aktualno 5 The phenomenal development of Peter Prevc’s competitive career Abstract Peter Prevc’s podium positions, medals and victories at top-level ski jumping competitions have grown from year to year over the last seven seasons. Among all the counting and statistical processing, one cannot ignore the simple fact that Prevc is an outstand- ing athlete who, at the age of 23, can be ranked alongside the greatest ski jumping champions. In the last 2015/2016 season, Prevc actually achieved everything that is possible. There are no big and small ski jumps for him. He can win and set records anywhere, at any moment, in any place; in fact, it all depends on his inspiration and the competition circumstances. Peter Prevc’s fame has been growing and developing in Slovenia and internationally; he has quickly gained broad recognition in the media and in social arenas. Everybody, young or old, speaks about him with great respect and in mythical tones. Has this young ski jumping cham- pion been attributed with some divine properties, serving as a role model for many young athletes and non-sportspeople all over the world? Many today are wondering what are the reasons for his top competitive performance. In professional terms, this unbelievable development of Peter Prevc’s competitive career also raises many other questions. Key words: ski jumping, top achievements, Peter Prevc Bojan Jošt Fenomenenalni razvoj tekmovalne kariere Petra Prevca Izvleček Število osvojenih stopničk, kolajn in zmag na najvišjih rav- neh tekmovanj v smučarskih skokih se je pri Petru Prevcu v zadnjih sedmih tekmovalnih sezonah iz leta v leto pove- čevalo. Njihovo naštevanje in statistično prikazovanje ne more spremeniti preprostega dejstva, da gre za izjemnega tekmovalca, ki ga lahko pri 23 letih postavimo ob bok le največjim šampionom smučarskih skokov. Peter Prevc je v zadnji sezoni 2015/2016 dosegel pravzaprav vse, kar je bilo sploh možno. Zanj ne obstojajo male in velike skakalnice. On lahko zmaguje in postavlja rekorde povsod, v vsakem trenutku in na vsakem mestu, vse je še najbolj odvisno od njegovega navdiha in okoliščin v katerih nastopa. Lik tekmo- valca Petra Prevca se širi in razvija doma in v svetu in postaja vse bolj prepoznaven v medijskem in družbenem prostoru. O njem govorijo mladi in stari z vse večjim spoštovanjem in vse bolj mitičnim navdihom. Ali torej mladi šampion smu- čarskih skokov dobiva božanske razsežnosti, ki so za vzor vzor številnim mladim športnikom in nešportnikom širom sveta? Marsikdo se sprašuje o vzrokih in razlogih njegove vr- hunske tekmovalne uspešnosti. V strokovnem smislu odpira neverjeten razvoj tekmovalne kariere Petra Prevca še druga številna vprašanja. Ključne besede: smučarski skoki, vrhunski dosežki, Peter Prevc Foto: www.delo.si/sport/zimski/ 6 Uvod „ Smučarski skoki so za številne slovenske športne navdušence dokaj popularna športna zvrst, ki je pomembno zaznamo- vala razvoj slovenske in svetovne kulture športa. K popularnosti smučarskih skokov je prispevala bogata zgodovina razvoja njene kulture, ki se je v Sloveniji nekako za- čela v tridesetih letih prejšnjega stoletja. K svetovni prepoznavnosti te športne zvrsti je veliko prispevala Planica s številnimi pri- reditvami na najvišji svetovni ravni in števil- nimi najdaljšimi poleti na smučeh. Znaten prispevek k svetovni prepoznavnosti pa so prispevali tudi številni slovenski skakalci, ki so na najvišjih tekmovanjih dosegli kolajne oziroma najdaljše polete na svetu. Pred drugo svetovno vojno slovenski ska- kalci niso posegali po kolajnah na najvišjih tekmovanjih. V obdobju po drugi svetov- ni vojni so slovenski skakalci dosegli prva odličja na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. To obdobje se je tudi zaključi- lo s klasično tehniko smučarskih skokov, v kateri je največje uspehe med slovenskimi skakalci dosegel Primož Ulaga. Leta 1988 je uspelo Matjažu Debelaku osvojiti prvo olimpijsko odličje. Obdobje klasične teh- nike je z naslovom svetovnega prvaka na večji skakalnici v Predazzu leta 1991 sklenil Franci Petek. Obdobje po osamosvojitvi države Slove- nije se je pričelo s sedanjo V tehniko smu- čarskih skokov in novo filozofijo razvoja kulture smučarskih skokov v Sloveniji. Po- udarek je bil na razvoju bistvenih sestavin oziroma predpostavk za kakovostni razvoj kulture priljubljenega športa med Slovenci. Izpostavljen je bil vidik kakovostne priprave mladih skakalcev in smučarski skoki so bili ena od prvih športnih panog, ki je vzposta- vila koncept razvoja nacionalne otroške in mladinske športne šole smučarskih skokov in nordijske kombinacije (Jošt, 1990). Na- men je bil jasen – ustvariti kar najbolj kako- vostne pogoje za razvoj mladih talentov. Začetek sistematičnega razvoja mladinske šole smučarskih skokov sega v prva leta po osamosvojitvi Slovenije. Začelo se je v Kranjskem klubu SK Triglav in se nato hitro razširilo na raven Smučarske zveze Slo- venije. Po nekaj letih se je iz te šole razvil prvi vrhunski talent, ki je pri 18 letih prvič osvojil svetovni pokal in to potem ponovil še naslednjo sezono. Po dveh zaporednih naslovih zmagovalca svetovnega pokala in številnih visokih dosežkih je zvezda Pri- moža Peterke prehitro ugasnila. Sicer je po nekaj letih znova zasijala, vendar le za kra- tek časovni utrinek. Pri proučevanju karie- re vrhunskega talenta se danes ne zdi več pomembno vprašanje: »Kateri dejavniki so prispevali k hitremu in vrhunskemu razvoju tekmovalne kariere mladega tekmovalca?«, ampak predvsem vprašanje: »Kateri dejav- niki so prispevali k še hitrejšemu zatonu vr- hunske kariere mladega tekmovalca?« Od- govor na to vprašanje bi morda preprečil, da se tovrstne zgodbe ne bi ponovile tudi pri sedanjih in bodočih vrhunskih talentih. V kakovost usmerjeni koncept razvoja siste- ma tekmovalne priprave mladih smučarjev skakalcev na ravni Smučarske zveze Slove- nije po letu 2000 je že v nekaj letih Slovenijo močno dvignil pri dosežkih mladih tekmo- valcev na mladinskih svetovnih prvenstvih. Slovenija se je po kakovosti mladinske skakalne šole priključila ob bok največjim skakalnim velesilam (Avstriji, Finski, Nemčiji, Norveški). Mladi skakalci so osvajali nova odličja na mladinskih svetovnih prvenstvih. Leta 2005 je z Rokom Benkovičem ponov- no vzklila nova zvezda smučarskih skokov. Kot mladinec je leta 2005 osvojil naslov članskega svetovnega prvaka na manjši skakalnici v Oberstdorfu. Žal je tudi ta mla- da skakalna zvezda sijala le kratek čas in ko je mladi skakalec šele vstopil v svet dolgo- ročne članske kariere, je povsem ugasnila. Težko je izpostaviti razloge in okoliščine, ki so takrat mladeniča povzdignili na pre- stol smučarskih skokov. Danes se zdi bolj pomembno, da bi se našlo razloge, ki so prispevali k tako hitremu zatonu vrhunske kariere mladinca, ki pravzaprav svoje član- ske kariere ni niti pričel. Navkljub takratni izgubi velikega talenta je slovenska šola smučarskih skokov ustvarjala naprej nove talente smučarskih skokov, ki so osvajali odličja z mladinskih svetovnih prvenstev tako v moški kot tudi ženski konkurenci. Glede na uspešnost mladih skakalcev se je Slovenija v zadnjem desetletju zavihtela na sam svetovni vrh in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo izmed mladih vrhunskih talentov pojavil nekdo, ki se bo povzdignil med najboljše skakalce sveta tudi v članski konkurenci. Pred šestimi leti je „ zasijala najbolj bleste- ča zvezda slovenskih smučarskih skokov Vztrajnost in kakovostna rast slovenske na- cionalne šole smučarskih skokov v zadnjih 15 letih je postala vzor številnim slovenskim športnim panogam. Bila je tudi najbolj po- memben temelj za ustvarjanje novih mla- dih generacij nadarjenih mladih slovenskih skakalcev, ki so v zadnjih osmih letih zoreli ob vse bolj močnem ogrodju članske re- prezentance na čelu z Robertom Kranjcem. Njemu ob bok se je s 7. mestom na Zim- skih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru na manjši skakalnici postavil takrat komaj 17. letni Peter Prevc. Povsem neznani mladi skakalec iz kranjskega kluba SK Triglav je postal nova zvezda slovenskih smučarskih skokov z upanjem, da ne bo tako hitro usahnila kot pri omenjenih dveh slovenskih mladih šampionih. Razvoj tekmovalne kari- ere Petra Prevca je bil izjemen (Slika 1). 17 18 19 20 21 22 23 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 ZOI Sv .prven Svet.pok SP poleti Starost Slika 1: Razvoj tekmovalne uspešnosti Petra Prevca glede na njegovo starost. aktualno 7 Otroška in mladinska „ kariera Razvoj potencialne tekmovalne uspešnosti v otroškem obdobju je bil zmeren in usmer- jen dolgoročno. V skladu s pogledi Pedička (1970) je mladi športnik sodil v kategorijo visoko talentiranih tekmovalcev. Njegova tekmovalna nadarjenost je prišla do izraza le do te mere, da mu je pozitivno spodbu- jala motivacijo za dolgotrajen in naporen trening. V tem se je kazala resnična talen- tiranost, ki je razvijala splošno in specialno nadarjenost mladega tekmovalca. Ta je bila kmalu opažena pri takratnem strokovnem vodstvu Smučarske zveze Slovenije. Peter Prevc je pri 16 letih kot izjemno na- darjen mladi skakalec kranjskega kluba SK Triglav vstopil v mladinsko reprezentanco, ki jo je takrat vodil Peter Jošt. Njegova tek- movalna nadarjenost je bila tako visoka, da se je že uvrščal na stopničke v kontinental- nem tekmovanju. Suvereno je zmagal na Zimskih olimpijskih igrah mladih EYOF v kraju Szcyrk na Poljskem 2009. Na teh igrah je prispeval velik delež pri ekipni zmagi mladih slovenskih skakalcev (Peter Prevc, Luka Leban, Jaka Hvala in Rok Justin). Na dr- žavnem članskem prvenstvu 3. 3. 2009 na skakalnici K100 m v Kranju se je kot 16-letni mladinec uvrstil na drugo mesto. Premagal ga je le klubski vzornik Robert Kranjec. Ob skromnih rezultatih takratne članske ekipe in po odhodu Roka Benkoviča so bili rezul- tati mladega skakalca močna spodbuda za ponovni preporod slovenskih smučarskih skokov. Tudi v sezoni 2009/10 je Peter Prevc ostal v mladinski reprezentanci in treniral pod vod- stvom Petra Jošta in njegovega klubskega trenerja Janeza Grilca. Vodstvo reprezen- tanc na čelu z dr. Francijem Petkom in glav- nim trenerjem Matjažem Zupanom se je v septembru 2009 odločilo, da Petra Prevca zaradi odlične pripravljenosti premesti v člansko A ekipo, v kateri je to olimpijsko sezono zelo dobro nastopal nosilec ekipe Robert Kranjec. Mladi 17-letni skakalec, član kluba SK Triglav Kranj, je ob začetku sezone 2009/10 prvič nastopil na tekmi za svetovni pokal v Lillehammerju in dosegel 22. mesto ter se tako postavil ob bok Roberta Kranjca. Prvič je mladi skakalec nastopil na Novole- tni turneji in dosegel končno 41. mesto. Na prvi tekmi svetovnega pokala v Zakopanah, ko je svojo 30. zmago dosegel avstrijski ska- kalec Gregor Schlirenzauer, je Peter izbolj- šal svojo najboljšo uvrstitev na 14. mesto. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Hinterzartnu v Nemčiji – 28.1.2010 – je Peter osvojil drugo mesto in bronasto kolajno na ekipnem tekmovanju. Odlična tekmovalna pripravljenost je botrovala, da je 17 letnik dobil priložnost za svoj prvi olimpijski na- stop na manjši skakalnici, ki ga je končal za klubskim kolegom Robertom Kranjcem na 7. mestu. Do takrat bolj ali manj anonimni mladi skakalec je dobil prvič precej veliko medijsko pozornost v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Drugi olimpijski nastop na večji skakalnici, kjer je svojo četr- to olimpijsko zmago dosegel švicarski zvez- dnik Simon Ammann, je mladi slovenski skakalec končal na 16. mestu. Na prenovlje- nem skakalnem štadionu na Hollmenkolnu nad Oslom je na zadnjem tekmovanju v nedeljo 14. 3. 2010 s 14. mestom že reševal čast slovenskih skokov. Svojo prvo sezono v svetovnem pokalu je Peter končal na 35. mestu. V tekmovalni sezoni 2010/11 se je glavne- mu trenerju Matjažu Zupanu kot sodelavec priključil tudi Petrov klubski trener Janez Grilc. To je prineslo povsem nov strokovni zagon pri kakovostnem delu na področju tehnične in specialno motorične priprave nadarjenega skakalca, ki se je kot 18 letnik dokončno uveljavil med najboljšimi skakal- ci sveta. Že na uvodni tekmi svetovnega pokala v Kuusamu na Finskem je v težkih razmerah (spreminjajoči veter, hladno vre- me) osvojil 12. mesto in s tem svoj najboljši dosežek v svetovnem pokalu. To uvrstitev je Peter ponovil tudi na prvi tekmi na svoji prvi Novoletni skakalni turneji v Oberstdor- fu. V soboto 22. 1. 2011 se je Peter na tekmi svetovnega pokala v Zakopanah uvrstil na 11. mesto in se tako v sezoni, ko se je posla- vljal poljski šampion Adam Malysz, vstopil na rob najboljše deseterice tekmovalcev v svetovnem pokalu. Žal v tej sezoni vodstvo reprezentance ni poslalo Petra na mladin- sko svetovno prvenstvo v Estonijo, kjer so sicer zmagovali tekmovalci, ki so bili po kakovost daleč od ravni slovenskega mla- dinca. Vodstvo reprezentance je mlademu skakalcu namenilo nastop na članskem svetovnem prvenstvu na slovitem Hol- menkollnu nad Oslom. Po popolni prevladi avstrijskih skakalcev se je slovenska ekipa s Petrom Prevcem na veliki skakalnici 5. 3. 2011 uvrstila na tretje mesto in po šestih letih ponovila ekipni uspeh, dosežen na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu 2005. To je bila prva Petrova kolajna z največjih tekmovanj v smučarskih skokih. Sezono svetovnega pokala 2010/11 je Peter Prevc kot mladinec zaključil na 24. mestu. Sezona 2011/12 je prinesla novo vodstvo najboljšim slovenskim skakalcem. Po odho- du Matjaža Zupana je krmilo reprezentan- ce prevzel Goran Janus, ki je v svojo stro- kovno ekipo še bolj trdno postavil Janeza Grilca, dolgoletnega klubskega trenerja Petra Prevca. Potem ko se je na poletnem tekmovanju v Kranju 2. 7. 2011 od svoje dolgoletne tekmovalne turneje poslovil doslej najbolj uspešen slovenski skakalec Primož Peterka, je slovenska reprezen- tanca z novim vodstvom upala na vzpon nove slovenske zvezde smučarskih skokov. In ta je v tej sezoni v polni meri zasijala v podobi mladega 19-letnega Petra Prevca. Na tekmi svetovnega pokala v Zakopanah 20. 1. 2012 se je Peter uvrstil tik za zmago- valne stopničke na 4. mesto. Manjkal mu je samo še korak do najvišjih stopničk v sve- tovnem pokalu. Te so se mu izmuznile s 4. mestom na tekmovanju v Villingenu 11. 2. 2011 v Nemčiji. Na ekipni tekmi za svetovni pokal na letalnici v Oberstdorfu 19. 2. 2012 so slovenski skakalci Jurij Tepeš, Jure Šin- kovec, Peter Prevc in Robert Kranjec pod vodstvom Gorana Janusa, Janeza Grilca in njunih sodelavcev dosegli prvo zgodovin- sko ekipno zmago za svetovni pokal. Žal so tekmovanje ovirali slabo vreme in težki pogoji. Ti so botrovali tudi hudemu padcu Petra Prevca pri najdaljšem poletu dneva 225,5 m. Peter se je moral zaradi poškod- be za več mesecev umakniti s tekmovalne scene najboljših skakalcev sveta. Poškodba ga ni zaustavila. Zdelo se je, kot da je Peter po njej postal še bolj zrel športnik z visokim spoštovanjem do skakalnic, do svojih na- stopov in tudi nastopov svojih tekmecev. V izjemno uspešni sezoni slovenskih skakal- cev, ki se je končala v Petrovi odsotnosti, je njegov lik v slovenski javnosti postajal vse bolj prepoznaven in zasidran v srca šte- vilnih Slovencev, še prav posebej mladih. Športna javnost pa se je spraševala: »Kaj bo poškodba povzročila Petru pri njegovi na- daljnji karieri?«. Razvojna pot dejanske tek- movalne uspešnosti (Slika 1) in reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti (Slika 2) je bila pri Petru v mladinski starostni ka- tegoriji usklajena in izrazita. Pri starosti 15 let je bila njegova ocena RPTU, ovrednotena po članskih merilih, še dokaj povprečna. Nato pa se je ocena hitro dvigovala in pri 19 letih je nadarjeni skaka- lec že dosegel visoko nadpovprečno oce- no RPTU (3,7), ki ga je povzdignila v obmo- čje odličnosti z vidika izbranih morfoloških in motoričnih spremenljivk reduciranega modela potencialne uspešnosti smučarjev skakalcev (Jošt, Čoh, Čuk in Vodičar, 2015) . 8 Začetek članske ka- „ riere prinese prve posamične kolajne na svetovnem nordij- skem prvenstvu V svojo prvo člansko tekmovalno sezono 2012/13 je 20 letnik vstopil že z izjemnimi tekmovalnimi izkušnjami. Te so mu prav gotovo pomagale k odličnemu 8. mestu v skupnem seštevku Novoletne skakalne turneje. To je bila tudi najboljša uvrstitev slovenskih skakalcev na turneji. S Petrovo pomočjo je slovenska ekipa v Zakopanah 11. 1. 2013 dosegla tudi prvo zgodovinsko ekipno zmago v svetovnem pokalu na večji skakalnici. Peter je pripomogel tudi k tretji ekipni zmagi 09. 2. 2013 na tekmovanju za svetovni pokal v nemškem Willingenu. Potem ko je slovenska javnost vse bolj ča- kala na njegovo prvo posamično zmago v svetovnem pokalu, jo je na posamičnem tekmovanju v Klingenthalu 13. 2. 2013 pre- senetljivo osvojil mladinec Jaka Hvala. Zmaga je bila Petru povsem blizu na naj- bolj pomembnih tekmovanjih sezone na članskem svetovnem nordijskem prven- stvu v Predazzu v Italiji. Na posamični tek- mi smučarjev skakalcev na mali skakalnici HS106 m 23. 2. 2013 je Peter osvojil brona- sto kolajno. Svojo odlično pripravljenost je 21-letni skakalec potrdil tudi s srebrno kolajno na veliki skakalnici 28. 2. 2013. Na planiškem tekmovanju ob zaključku sezo- ne 22. 3. 2013 je prvo Petrovo zmago pre- prečil legendarni avstrijski šampion Gregor Schlirenzauer, ki je prav takrat dosegel jubi- lejno 50. posamično zmago v svetovnem pokalu. Medtem ko je skakalna zvezda av- strijskega šampiona začela v naslednji tek- movalni olimpijski sezoni 2013/14 ugašati, se je zvezda mladega slovenskega skakalca še vedno širila v polnem sijaju. Pri 21 letih na svojih „ drugih olimpijskih igrah osvoji srebrno in bronasto kolajno Že v uvodu v novo sezono 2013/14 je Pe- ter močno prispeval k 5. ekipni zmagi slo- venskih skakalcev v Klingenthallu 23. 11. 2013. V Oberstdorfu 29. 12. 2013 je Peter s 3. mestom stopil na stopničke tudi na naj- bolj prestižnem tekmovanju v smučarskih skokih. Na turneji je nastopal suvereno in jo končal z odličnim 2. mestom na zadnjem tekmovanju v Bischofshofnu 6. 1. 2014 in skupnim 4. mestom v končni razvrstitvi. Po večkratnih uvrstitvah na stopničke je 21-letni Peter Prevc dočakal tudi svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. To se je zgo- dilo 12. 1. 2014 na letalnici v Kulmu. Na ta način je Peter potrdil šampionsko kakovost tudi v smučarskih poletih, kjer je prvič po- stal tudi končni zmagovalec svetovnega pokala. Prvo zmago v svetovnem pokalu na klasični skakalnici je Petru odnesel po- drs pri rekordnem skoku 140 m v Wisli 16. 1. 2013. Sreča mu dva dni kasneje ni obrnila hrbta na ekipnem nastopu v Zakopanah 18. 1. 2014, kjer je Peter priboril zmago slo- venski ekipi v neposrednem boju z nem- škim šampionom Severinom Freundom. Prvo zmago na klasičnih skakalnicah v sve- tovnem pokalu je Peter dosegel na tekmo- vanju v Sapporu 25. 1. 2014. S to zmago je mladi skakalec dosegel vse manjše lovorike v svetovnem pokalu. Ostala mu je le še pot k najvišjim dosežkom v smučarskih skokih, ta pa je rezervirana vedno le za največje šampione tega športa. Na to pot se je po- tem Peter podal z 2. mestom na najvišjem tekmovanju v smučarskih skokih – Zimskih olimpijskih igrah v Sočiju v Rusiji. Zgodo- vinski uspeh je s prvo srebrno olimpijsko kolajno dosegel na manjši skakalnici 9. 2. 2014. Nekaj dni kasneje 15. 2. 2014 je na ve- čji skakalnici osvojil še bronasto olimpijsko kolajno. S temi dosežki se je mladi 21-letni skakalec zapisal tudi v olimpijsko zgodovi- no smučarskih skokov in športa nasploh. S 3. mestom je po olimpijskih igrah osvo- jil kolajno tudi na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu na Češkem. Svoje nastope v svetovnem pokalu za sezono 2013/14 na prenovljeni Bloudkovi skakalnici HS139 m v Planici 23. 3. 2014 je Peter zaklju- čil z zmago in rekordom skakalnice 142 m. V končnem seštevku svetovnega pokala za sezono 2013/14 se je uvrstil na skupno 2. mesto. Zmagal je v posebni razvrstitvi sve- tovnega pokala v poletih na smučeh. Pri 22 letih vstopi med „ šampione smučarskih skokov V tekmovalni sezoni 2014/15 se je 22-letni Peter Prevc še vedno vzpenjal med naj- večje zvezde smučarskih skokov. Na drugi strani se je s te poti po rekordni 53. zmagi v svetovnem pokalu vse bolj spuščal avstrij- ski zvezdnik Gregor Schlirenzauer. Takrat krepko najboljšo avstrijsko ekipo je še pred sezono zapustil tudi olimpijski zmagova- lec Thomas Morgenstern. Petrov največji konkurent je bil v tej sezoni Nemec Severin Freund. Novoletno turnejo je Peter končal na 3. mestu. Kmalu zatem je 24. 1. 2015 v Sapporu osvojil četrto posamično zmago. Nekaj dni kasneje 31. 1. 2015 je prispeval pomemben delež k sedmi ekipni zmagi slovenskih skakalcev v svetovnem pokalu v Willingenu v Nemčiji. Nov mejnik je Peter v bogati športni karieri postavil 14. 2. 2015 ob 17.45 na letalnici v Vikersundu, kjer se je z zmago in s prvim poletom čez 250 m zapisal v zgodovino razvoja najdaljših pole- tov na svetu. Nastopi na svetovnem nordij- skem prvenstvu v Falunu 2015 za Petra niso bili najbolj uspešni, pa čeprav je nastop na veliki skakalnici 26. 2. 2015 končal na ne- hvaležnem 4. mestu. V sklepni del sezone svetovnega pokala sta se v boj za končno zmago v svetovnem pokalu podala sama z Nemcem Severinom Freundom. O končni zmagi je odločil zadnji polet v Planici, na zadnji nedeljski tekmi. Žal je sreča Petru obrnila hrbet, saj je ob istem izkupičku točk Slika 2: Razvojna pot reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti RPTU med 15 in 19 letom. aktualno 9 v svetovnem pokalu zasedel končno dru- go mesto. Navkljub grenkemu priokusu je Peter na finalu v Planici razveselil slovensko javnost z blestečo zmago na prvem tek- movanju 20. 3. 2015 in z novim rekordom prenovljene letalnice 248,5 m. Prispeval je zopet pomemben delež k ekipni zmagi slovenskih skakalcev pred domačim občin- stvom, ki ga je bučno pozdravila ob osvoji- tvi drugega naslova najboljšega letalca na svetu. Nemški šampion Severin Freund je ob neizmerni sreči pod planiško letalnico dejal: »Tokrat je bila sreča na moji strani, mladost pa je na Petrovi, ki ima pred seboj še dolgo in bogato kariero«. In v tem se vsaj z vidika naslednje tekmovalne sezone ni zmotil. Ta ni bila zgolj tekmovalno odlična, ampak preprosto sanjska. Sezono so zazna- movali sami presežniki. Pri 23 letih se dvigne „ na raven božanske tekmovalne uspešno- sti V zadnjo sezono svetovnega pokala 2015/16 je 23-letni Peter Prevc vstopil kot velik favorit, ki so ga vse bolj spoštovali nje- govi največji konkurenti. Že na uvodnih tekmah v Klingenthalu je Peter postavil vi- soko merilo za doseganje najvišjih mest v sezoni. Prvo tekmo je 22. 11. 2015 vidno raz- očaran končal z minimalnim zaostankom na drugem mestu. Na drugi strani pa je bil z 8. mestom precej bolj srečen njegov ko- maj 16-letni brat Domen. Nastopil je na svoji prvi tekmi v svetovnem pokalu. Tako je ponovil izjemni uspeh takrat 16-letnega Primoža Peterke na njegovem prvem na- stopu v svetovnem pokalu v Innsbrucku 4. 1. 1996. Tudi na naslednjem prizorišču sve- tovnega pokala v Lillehammerju je Peter končal tekmovanje na drugem mestu. Se- veda s tem mladi slovenski šampion ni bil zadovoljen in to je tekmecem povsem ja- sno pokazal z nedeljsko 7. posamično zma- go v ruskem skakalnem središču Nizhny Tagil 13. 12. 2015. Ta zmaga je prilila ogenj na olju in Petra je ta energija preprosto iz- strelila v nadaljevanju sezone nad njegove tekmece. Na posamični tekmi 19. 12. 2016 v Engelbergu sta se Peter in Domen Prevc na poseben način zapisala v zgodovino smu- čarskih skokov. Prvič v zgodovini svetovne- ga pokala sta brata osvojila prvo in drugo mesto na posamičnem tekmovanju. Peter je z 8. zmago suvereno premagal vso sve- tovno konkurenco. Mladi Domen pa je pr- vič in kot najmlajši slovenski skakalec osvojil stopničke svetovnega pokala. Na drugi ne- deljski tekmi v Engelbergu 20. 12. 2015, ki je potekala v ugodnih vremenskih razmerah, je Peter Prevc z rekordnim skokom 142 m in z naskokom 19,4 točke dosegel svojo 9. zmago v svetovnem pokalu. Na Novoletno turnejo je Peter prišel v vlogi prvega favori- ta. To je dokazal že s prvimi skoki na prvem tekmovanju v Oberstdorfu 29. 12. 2015, ko je tudi vodil po prvi seriji. V drugi seriji je moral Peter zaradi nerazumljive in neobi- čajne odločitve žirije tekmovanja skočiti v slabih razmerah z vetrom v hrbet, kar mu je na koncu tekme prineslo tretje mesto. Zmagal je – z grenkim priokusom in ob ve- likem navdušenju polnega štadiona – do- mači šampion Severin Freund. To sloven- skega tekmovalca ni zmedlo in je vso svojo moč pokazal na preostalih treh tekmah s trojno zmago in tudi suvereno končno zmago na Novoletni turneji. To je lahko proslavil skupaj s številnimi slovenskimi lju- bitelji smučarskih skokov, ki so ga na skakal- nici v Bischofshofnu 6. 1. 2016 spodbujali v živo. Z osvojitvijo ene od največjih lovorik v smučarskih skokih se je Peter močno pov- zpel na prvo mesto v svetovnem pokalu in zdelo se je, da so se njegovi tekmeci že vdali v usodo poražencev. Nihče ni več ver- jel, da lahko Petru končna zmaga uide iz rok. Še največji problem je pri tem predsta- vljal Peter sam pri nekem navideznem boju s tekmovalnimi žirijami. Zaradi njihovih od- ločitev se nikoli ni vedelo, kdaj bi lahko 23 šampion poletel predaleč in s tem ogrozil samega sebe. To se je pokazalo tudi pri na- stopu na svetovnem prvenstvu v poletih, ko so Petra sistematično spuščali s previso- kega zaletišča. S tem so njegovim tekme- cem ponujali vsaj navidezno možnost, da ga premagajo. Vendar Petra to ni zmedlo. Z rekordom Kulmske letalnice 244 m je 16. 1. 2016 gladko premagal vso konkurenco in postal svetovni prvak v poletih. Njegova dejanska kakovost je prišla do izraza šele na ekipni tekmi 17. 1. 2016, kjer je z nizkega za- letišča svoje najbližje tekmece premagal tako, kot bi šlo za drugorazredne tekmoval- ce. Tisti, ki so mislili, da bodo velike zmage Petra Prevca utrudile in ga vrgle iz vrhunske športne forme, so se gladko ušteli. Skupaj s reprezentančnimi kolegi so po svetovnem prvenstvu v poletih prišli na tekmovanja za svetovni pokal v Sapporu izjemno visoko motivirani. Na prvi tekmi 30. 1. 2016 so že v prvi seriji nastopili tako, kot da bi bilo to od- prto državno prvenstvo Slovenije (1. Peter Prevc, 2. Robert Kranjec, 3. Domen Prevc, 6. Anže Lanišek). Tudi na koncu tekme so slo- venski skakalci obdržali trojno zmago na čelu s Petrom Prevcem, ki je dosegel že svojo 14. zmago v karieri. Na drugo mesto se je uvrstil Domen Prevc in na tretje mesto Robert Kranjec. S Petrovo pomočjo so slo- venski skakalci po japonski turneji 6. 2. 2016 premagali vso konkurenco vključno z izje- mno močno norveško ekipo v meki skakal- nega športa Holmenkollnu nad Oslom. Dolga in naporna sezona ni ovirala Petra Prevca, da bi še naprej rušil vse rekorde. Že na naslednji tekmi v Trondheimu se je s 15. zmago v karieri izenačil z do takrat najbolj uspešnim slovenskim skakalcem Primožem Peterko. Na norveški turneji so slovenski skakalci na čelu s Petrom Prevcem in Ro- bertom Kranjcem pobirali vse zmage, kar je povzročilo občudovanje norveške, sloven- ske in svetovne športne javnosti. Na zadnji peti tekmi norveške turneje na letalnici v Vikersundu 14. 2. 2016 je zmago Petra Prev- ca lahko ogrozil le Peter sam. Po vodstvu v prvi seriji je bil njegov odskok in polet v drugi seriji izjemen. Pri 231 m je imel kar nekaj metrov višine in kazalo je na nov sve- tovni rekord. Zaradi visokega vpadnega kota in pristanka pri 249 m se je polet kon- čal z doskokom v globok počep. Po dosko- ku je Peter podrsal s hrbtom po podlagi in se do linije padca že dvignil. Kmalu je bilo jasno, da je z dolžino poleta 'deklasiral' vse tekmece in navkljub slabim sodniškim oce- nam suvereno zmagal (to je bila 11. zmaga v sezoni, s čimer se je Peter izenačil s Polja- kom Adamom Malyszem in Nemcem Mar- tinom Schmittom) in prevzel skupno vod- stvo tudi v seštevku svetovnega pokala v poletih. Peter je dosegel tudi peto zapore- dno zmago Slovenije v svetovnem pokalu. Po manjši krizi na finskem delu skandina- vske turneje je Peter znova zablestel na tek- mah za svetovni pokal v Almatyju v Kazah- stanu 27.–28. 2. 2016, kjer je suvereno osvojil 18. in 19. zmago v svetovnem poka- lu. Hkrati je dosegel 13. zmag v sezoni, s či- mer se je izenačil z legendarnim Gregorjem Schlirenzauerjem. Njegova zmaga je že šest tekem pred koncem sezone pomenila tudi osvojitev končnega prvega mesta v razvrstitvi svetovnega pokala za sezono 2015/16. Hkrati je bilo to najboljše vabilo za finale svetovnega pokala v domači Planici. Planiška prireditev je bila zaradi velikih Pe- trovih uspehov razprodana vnaprej. V štirih dneh se je v Planici zbralo 110.000 gledal- cev. Nastope Petra Prevca pred slovenskimi TV ekrani je spremljalo rekordno število slo- venskih gledalcev. Že na prvi nadomestni tekmi v četrtek 17. 3. 2016 je Peter s 14. re- kordno zmago in rekordnim izkupičkom 10 točk v sezoni 2123 nadvse razveselil vse lju- bitelje smučarskih skokov v Sloveniji. Z 20. zmago v karieri se je izenačil z legendarnim avstrijskim skakalcem Andreasom Goldber- gerjem, ki je v Planici kot komentator av- strijske televizije Petra Prevca označil za enega od največjih šampionov smučarskih skokov. Na drugi popoldanski tekmi 18. 3. 2016 je Peter klonil le pred klubskim kole- gom Robertom Kranjcem. Kazalo je tako, da je bil Peter bolj navdušen nad Roberto- vo zmago kot Robert sam. In to kaže na veličino in plemenitost osebnosti najbolj uspešnega slovenskega skakalca v zgodo- vini. V tandemu sta zaključila z dvojno zma- go tudi zadnje nedeljsko tekmovanje 22. 3. 2016 v sezoni pred navdušeno množico 35.000 gledalcev, ki so prišli na prenovljeno skakalno areno v Planico. Praznično vzduš- je je doseglo vrhunec ob podelitvi priznanj, kjer so slovenski gledalci lahko trikrat po- slušali Zdravljico v čast svojega junaka Pe- tra Prevca. Zdelo se je, da se je Petru poklo- nila celotna država na čelu z vsemi njenimi voditelji, vključno s predsednikom države Borutom Pahorjem. Peter Prevc je z 2303 točkami osvojil rekordno število točk v eni sezoni. Sam je osvojil več točk kot na 6. me- sto uvrščena ekipa Poljske z 2154 točkami. Drugouvrščenega Severina Freunda je pre- magal za kar 813 točk. Pri tem je Peter dose- gel rekordnih 15 zmag v eni sezoni in bil rekordno 22-krat uvrščen na zmagovalne stopničke svetovnega pokala. Če se ob tem doda še skupno zmago na Novoletni ska- kalni turneji in naslov svetovnega prvaka v poletih, potem se je sezona za 23-letnega šampiona končala sanjsko. V pokalu naro- dov se je Slovenija z doslej najvišjim števi- lom točk 5760 pod vodstvom glavnega trenerja Gorana Janusa uvrstila na drugo mesto. To je bil najboljši dosežek slovenske ekipe v zgodovini svetovnega pokala. So v ozadju fenomena „ Petra Prevca mitične razsežnosti? Pri vseh naštetih uspehih Petra Prevca se samo po sebi poraja kar malo ontološko vprašanje: »Kje so vzroki, ki so prispevali k tem uspehom?« Na to vprašanje je tež- ko odgovoriti, ker so hipotetično rezultati smučarjev skakalcev odvisni od številnih dejavnikov, ki se v teoriji priprave športni- kov uvrščajo v model biopsihosocialnega statusa športnika. Analiza tekmovalne uspešnosti Petra Prev- ca v sezoni 2015/16 je pokazala, da je na večini posamičnih tekmovanj osvojil prvo mesto in se še nekajkrat povzpel na zma- govalne stopničke. Ob vpogledu v struktu- ro tekmovalne uspešnosti bi seveda lahko predpostavili, da morda ti rezultati niti niso njegovi najboljši rezultati. Morda bi mladi šampion lahko dosegel še boljše dosežke, če bi mu njegova konkurenca postavila viš- je tekmovalne kriterije. Vendar, kakšen smi- sel ima postavljati to hipotezo ob dejstvu, da je tekmovalec tako ali drugače povsem 'deklasiral' svoje tekmece. Po Petrovih zma- gah na Novoletni turneji so Norvežani prišli do preprostega sklepa, da so kot ekipa izje- mno dobro pripravljeni, da lahko premaga- jo vse države in da se s fenomenom Petra Prevca nima smisla preveč obremenjevati, ker preprosto tekmuje tako, kot bi prišel z drugega planeta. Če do tega sklepa pride najboljša ekipa sezone, potem to pokaže na resnično veličino mladega slovenskega šampiona. Če se bo njegova tekmovalna kariera nadaljevala s takim trendom, kot je bil izražen v zadnjih šestih letih, potem bodo Norvežani prav gotovo pridobili še več somišljenikov, ki bodo o Petru Prevcu širili mitične zgodbe o izvenzemeljskem vplivu, ki pa lahko hitro pripelje do absur- dnosti. Po Camusu (1913–1960) se mora absurdnost »zadržati kot predpostavko, do- mnevo, hipotezo, od človeka pa zahteva, da se umesti znotraj sveta po človeški meri, da se ne nadeja nič onostranskega, ampak izčrpa dano« (povzeto po Burkard, Kunzmann in Wiedmann, 1991). Ali je Peter Prevc postal mit oziroma bog smučarskih skokov, kot ga je ob koncu sezone poimenoval reporter TV Slovenija Peter Kavčič? Če ima najbolj- ši skakalec sveta v tem trenutku skakalne- ga boga v sebi, potem mu ne preostane drugega, kot da mu sledi in zaupa. Pri tem niti ni toliko pomembno, koliko Peter ver- jame v skakalnega boga, bolj pomembno je, da skakalni bog verjame v njega. Prav zaupanje ter verjetje v lastne duhovne in telesne potenciale ter resnična ljubezen do smučarskih skokov bo sprožilo notranje duhovne in telesne sile, ki bodo v Petru lahko dosegle božanske razsežnosti. »Kako pa izgleda bog smučarskih skokov ?«, nam spoštovani komentator TV Slovenija ni raz- kril. Morda je to: čista popolnost telesne in duševne substance osebnosti mladega šampiona, skozi katero se kaže vrhunska tekmovalna zmogljivost; najvišja raven le- pote gibanja; neizmerna volja in ljubezen do smučarskih skokov; nadčloveška raven fizične in duhovne energije; neverjetna sposobnost, da se po vsakem neuspehu rodi samo še večji uspeh. Prav gotovo, če priredimo misel po Avgušti- nu (354–430), je mladi šampion z razumom in predvsem visokimi psihomotoričnimi sposobnostmi obdarjena duševno-telesna substanca, rojena za šampiona smučarskih skokov (ib.). Po Anselmu Chanterburyjskem (1033–1030) si lahko boga smučarskih sko- kov predstavljamo kot nekaj, od česar ni mogoče misliti nič večjega in bolj popol- nega (ib.). Uspehi mladega skakalca se zdi- jo nadčloveški in zato so, če povzamemo Nietzscheja (1844–1900), lahko le v domeni bitja, ki združuje lastnosti nadčloveka, ki pa se pojavi po darvinističnem nauku kot učinek naravnega izbora (ib.). Morda se skozi človeško podobo mladega šampiona resnično razodeva bog smučarskih skokov, ki skozi medijsko podporo pridobiva vse širšo družbeno pozornost. Številni navijači so se že katarzično socializirali z mitičnim likom Petra Prevca in seveda upajo, da bo njegovo božansko zmagoslavja trajalo še dolgo časa. V prvi fazi dojemanja velikih uspehov je v športni javnosti in stroki pri- šlo predvsem do čudenja, ki pa po Platonu in Aristotelu (ib.) predstavlja izvor filozofije. Mnogi so se pričeli povsem filozofsko spra- ševati po vzrokih in razlogih, ki so prispevali k vrhunski tekmovalni uspešnosti in ustvar- janju kulta boga smučarskih skokov. Danes se niti več ne ve, kdo vse in zakaj ustvarja kult Petra Prevca, oziroma koga in kaj ta kult ustvarja. S filozofskega zornega kota se ob vrhunski tekmovalni karieri Petra Prevca odpirajo številna vprašanja, ki so zanimiva za špor- tno stroko in znanost. Ali je imel Peter povsem drugačno pot v procesu treniranja kot njegovi tekmeci? Ali so tekmovalca trenerji pripravljali po posebnih metodah, ki javnosti niso pozna- ne in so bile razvite posebej zanj? Ali imajo trenerji na Petra poseben, morda čarobni vpliv, ki ga potem povzdigne v vi- šave? Ali je Peter uporabljal opremo, ki je bila pri- rejena samo njemu in je bila bolj kakovo- stna kot oprema njegovih tekmecev? Ali je Peter preprosto zmagovalec-šampion po duši? Ali je Petrova tehnika nekaj posebnega, drugačna in preprosto idealna za vrhunske dosežke? Ali ima Peter tako dominantne specialne gibalne sposobnosti in spretnosti, ki mu enostavno ustvarijo tako visoko kakovo- aktualno 11 stno raven tehnike, ki je drugim skakalcem zaenkrat nedosegljiva? Ali bo dosedanja pot treniranja lahko vodi- la k uspešnemu razvoju tekmovalne uspe- šnosti tudi v prihodnje? Ali je sploh smiselno posegati v proces pri- prave, ki se je doslej izkazal za uspešnega? Kako se bo na nadaljnje soočanje s feno- menom Petra Prevca pripravila njegova konkurenca? Ali obstoja uvid v potencialne dejavnike tekmovalne uspešnosti Petra Prevca, kar bi slovenski stroki lahko pomagalo pri razu- mevanju njegovega fenomena in pri treni- ranju drugih talentiranih športnikov? Kako se bo tekmovalec soočal s konkuren- co, ki bo prihajala iz vrste najboljših sloven- skih skakalcev in še prav posebej s strani svojih bratov, še zlasti najmlajšega? Kaj bo naredila iz Petra Prevca slava, ki jo prinašajo veliki dosežki in morda tudi visoki zaslužki (gledano z vidika povprečne slo- venske plače)? Ali se bo slovenska športna in siceršnja jav- nost velikih Petrovih dosežkov preprosto razvadila in ko bodo ti postali samoumev- ni, bodo lahko izgubili pravo vrednost in pomen? Na ta in še druga vprašanja bi morala odgo- voriti športna stroka, znanost in filozofija. Od mitosa k logosu „ S pomočjo medijev je bila ustvarjena me- dijska podoba kulta šampiona smučar- skih skokov. Pri tem nam ni poznano, ali se medijska podoba osebnosti mladega tekmovalca kaže enako tudi skozi njegovo samopodobo in osebno identiteto. Ti dve sestavini osebnosti športnikov sta ključni za razvoj duševnosti mladih športnikov. V procesu izgrajevanja samopodobe in oseb- ne identitete po Tušku in Fagenelovi (2004) mladi športniki iščejo odgovore na številna vprašanja. Na ta način lahko športniki raz- vijajo svojo notranjo samopodobo in iden- titeto osebnosti, ki je enkratna, posebna in neponovljiva (Musek, 1993). Osebnostni razvoj športnika poteka skozi različna ob- dobja in celostno zajema njegove telesne, duševne in socialne procese (Musek in Pečjak, 1997). Na poti zorenja vrhunskega športnika igra pomembno mesto njego- va socializacija v ožjem (primarnem) in širšem (sekundarnem) družbenem okolju. Skozi socializacijo nastajajo in se razvijajo, zavedno in nezavedno, socializirane struk- ture osebnosti športnikov (Petrovič, 1981). Morda predstavlja socializacija najtežji del vzgoje mladih talentov v športu in ta zara- di izjemne kompleksnosti in zapletenosti dejavnikov, ki v tem procesu delujejo, ne sme biti prepuščena samo posamezniku, njegovi družini in klubu, v katerem deluje. Uspešnost vzgoje vrhunskih športnikov je tako predvsem odvisna od kakovosti peda- goškega dela v procesu treniranja mladih športnikov, ko se pri njih izgrajujejo ključne kompetence za oblikovanje bodoče vloge vrhunskega športnika (Butt, 1987). V tem procesu pa so vzajemno povezani v peda- goškem odnosu: športniki, trenerji, vadbeni programi in vadbena tehnologija. Vse sku- paj povezano v organizirani sistem predsta- vlja svojevrstno obliko športne šole. Števil- ni talenti so bili vključeni v sistem treniranja s sistematičnim, načrtnim in v kakovostno usmerjenim delom v otroški in mladinski športni šoli (Jošt, Vodičar, Jošt in Ulaga, 2012). Vadbeni proces v smučarskih skokih vodijo vse bolj profesionalno izobraženi in usposobljeni trenerji. Urejena športna šola v smučarskih skokih je sama po sebi dvi- govala verjetnost, da se bo med številnimi nadarjenimi skakalci pojavil še prav poseb- ni talent – super talent, ki bo sposoben dvigniti tekmovalno uspešnost slovenskih skakalcev na raven, ki je bila za slovenske smučarske skoke do danes zgolj utopija. V sklopu delovanja slovenske šole smučarskih skokov se poskuša delovati predvsem stro- kovno in podprto z znanstvenimi spozna- nji. Navkljub občasnemu nerazumevanju pomena tovrstnega pristopa se že več kot 25 let dvakrat letno sistematično testirajo mladi slovenski smučarji skakalci. Meritve temeljijo na modelu reducirane potencial- ne tekmovalne uspešnosti (RPTU). V model so zajete izbrane spremenljivke biopsiho- somatičnega statusa smučarjev skakalcev, ki predstavlja multidimenzionalni pristop pri proučevanju osebnosti športnikov (Ma- lacko, 1982). Primerjava med oceno poten- cialne reducirane tekmovalne uspešnosti in dejanske tekmovalne uspešnosti daje trenerjem uvid v razvojno pot obeh ključ- nih ciljnih sestavin sistema tekmovalne priprave smučarjev skakalcev (Jošt, 2009). Na podlagi vpogleda v strukturo modelnih razsežnosti je omogočeno odpravljanje šibkih točk, ki predstavljajo največjo oviro pri kakovostnem razvoju celovite uspešno- sti smučarjev skakalcev. Seveda se morajo ta spoznanja sistematično umestiti v celo- viti sistem managementa tekmovalne pri- prave smučarjev skakalcev. V tem sistemu ima najbolj pomembno vlogo tehnična priprava smučarjev skakalcev. V slovenski stroki je bila temu področju namenjena največja skrb tako na praktičnem kot tudi teoretično znanstvenem področju (Jošt in Vaverka, 1988; Jošt, 2009). Danes so sloven- ski trenerji s pomočjo institucioniziranega sistema izobraževanja in usposabljanja praktično ter teoretično usposobljeni za vodenje tehnične priprave. Ta pa seveda terja od njih tudi neprestani strokovni ra- zvoj, ki mora temeljiti na vrhunski tehno- logiji in znanju. Na področju tehnologije smučarskih skokov je Slovenija v zadnjih desetih letih razvila vrhunske proizvajalce opreme smučarjev skakalcev (smuči, vezi, skakalni dresi) in posodobila številne male in srednje skakalnice, na katerih se lahko razvija vrhunska tehnika smučarskih sko- kov. Z izgradnjo večjih skakalnic v Kranju, Ljubnem in predvsem Planici je Slovenija pridobila tudi sodobne skakalnice, ki omo- gočajo razvoj vrhunske tehnike smučarskih skokov in k vadbi privabljajo tudi številne tuje skakalce. Najpomembnejša je seveda moč slovenske ekipe, ki se najlažje izmeri 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 1 2 3 4 5 6 7 Zaporedno leto To čke SP Leto P.P SLO-T NOR-T Slika 3: Število osvojenih točk svetovnega pokala v zadnjih sedmih sezonah za Petra Prevca, ekipo Slovenije in ekipo Norveške. 12 s točkami v svetovnem pokalu. Slovenija je zadnjo sezono končala na odličnem 2. Mestu, kar je bila najboljša uvrstitev v zgo- dovini svetovnega pokala. S prihodom Go- rana Janusa na krmilo najboljših slovenskih skakalcev v sezoni 2011/12 se je slovenska ekipa iz druge lige čez noč povzpela med skakalne velesile (Slika 3). Od leta 2010 naprej je Slovenija stalno napredovala v številu osvojenih točk sve- tovnega pokala. V sezoni 2011/12, 2012/13 in v sezoni 2014/15 je osvojila 4. mesto. V sezoni 2013/14 je bila tretja in v zadnji se- zoni 2015/16 druga. V prihodnji tekmovalni sezoni ima morda Slovenija zgodovinsko priložnost da na koncu sezone s pomočjo šampiona Petra Prevca osvoji ekipno prvo mesto in tako tudi med ekipami stopi na vrh smučarskih skokov. Pri tem se zdi, da ji bo največji konkurent ekipa Norveške, ki se je v zadnjih sedmih sezonah 4-krat uvrstila na 2. mesto, 1 krat na 5. mesto in 2 krat na 1. mesto. Slovenija je Norveško premagala le v sezoni 2013/14. V zadnji sezoni je Nor- veška močno zmagala pred Slovenijo z ve- liko prednostjo 1706 točk. V njeni ekipi se je kar 5 skakalcev uvrstilo med najboljših 12 uvrščenih v svetovnem pokalu. V slovenski ekipi bi morali za končno ekipno zmago v svetovnem pokalu poleg Petra Prevca zna- tno višjo bero točk prispevati izkušeni Ro- bert Kranjec, mladinec Domen Prevc, Jurij Tepeš, Anže Lanišek in drugi člani A ekipe, ki v zadnji sezoni niso bili najbolj uspešni. Linijski trend osvojenih točk Petra Prevca v zadnjih sedmih sezonah je usmerjen nav- zgor z enakomernim pozitivnim prirast- kom. Takšen trend se bo morda ohranjal ali celo nadaljeval tudi v nekaj prihodnih sezonah, kajti vrhunski tekmovalec vstopa v najbolj zrela skakalna leta, kjer mu bodo veliko lahko pomagale njegove lastne izku- šnje. Seveda je manevrskega prostora za dvigovanje skupnega števila točk pri njem vse manj in manj. Če se bo omenjeni trend resnično nadaljeval v prihodnje, potem se bo slovenski šampion dejansko dvignil nad mejo še predstavljive človeške zmogljivosti in samo čas bo lahko pokazal in razodel ve- ličino tega fenomena. Literatura: „ Burkard, F. P., Kunzmann, P. in Wiedmann, F. 1. (1991). DTV atlas filozofije. Ljubljana: DZS. Butt, D.S. (1987). Psychology of Sport – se- 2. cond edition. New York: Van Nostrand Rein- hold Company Inc. Jošt, B. (1990). 3. Strokovni projekt razvoja nordj- ske kombinacije v Sloveniji. Ljubljana: Fakulte- ta za telesno kulturo. Jošt, B. (2009). 4. Osnove teorije in metodike smu- čarskih skokov. Ljubljana: Fakulteta za šport. Jošt, B., Čoh, M., Čuk, I. in Vodičar, J. (2015). 5. Ekspertno modeliranje sistema priprave špor- tnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport. Jošt, B. in Vaverka, F. (1988). 6. Osnove biomeha- nike smučarskega skoka. Ljubljana: Fakulteta zašport. Jošt, B., Vodičar, J., Jošt, P. in Ulaga, M. (2012). 7. Analiza stanja baze športnikov v slovenski špor- tni šoli smučarskih skokov in nordijske kombi- nacije. Šport, 60,3/4, 25–33. Malacko, J. (1982). 8. Osnove sportskog treninga. Beograd: Sportska knjiga. Musek, J. (1993). 9. Znanstvena podoba osebno- sti. Ljubljana: EDUCY. Musek, J. in Pečjak, V. (1997). 10. Psihologija. Lju- bljana: EDUCY. Pediček, F. (1970). 11. Pogledi na telesno vzgoj, šport in rekreacijo – III. ŠPORT. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. Petrovič, K. (1981). 12. Sociologija telesne kulture. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Prof. dr. Bojan Jošt, prof. šp. vzg Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport bojan.jost@fsp.uni-lj.si Vodstvena ekipa Gorana Janusa, Garmisch, 1. 1. 2016.