Sliod v Braslovčah. (Izrirno poročilo.) Shoda v Braslovčah dne 27. avgusta se je vdeležilo veliko število Ijudstva; navzočih je bilo tudi precej Gomilanov, Polzelanov in Šmarčanov s Pake. Gsp. Ivan Kač iz Žalca je govoril o zadružni organizaciji. Razlagal je, kako se ustanavljajo in vodijo zadruge, kako prodajajo skupno razne izdelke in kupujejo istotako razne potrebščine. Govoril je tudi o raznih zavarovalnicah ter kazal druge dežele v zgled, koliko so v tem že napredovale. Rekel je poslednjič, da bodo kmetje potem, ko bodo enkrat združeni v zadruge, veliko lažje in tudi uspešneje zahtevali slovensko kmetijsko šolo za Južni-Štajar. Gospod dr. Dečko iz Gelja je poročal o deželnem zboru v Gradci in o političnem položaju sploh. Znani italijanski pesnik je zložil prekrasno pesem. V tej pesmi govori tudi o peklu in pravi, da je na vratih pred peklom napis: »Pustite zunaj upanje!* Te besede, pravi govornik, bi lahko stale tudi na vratih deželnega zbora štajarskega, ker Slovenec pride v tej hiši med krute sovražnike. N&sprotniki so nas Slovence politično tak6 razdelili, da nas je povsod nekaj, a povsod premalo. Na Štajarskem nas je nekaj, na Koroškem, na Goriškem, a premalo, da bi si mogli pridobiti večjih pravic. Razven tega je pa še volilni red za nas skrajno neugoden. Jedna tretjina prebivalcev na Štajarskem nas je Slovencev; imeti bi morali okrog 20 deželnih poslancev, pa jih imamo samo 8. Volilci v mestih in zlasti veleposestvo ima v primeri s kmečkimi volilci preveliko prednost. Ker nas je Slovencev premalo, zato nimamo veliko upliva; Nemci pa o prenaredbi volilnega reda, za kar se mi že leta in leta potegujemo, nočejo nič slišati. Mi plačujemo davke, mi damo več fantov v vojake kot Gornji-štajarci, zakaj li bi ne imeli tudi istih pravic? Največja krivica pa se nam godi pri šoli. Nimamo meščanskih Sol, Nemci jih imajo 13. Radi tega sem jaz v Gradci predlagal, da bi se ustanovila slovenska meščanska Sola v Št. Juriji ob južni železnici, a Nemci tega Se slišati niso hoteli. Nimamo višjih obrtniških šol, radi tega smo navezani le na grudo; a tovarne pri nas stavi Nemec, rai mu pa delamo. To je nasledek, ker nismo strokovno izobraženi, da bi si znali uporabiti prirodne sile v našej domovini. Nemci tudi ne pustš, da bi razdelili deželni šolski svet kakor je na Ceškem. Pač naši davki, katere porabljt.jo, so jim dobri, a pravic nam nočejo dati. Torej v Gradcu se ne da kaj doseči, v Gradcu smo Slovenci brez upa. A vkljub temu smo Slovenci v zadnjem času zelo napredovali. To pa nasprotnike jezi; za-to se divje obnašajo, kričijo, razbijajo okna, napadaio hiše, razgrajajo cele dni kakor kažejo zadnji dogodki v Celju. Isti, ki take reči uganjajo, nikakor ne morejo zmagati. Kdo pa so celjski Nemci? Od nas živč. Ce bi jih mi ne podpirali, bi jim kmalu trebušček krulil. Za-to ne bodimo v strahu za bodočnost. Pravica zmaga! Na-to so volilci na predlog g. A. Kokelja izrekli g. poslancu zaupnico. Nekdo je utemeljeval naslednje resolucije, katere so bile jednoglasno sprejete: Ljudski shod kat. političnega društva za vranski okraj v Braslovčah dne 27. avgusta se zgraža nad silnostjo in surovostjo celjskih Nemcev z dne 9. in 10. avgusta t. 1. Celjska mestna policiia se je ob tej priliki pokazala popolnoma nesposobno, ker ni hotela zabraniti napadov na Slovence. Vsled tega, da bi se taki izgredi več ne ponavljali, prosi podpisano društvo visoko c. kr. namestništvo v Gradcu, da naj blagovoli podržaviti mestno policijo v Celju. (Ta resolucija se je odposlala v Gradec na c. kr. namestništvo). Ljudski shod v Braslovčah je mnenja, da bi bilo po takih krvavih prizorih kot so se godili v Celju dne 9. in 10. avgusta t. 1. neumno, še na dalje podpirati celjske nemške trgovee, ter ob enem naroča ondotnim slovenskim trgovcem, da naj si preskrbe večjo množino raztiovrstnega in cenega blaga, da ne bo treba pohajati nemških prodajalnic. ^ Ljudski shod v Braslovčah izraža obžalovanje in ogorčenost nad tem, da so nemški opozicijonalni poslanci preprečili s svojim huronskim krikom državno - zborsko delovanje ter s tem pomagali § 14 do veljave. *"* Ljudski shod v Braslovčah izraža obžalovanje, da je visoka c. kr. vlada po § 14. obdačila sladkor in druge vžitnine, ter naroča svoiim zastopnikom, naj delujejo na-to, da se obdači razkošje, razni nepotrebni športi, borza in sploh kapital, ne pa one vžitnine, katere potrebuje delavsko ljudstvo.