitelji. Označil je ta člen za nesocialen in nehuman in je naglasil, da so poročene učiteljice po večini srečne matere in najbolje kvalificirane učne moči. —1 Izjava prosvetnega ministra g. Štoševiča o nenameščenih učit. kandidatih: Prehajajoč na vprašanje brezposelnih učiteljskih kandidatov v dravski banovini, je minister priznal, da je v vsej državi 800 brezposelnih učiteljskih kandidatov in da odpade od tega števila nad 700 samo na dravsko banovino. V teku letošnjega šolskega leta je bilo na novo nastavljenih 80 učiteljskih kandidatov. Ni pričakoval, da bo v tem pogledu žel kritiko opozicije, ker so druge pokrajine glede nastavitve učiteljskih kandidatov odrezale mnogo slabše, kakor pa dravska banovina. To je zelo težaven problem in je položaj tak, da bodo morali učiteljski kandidati v Sloveniji morda še po 5 do 6 let čakati, preden jih bo mogoče nastaviti. Tega pa ni krivo ministrstvo, nego ne- ganjanju učiteljstva v dravski banovini in naprtil vse na referenta Erjavca. Govornika je motil ves čas z duhovitimi medklici senator Smodej. Glede preganjanja učiteljstva je odgovoril senatorju Puclju sam prosvetni minister. Njegov odgovor, posnet po »Slovencu« je takle: V dravski banovini je bilo premeščenih v letošnjem šolskem letu 83 učiteljev v obeh letih, odkar je scdanja vlada na krmilu države pa 174, torej 174 premeščenih učiteljev v 2 letih od skupnega števila 4679 učiteljev. S tem je g. minister krepko in re-šno zavrnil očitke in vse neresnične govorice o nekakem preganjanju. (Vsi seznami premeščenj, ki jih je objavil doslej »Slovenec«, morajo biti torej docela izmišljeni.) —1 ProSveini referent Erjavec. O govoru senatorja Puclja piše »Jutro« od 23. III. tudi to: Vem pa, da imamo prosvetnega referenta. ki take kvalifikacije nima, in to je tisti gospod, ki vodi danes osnovnošolsko prosvetno politiko v Sloveniji poleg banovinskega šolskega nadzornika v Ljubljani g. Štruklja. čuli ste panegirike, ki jih je pel temu prosvetnemu referentu g. Smodej, ki nam ga je predstavil kot največjega kultumega delavca med Slovenci. Govoril je o tem človeku kot prosvetitelju Slovencev, ki je napisal kakšnih 30 knjig in ki mu ga ni para od Trubarja pa vse do Cankarja. Po mnenju g. Smodeja ni bolj sposobnega človeka med slovenskimi učitelji, kakor je g. Erjavec, in je le on sposoben napotiti slovensko učiteljstvo nazaj k šoli. Pri tem pa je imel g. Smodej veliko nesrečo. Izbrbljal je, da je bil sloviti g. Erjavec med drugim tudi že maksist v svoji periodi »Sturm und Drang«, da pa nikdar ni bil komunist. Trditve g. Smodeja, da je bil g. Erjavec marksist, nikdar pa komunist, so vzbudile že v soboto cele salve smeha in je ta marksist brez ko munizma napisal 1. 1920. tri zelo zanimive knjige, katere je morala policija zapleniti. —1 Premestitve učiteljev. Pod tem naslovom prinaša »Jutro« od 23. III. tudi sledeče: Nato je senator Pucelj govoril o kranjskih gimnazijskih letih in študijih g. Erjavca. Te podatke je opremil z izvlečki iz njegovih spričeval. Nato je nadaljeval: Za časa kultumega dela tega človeka je bilo v dravski banovini premeščenih okrog 800 učiteljev in učiteljic, sistematična prosvetna politika dravske banovine, ki je dovedla tako daleč. Oprostite, damoram s tega mesta naglasiti, da se bo dravska banovina v pogledu učiteljskih kandidatov utopila v svoji lastni masti. V dravski banovini so imeli dolgo vrsto let kar 6 učiteljišč. »Jutro «od 23. III. —1 Senator Smodej je govoril v proračimski debati v senatu o borbi proti komunizmu. Omenil je komunistično in boljševiško nevarnost na področju prosvetne uprave. Dejal je, da so bila v preteklih letih na nekaterih šolah v Sloveniji prava komunistična gnezda in da bi šolski nadzorniki, če bi pregledali šol.ske knjižnice, marsikje našli vse polno izrazito komunistične literature. Tudi nekater naloge po šolah obravnavajo predmete iz komunističnega nauka in v boljševizmu prijaznem smislu. (»Slovenec«, 23. III.) —1 Strašna katastrofa v ameriški šoli. V šoli v Taylorju, v državi Teksas je bilo zaradi hude eksplozije parnega kotla ubitih okoli 500 otrok. Med žrtvami je tudi 68 učiteljev in učiteljic. (Vsi listi.) —1 Učiteljski kandidati bodo morali še čakati, je dejal prosvetni minister. Tega pa da ni krivo ministrstvo, ampak nesistematična prosvetna politika dravske banovine, ki je privedla tako daleč, da se bo dravska banovina v pogledu učiteljskih kandidatov utopila v svoji lastni masti. V Sloveniji so imeli dolgo vrsto let kar 6 učiteljišč, ki so producirala vedno večje število učiteljskih kandidatov, da jih imajo sedaj v dravski banovini kader 6 do 700 mladih, ki absolutno ne morejo dobiti zaposlitve. (»Slovenski narod«, 23. III.) —1 Pod naslovom »Smodej se je spet osmodil« piše »Slovenski narod« od 23. III. tudi tole: »Njegovo zagovarjanje g. Erjavca in njegove prosvetne politike pa je izvalo v senatu samo salve smeha. —1 Velika proslava učiteljskega drtištva za škofjeloški okraj je bila 13. III. posvečena jugoslovensko-bolgarskemu pobratimstvu. Prisostvovali so vsi učitelji sreza pa tudi bolgarski minister g. Dima Kazanov. (»Jutro«, 17. III.) —1 Praznik mladinske pesmi v Konjicah. Pri koncertu je sodelovalo 10 mladinskih pev- skih zborov. Spored jc prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Posamezni zbori so kar najlepše odpeli svoj program, a nekateri so izpričali že preccjšnjo umetniško tendenco. Kakor kaže, se bodo vsi ti zbori razvili v odličnc mladinske korpuse. (»Jutro«, 17. 111 } —1 Šolskega nadzornika nc morejo imenovati brez njegovega pristanka, oziroma proti njegovi volji zopet za učitelja, ker se to protivi paragrafu 98. uradniškega zakona. Tako je odločil državni svet. (»Jutro« in »Slovenec«, 17. III.) »Slov. narod« pripominja, da bi se iz istega razloga pritožili tudi JNS odstavljeni upravitelji. »Slovenec« od 18. III. pa, da so premestitve začele pod JNS režimom. —1 »Slovenski dom« z dne 17. III. piše: »JUU 6e je postavilo proti novemu amandmanu, ki ukinja službo učiteljicam, ki se poroče z neučitelji. Učitelji pravijo, da s tcm kvš'-' ¦ osnovne državljanske pravice učitcljic, rušijo uradniško enakopravnost in jemljejo narodu vzgojiteljice. V naši državi je še mnogo nepismenosti, manjka prosvetiteljev in vzgojiteljev. Zakonski predpis tako onemogoča tudi možitev učiteljic in sploh preprečuje možitev izobraženih žensk. Kakor krčevito branijo pravice učiteljic, ki so poročene z neučitelji, tako nimajo za tisoč brezposclnih učiteljev drugejfa, kakor zlato upanje, naj le počakajo.« —1 Šole za vojaško vzgojo mladine bo začela snovati romunska vlada. da se romunska mladina vzgoji v borbenem duhu. (»Slov. dom«, 22. III.) ' —1 V senatu je govoril senator Hribar o potrebi ustanovitve akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, senator Popovie pa o tcm, kako nibj se prepreči širjenje komunizma med mladino (»Slov. dom«, 22: III.) —1 Kateheti na ljudskih in meščanskih šolah se lahko namestijo, če je v vseh Ijudskih in meščanskih šolah tiste šolske občine 20 ur tedenskega verskega pouka v razredih ali oddelkih z najmanj 20 učenci. (»Slovenec«, 10. IIII.)