POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 4. SEPT. 1958 Leto X — Štev. 35 Cena din 10.— VOLITVE V ZADRUŽNE SVETE NA DNEVNEM REDU SKUPNE SEJE OK ZKS IN OO SZDL MILIJONI DRUŽBENIH SREDSTEV ZA KMETIJSTVO PODPREDSEDNICA GO SZDL SLOVENIJE TOV. VIDA TOMŠIČEVA O NALOGAH OBČINSKIH POLITIČNIH VODSTEV - ODKLONITI JE TREBA VSAKO SODELOVANJE, KI NI EKONOMSKO UTEMELJENO, KER BI ZADRUGI POVZROČILO IZGUBO — SKLEPI SEJE. Pod vodstvom sekretarja okrajnega komiteta ZKS tov. Jana Rosa je bila minuli teden razširjena seja OK ZKS in OO SZDL Murska Sobota. Seji so prisostvovali tudi podpredsednica GO SZDL Slovenije tov. Vida Tomšičeva, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, sekretar komisije za družbeno upravljanje pri GO SZDL Jože Cigler in drugi. Po poročilu predsednika OZZ Štefana Arvtaliča in predsednika OO SZDL Ivana Horvata so prisotni razpravljali o pripravami za volitve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug ter o nalogah občinskih političnih vodstev pri tem. Sklenili so, da bodo občinska politična vodstva opravila vsa politična dela v zvezi s predpripravami bližnjih volitev zadružnih svetov in upravnih odborov in storila vse za uspešen zaključek akcije sklepanja pogodb o sodelovanju za jesensko setev. Hkrati bodo proučila stanje članstva zadrug v odnosu na obstoječa gospodarstva, strukturo gospodarstev v posameznih zadrugah (zlasti v upravnih odborih), koliko družinskih članov posameznih gospodarstev je včlanjenih v zadrugah, posebno še žena in mladine, itd. Občinska politična vodstva se bodo tudi pozanimala, ali obstajajo oz. delujejo sekcije žena zadružnic in aktivi mladih zadružnikov, koliko stalnih in sezonskih delavcev dela v zadrugi, kako so delal obstoječi odseki v KZ. kateri so tisti funkcionarja zadrug, ki so šli v sodelovanje in kateri niso tega storili, kako delajo upravniki zadrug, kakšno pomoč nudijo zadrugam osnovne organizacije SZDL in ZKS, kako je s štipendiranjem potrebnega kadra, kako sodelujejo z zadrugo posamezni odborniki LO, itd. Po vsem tem bo potrebno najti način, kako pridobiti nove člane KZ, posebno žene in mladino, kako v vsaki KZ ustanoviti sekcijo žena zadružnic in aktive mladih zadružnikov ter poskrbeti za čim boljši kader. Skupno z upravnimi odbori KZ bodo občinska politična vodstva ugotovila potrebe mehanizacije, zlasti priključkov in reprodukcijskega materiala, in ukrenila v okviru danih pogojev vse za pravočasno nabavo. Občinska vodstva bodo do srede septembra dokončno uredila tudi teritorije posameznih KZ. V septembru in prvi polovici oktobra bodo po vseh KZ pripravili polletne občine zbore. Vodstvo OO SZDL v Murski Soboti bo izdelalo posebne teze, ki jih bodo dobile organizacije Socialistične zveze kot pripomoček v pripravah na polletne občne zbore im v pripravah za volitev v zadružne svete. Slednje bodo v okraju 7. decembra 1.1. sredstva razdrobila. Vsako sodelovanje je treba temeljito proučiti, ali je ekonomsko utemeljeno. Odkloniti je treba vsako sodelovanje, ki ni ekonomsko utemeljeno, ker bi zadrugi povzročilo izgubo. Glede odkupa je tov. Tomšičeva dejala, da navzlic dobri letini cene kmetijskim pridelkom padajo nesorazmerno počasi. Zato obstoja nevarnost, da bodo nekatera trgovska podjetja in nekateri kmetje z malimi količinami dosegli velike dobičke, čeprav bi bilo treba letino prodati na trgu po zmernih cenah. Ob koncu je tov. Tomšičeva poudarila, da pridelovalno sodelovanje v Pomurju ne bo dovolj uspešno vse dotlej, dokler ne bomo pritegnili v zadruge in k sodelovanju malih kmetov z okrog 2 1/2 ha zemlje, ker je teh površin največ, njihovi lastniki pa nimjo vprežne živine in sploh dovolj sredstev za obdelovanje. V Murski Soboti: POMURSKI LETALSKICENTER V NEDELJO POPOLDNE JE BILA NA SOBOŠKEM LETALIŠČU SVEČANA OTVORITEV POMURSKEGA LETALSKEGA CENTRA, KATERE SE JE UDELEŽILA VELIKA MNOŽICA PREBIVALSTVA S PREDSTAVNIKI POLITIČNIH ORGANIZACIJ, LJUDSKE OBLASTI IN LETALSKE ZVEZE! SLOVENIJE NA ČELU. PO OTVORITVI JE BIL NA LETALIŠČU VELIK LETALSKI MITING Na sliki: soboški letalec pred startom. Berite poročilo o nedeljskem aeromitingu na 2. strani! Zadružniki Pomurja o pogodbenem sodelovanju »Pridelati čim več!« Kaže, da je zanimanje za italijansko pšenico največje v radgonski občini. Radenska kmetijska zadruga je preteklo soboto že skoraj dosegla predvidene površine. Upravni odbor KZ Apače pa je sklenil, da za nekatera slabša zemljišča ne bo pristal na pogodbene pogoje kot za ostale zadružnike. Tudi iz nekaterih drugih prihajajo vesti, da ne bo mogoče vklju- čiti vseh zemljišč, ki jih kmetovalci ponujajo, v pogodbeno sodelovanje za italijansko pšenico. Nekateri zadružniki v radgonski občini so prišli sami Sklepat pogodbe na upravo zadruge. V Radgoni je obiskal naš sodelavec predsednika kmetijske zadruge tov. Franca Levarja. »Nekateri zadružniki pravijo o pogodbenem sodelovanju: za- kaj bi delali za zadrugo!« Pri tem pa niti ne pomislijo, da dobijo seme im gnojila zastonj. Prepričan sem, da bomo dosegi: povprečen donos 20 q pšenice na hektar«, je dejal tov. Levar v razgovoru o pogodbenem so dedovanju. Kmetovalec Hanzi Korat iz Črešnjevec je zasejal lani 7 različnih vrst italijanske pšenice. »Ugotovil sem, da so italijanske pšenice zelo odporne firoti rjavosti«, je dejal. Ob-jubil je, da nam bo naslednjega tedna poslal podatke o lansko letnih poskusih. O pripravah za setev ve po vedati marsikaj tudi Jaka Rih-larič, iz Boračeva, ki je član upravnega odbora radenske kmetijske zadruge in občinski odbornik. »Vam za primer, da so kmetje sam: prišli v zadrugo, da bi sklenili pogodbo. Menim, da bo morala kmetijska zadruga pomagati predvsem tistim, ki so imeli dosedaj nekoliko slabše uspehe pri pridelovanju pšenice. Tem bo morala nuditi zadruga vso strokovno pomoč. Prepričan sem, da bomo dosegli tudi do 40 q na hektar. Pri sklepanju pogodb je bilo glavno to, da so bili ljudje pravilno seznanjeni za kaj pravzaprav gre.« Tudi Štefan Puhan iiz Rihta-rovec, sedaj predsednik KZ Radenci, je dejal, da so bili kmetovalci v Rihtarovcih in v Hrastju Motri takoj pripravljeni za pogodbeno sodelovanje pri pšenici- Nekoliko slabše je v Radencih in v Šra lovcih. »Imamo rimere, da bodo sejali kmetovalci po 1 hektar ali še več z italijansko pšenico. Kmetijska zadruga je sama najela skoraj 2 hektara zemlje, na kateri bomo zasejali pšenico.« Na vprašanje, zakaj so se odločili za italijansko pšenico, so. kar po vrsti odgovarjali: »Otresili smo se starokopitnosti naših kmečkih ljudi in želimo nekaj novega. Morda uspeh ne bo tak kot pričakujemo, toda ne bomo se kesali, da smo za-- mudili ugodno priložnost. Ne poskušamo iskaiti nekih pomi-slekov, ki bi nas odvrnili od nameravane težnje: »Pridelati čim več«! Iz govora tov. Vide Tomšičeve prav tako pomembne kakor občinske volitve. Dalje je tov. Tomšičeva dejala, da je treba našim ljudem na vasi povedati, da bomo volili zadružne svete za dve leti in da bomo vložili v kmetijstvo mili ione in milijone družbenih sredstev, kar bo nedvomno vplivalo na dvig članstva v KZ, čeprav smo doslej posvečali temu vprašan iu premalo pozornosti. Opozorila je na raztresenost parcel pri pridelovalnem sodelovanju in na nevarnost, da bi se vložena družbena "BILO JE RES LEPO! ..." Razgovor z brigadirjem Francem Lukačem, nosilcem značke udarnika Že v Ljubljani sem slišal zanj. Kdorkoli je obiskal trbo-veljsko brigado, v kateri so bili tudi Pomurci, je zual veliko povedati o n jem. Bil je med najboljšimi v brigadi, pa naj je šlo za kubke, disciplino ali pa zabavo. Pravijo, da je bil veseljak številka ena v naselju. Rojen je leta 1939 v Krogu in je zanoslen kot finomehanik v Tovarni perila »Mura« v Murski Soboti. Franc dela z uspehom v mnogih društvih, saj ga najdemo pri strelcih, brodarskem društvu, telovadnem društvu in še drugod. Zato sem ga zaprosil, naj nam pove nekaj vtisov z avtne ceste. »Bilo je res lepo. Delali smo kar nošteno, sa j je šlo za ugled mladine, pa tudi nas posameznikov. V prostem času pa smo pozab li na žube. Bilo je res zabavno pod šotori, pri tabornem ogniu in seveda uri hrani iz »srbske kuhinje«. Imeli smo razne nastope. Opravil sem pa tudi šoferski izpit. To ni bilo lahko, ker je bila komisija zelo stroga. Za delovno akcijo pa se imam zahvaliti tudi delovnemu kolektivu, ki mi je omogočil s tem dva meseca odsotnosti Sem Po uspešno opravljenem delu na avtni cesti Ljubljana-Zagreb Povratek trikrat udarnih Predsednik oklms tov. štefan seruga: »od vseh brigadirjev IN BRIGADIRK III. POMURSKE TRIKRAT UDARNE MDB PRIČAKUJE OKRAJNO MUADINSKO VODSTVO ENAK POLET IN ENAKE USPEHE KOT NA AVTNI CESTI.« V nedeljo zvečer ise je vrnila z gradnje avtne ceste na odseku Domaslovec pri Zagrebu III. pomurska mladinska brigada, ki so jo sestavljali srednješolci in vajenci. Kakor znano, se je brigada vrnila s ponosnim naslovom trikrat udarna in enkrat [pohvaljena ter tako dokazala, da se je povsem zavedala svojega poslanstva — v imenu mladine vsega Pomurja — na gradnji uvtne ceste. Na soboški železniški postaji je trikrat udarno brigado pričakala množica meščanov z godbo na pihala na čeliu. Po prisrčnem svidenju je brigada s svojim praporom v povorki odkorakala pred poslopje OK LMS, godba na pihala pa je ves čas igrala koračnice. Ko se je brigada razvrstila v čete. jo je pozdravil v imenu OK LMS Murska Sobota predsednik Stefan Seruga. Dejal je, da pričakuje okrajno mladinsko vodstvo od vseh brigadirjev v novem šolskem letu enak polet in enake uspehe, kakršne so dosegli na gradnji avtne ceste. Izrazil je prepričanje, da bodo tako srednie-šolci kot vajenci, ki so sestavljali brigado, to zaupanje tudi opravičili. V imenu okrajnega štaba mladinskih brigad je izreko! brigadirjem dobrodošlico in se jim zahvalil za vloženi trud in dosežene uspehe tov. Čagran. Posledn jič je izzvenel gromki brigadirski pozdrav in v lepem spremstvu svojcev so se razšli brigadirji in brigadirke na domove. Na soboških ulicah jih te dni srečujemo in spoznavamo po zagorelih, vedrih licih, s katerih beremo zavest dobro opravljene naloge. Danes okrajni plenum LMS Danes so se sestali na plenumu OK LMS v Murski Soboti vsi člani okrajnega komiteja in vsi predsedniki občinskih komitejev LMS. Analizirali so dosedanje delo mladinske organizacije in obravnavali bližnje naloge. Drugega dela plenuma so se udeležili tudi predsedniki in sekretarji aktivov mladih zadružnikov in se sknnno pogovorili o vlogi zadružnih svetov ter o nalogah mladih zadružnikov na vseh področjih našega zadružništva. jim pa res zelo hvaležen. Niso pozabili na nas v brigadi. Poslali so nam bonbone, čokolado in najvažnejše — likalnik za likanje obleke. Drugače je bilo vse v redu, edino potrebno je malo več pozornosti do brigadirjev. Naša brigada je bila šestkrat udarna, toda v Soboti je bil žalosten sprejem.« Franciju sem zaželel še mnogo uspehov pri delu. Prihodnje leto pa mnogo sreče in -tudi zabave kot Pripadniku tainkovskih enot Jugoslovanske ljudske armade. V KRIŽEVCIH - DOBRO Predsednik KZ Križevci o sklepanju pogodb za pridelovalno sodelovanje Naš dopisnik je zastavil predsedniku kmetijske zadruge Križevci vprašanje, kako poteka sklepanje pogodb za pridelovalno sodelovanje med kmetovalci in kmetijsko zadrugo. ODGOVOR: Do zdaj precej ugodno. Zavzeli smo se za sejanje italijanske sorte pšenice in domače U-1. Odločili smo se za drugo inačico sklepanja pogodb, pri kateri nosi riziko kmetovalec sam. Višek pridelka nad 30 stotov na ha si delita kmetovalec in zadruga. Od kmetijske zadruge vložena sredstva se obrestujejo do povrnitve s 6 % obrestmi, za kmetijsko zadrugo pa se zaračuna 15 % akumulacije od vloženih sredstev. Ti pogoji so bili najbolj sprejemljivi za kmeta in tudi za zadrugo zaradi kontrole nad posevki in zaradi strokovnega kadra, ki ga lahko nudi zadruga. Do teh uspehov nam je predvsem pripomoglo razumevanje članov upravnega odbora kmetijske zadruge in tudi članov poljedelskega odseka, saj so ti tudi prvi podpisali pogodbe. VPRAŠANJE: Kakšne so težave in kako jih boste odpravili? ODGOVOR: Naš kmet mora predvsem imeti zaupanje v zadrugo. To je pogoj uspehov. Težave se kažejo v tem, da nekateri kmetje še imajo predsodke o sodelovanju s KZ, nekaj jih pa tudi motijo izkušnje iz bivših obdelovalnih zadrug. VPRAŠANJE: Kako so vam pomagali kmetijski strokovnjaki iz poslovne zveze? ODGOVOR: Za območje naše KZ sta bila določena dva kmetijska tehnika. Od teh je B. M. res pridno pomagal pri tem delu, B. D. pa je skoraj več škodovali kakor pa koristil. VPRAŠANJE: Koliko pogodb ste doslej sklenili in koliko še nameravate? ODGOVOR: Rajonizacija zadruge še ni končana, zato še nimamo točnih podatkov. Plan predvideva 90 ha, do sedaj pa smo sklenili pogodb za 40 ha. Vse kaže, da bomo dosegli plan do 70 % ali pa še več. nb V razpravi je sodelovala tudi tov. Tomšičeva, ki je deiala, da je treba akcijo za volitve zadružnih svetov obravnavati kompleksno ter jo povezati s povečanjem kmeti iške proizvodnie na vasi, s sodelovanjem in odkupom letošnje bogate letine. Zato so priprave na volitve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug kompleksna politično-ekonom-ska naloga na terenu. Tov. Tomšičeva je nadalie opozorila na potrebo po zakonitosti pri volitvah zadružnih svetov, ki so VELIKA SLOVESNOST V GANČANIH Redkokdaj beremo v našem listu o delu in življenju vasi Gančani. Marsikdo bi si zaradi tega lahko ustvaril napačno mnenje o tej veliki vasi. Kakor v drugih vaseh našega Pomurja, je tudi tu velikega pomena za napredek in razvoj vasi kmetijska zadruga. Skoraj 90 % kmetovalcev je vključenih v članstvo zadruge. Skupna želja odboru in članov zadruge, kakor tudi drugega prebivalstva je bila, da dobi zadruga svoje prostore, kajti raztresena skladišča in upravni prostori so zavirali delo zadruge, ki je uspešno vložila vse svoje sile za napredek življenjske ravni vasi. Dolgoletna želja po novih zadružnih prostorih se je končno uresničila. S pomočjo članov zadruge je začel odbor spomladi z delom in v kratkem času je zraslo iz tal novo poslopje, ki je v ponos ne samo zadružnikom, temveč tudi ostalemu prebivalstvu, ki je prav tako pomagalo pri graditvi doma. Vsa težaška dela, kakor tudi prevoz gramoza in drugega materiala, so člani zadruge naredili z brezplačnim prostovoljnim delom. S ponosom nas lahko prebivalci Gančan povabijo na otvoritev svojih novih zadružnih prostorov, ki bo v nedeljo 7. septembra v novem poslopju s pestrim programom in ljudsko veselico. Mi jim lahko samo čestitamo in jim želimo še več takih uspehov na naši skupni poti v lepše življenje! Na seli ObLO M. Sobota: poročilo o kmetijstvu Naša zemlja lahko rodi mnogo reč, kot smo bili vajeni doslej Predvčerajšnjim je bila v Murski Soboti seja občinskega ljudskega odbora. Zbranim odbornikom je poročal o nalogah pri izvajanju občinskega perspektivnega načrta predsednik sveta za kmetijstvo pri ObLO tov. Alojz BENKO. V kratkem posnemamo nekatere misli in ugotovitve, ki jih je navajal poročevalec. — Pokazalo se je, da upravni odbori kmetijskih zadrug niso bili dovolj pripravljeni za izvajanje proizvodnega sodelovanja na primer pri hibridni koruzi. Te pomanjkljivost; pa so se pokazale tudi sedaj pri jesenski setvi — je dejal tov. Benko. Ko je govoril o nekaterih splošnih problemih v kmetijskih zadrugah, je poudaril, da je še vedno premalo žena in mladine vključenih v zadružne vrste. Prav tako pa ni čutiti dovolj skrbi za primeren strokovni naraščaj v kmetijskih zadrugah. O Družbeni načrt za soboško občino predvideva povečanje proizvodnje v kmetijstvu za 81,5 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. To bo mogoče izvesti le ob popolni agrotehni- ki, saj je dokazano, da naša zemlja lahko rodi mnogo več, kot smo bili vajeni doslej. Ta načrt prav tako predvideva posevek 467 ha italijanske pšenice in 308 ha domače pšenice sorte U-l. Važno bo Dri tem sodelovanje kmetijskih strokovnjakov, ki morajo pomagati, ne glede na svoje službene položaje. Za izboljšanje živinoreje bo potrebno organizirati pašne In vzrejne skupnosti ter razčistiti vprašanje, kako izboljšati krmno osnovo v živinoreji. Tu si bo mogoče pomagati s čredinskimi pašniki. Le tako bomo povečali mlečnost krav od 1300 litrov — kolikor smo dosegli leta 1956 — na 1900 litrov, kot predvideva persnektivni načrt razvoja našega gospodarstva. Tudi v sadjarstvu bi se morali povečati pridelki za 49,8 odstotka. Letos je sicer ugodna sadna letina, vendar ZPZ doslej ni ukrenila vsega, kar bi morala, da bi lahko sadjarji prodali sadne viške. Ko je govoril o nekaterih značilnostih sodelovanja med zadružniki in zadrugami, je poročevalec dejal, da med kmeti- že dolgo ni bilo za podobne akcije tolikega zanimanja kot za setev italijanske pšenice. Naloge v kmetijstvu — na zbore volivcev Po poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovala tretjina odbornikov. Večina odbornikov se je omejila na vprašanje teritorialne razdelitve kmetijskih zadrug na območju občine. Po mnenju jmsameznih diskutantov pa je bila razprava v tej smeri zakasnela, ker bi morali odborniki Letos večji obmejni promet Na obmejnem bloku v Radgoni se je povečalo število prebodov čez mejo od lani za 50 odstotkov. Tako zabeležijo v poletnih mesecih od 100 do 150 prehodov v eno stran. Včasih tudi več. Največji promet je ob sobotah in nedeljah. Zanimivo je, da prehaja čez mejo naših državljanov sorazmerno manj kot Avstrijcev. Na vseh obmejnih prehodih od Kuzme do Cmu-reka je tudi živahen promet dvolastnikov. Na obmejnem prehodu v Radgoni Seveda bi bilo v Radgoni mnogo več prehodov, če bi bile naše ceste primernejše za avtomobilski promet. Vendar se poslužujejo tuji turisti vse češče tudi radgonskega prehoda, ker morajo na obmejnem bloku pri Spielfeldu preveč dolgo čakati zaradi močnega prometa. Na carinarnici v Radgoni ugotavljajo, da so tuj; kot naši državljani premalo seznanjeni s carinskimi predpisi, kar povzroča marsikatero nevšečnost. Neprijetno je tudi to, da prihajajo ljudje na carinarnico po različne pošiljke ves dan in ne samo od 7. do it. ure. -jm V nedeljo v Vučji vasi: Razstava in pokušnja sadnih sokov V nedeljo 7. septembra bo priredila osnovna organizacija RK v Vučji vas; razstavo in pokušnjo sadnih sokov, pridobljenih s sokovnikom. Sokovnik je zaželen v vsakem gospodinjstvu. Z njim lahko pripravimo najrazličnejše sokove kot osvežujočo in zdravo pijačo, sokove kot dodatno hrano za otroke in bolnike ter še zdravilne sokove, k; naj bi izpopolnjeval; vsako domačo lekarno. V Vučji vasi bo ena prvih takih razstav, kar je zasluga naše podjetne in neumorne tovarišice Siškove. S svojim požrtvovalnim delom, da se tudi na deželi uvede zdrav način prehrane, za-slhži pač veliko priznanje. Se naš bolničar krajevne prve pomoči, Martin Ros, je pridno nabiral trpotec, preslico, meliso itd. za zdravilne sokove. Že 35 let nudi prvo pomoč v raznih nezgodah svojim vaščanom in v vsej okolici uži-va priznanje. Z neomajnim zaupanjem se v nesreči vsakdo Neznanec napadel otroka Pretekli petek ob pol šest'h popoldne je napadel v gozdu blizu Lešan v Apaški kotlini neznanec 11-letnega pastirja Vinka Čučka. Prisilil ga je, da je šel z njim okrog 60 metrov globoko v gozd, kier ga je napadel z nožem. Zadal mu je več ran v vrat, vendar rane niso bile smrtne. Storilec je po tem napadu izginil v neznano smer. Organom TNZ je kasneje uspelo ugotoviti, da gre za 16-letnera Štefana Vukana iz La-monoš. ki je po dosedajnjih ugotovitvah duševno omejen. zateče k njemu. S pravilnim nudenjem prve pomoč; je že mnogim rešil življenje. Naše ljudstvo ceni delo organizacije RK, — saj je po sodni razpravi določeno vsoto darovala tovarišica Angela za sanitarne potrebščine postaji pomoči. V isti namen bo v nedeljo tudi razstava in še srečolov. Po uspeli prireditvi naj bi bil še odziv članstva na občnih zborih večji, kakor je bil doslej! Vrnili so se iz Savudrije Od 3. do 28. avgusta je letovala skupina 28 pomurskih otrok v mednarodni koloniji v Savudriji. Skoraj mesec dni so preživeli skupaj s 47 avstrijskimi sotovariši. Z našimi otroci so bili tudi trije vzgojitelji, in lo: tov. Dragica Sovič, Cilka Žer-dim in Mladen Tancer. Otroci so se nadvse prijetno počutili, saj je sleherni pridobil na teži. Uprava kolonije je otrokom omogočila izlete v Rovinj, na Crveni otok, v Piran ter v bližnjo okolico v Savudrije. Skupina »peščev« je obiskala še Umag, a sedem navdušenih šahistov si je z velikim zanimanjem ogledalo medconski šahovski turnir v Portorožu. Saj so turnir dnevno spremljali ob tumičksi tabeli, ki je bila dana na vidnem mestu v koloniji. Otroci so tud; sami odigrali svoj turnir, dvoboj z avstrijskimi sotovariši in s pripadnik JLA. Tekmovali so še v odbojki, nogometu, med dvema ognjema in v orientacijskih igrah. X kolonij; so priredili dva vesela večera. Uradnim obiskom iz Avstr je so otroci pripravili lep in srčen sprejem. Pisali so obširno pismo našim otrokom iz Ljubljane, ki so letovali v Sem-riach pri Grazu. Uro kramljanja so posvetili občanskemu prazniku Gornic Radgone in pisali čestitke ObLO. Da so se otroci tako prijetno počutili, se na tem mestu zahvaljujem v imenu vseh nas, ki smo preživeli najlepše dni v koloniji, okrajnemu odboru DPM, ki nas je vsestransko podprl, in ZPM Slovenije — Centru za letovanja v Ljubljani. M. T. Nedelia v znamenju letalskega mitinga v M. Soboti OBLAKI, LETALA IN PADALCI nad velikim krogom gledalcev Napovedani letalski miting v Murski Soboti je vzbudil veliko zanimanje med prebivalci. 2e nekaj dni so se z nestrpnostjo ozirali v nebo ob vsakem šumu motorja, ki je bil podoben letalskemu. Toda šele v nedeljo predpoldne je bilo nebo nad Soboto polno letal. V skupini so nadletala športna letala Matajur In akrobatski Bucker je delal vrtoglave akrobacije. Toda vreme letalcem ni bilo naklonjeno. Ves predpoldan so se kopičili temni oblaki in je sonce le v presledkih prodiralo na zemljo. Brez dvoma je to zelo vplivalo no marsikaterega prebivalca, ki se ni odločil za obisk letališča. Kljub temu se je na letalskem mitinga zbralo nad 7000 gledalcev, ki so se razvrstili v velikem krogu okrog letališča. Letalski miting se je začel točno ob napovedanem času. Prvi je vzletel PO-2, dvakrilno šolsko letalo, iz katerega je izkočil padalec. To je bil otvoritveni skok. Istočasno so se na vzletiščnem mestu kopičila letala. Prvi je vzletel akrobatski Biicker. Potem so razporedili jadralna letala in k njim so pridrsala športna letala Matajur in Aero-2, ki so tvorila dve sknpini po tri letala ter tako v zaporedja tudi vzletela. Takoj za temi so vzletela v letalski vpregi jadralna letala — tri Laste, ki jim pravijo letalci Vaje, in akrobatsko jadralno letalo Olympia. Med tem, ko so vsa letala vzletela, je Biicker pridno delal najrazličnejše akrobacije, letal hrbtno in podobno. V času, ko sta se sknpini Matajurjev in Aero-2 pojavili nad letališčem, je ravno nadletala skupina treh Vaj še vedno v letalski zapregi. Z veliko dostojanstvenostjo so se ta letala odmikala čez letališče, medtem ko so Matajnrji In za njimi Aero-2 »brisali« poldrag meter nad letališčem. Potem, ko je trojka Vaj krožila prav okrog sonca, ki se je prav v tem trenutku pojavilo izmed gostih deževnih oblakov, sc je že dvignila tetka Julka s svojimi dvanajstimi padalci, ki so se pripravljali na skok. Eden Aero-2 je med tem izvajal akrobacije in ko so se tri Vaje že bližale pristanka, se je okrobat-ska Olympia še vedno dvigala v višave. In tedaj, ko je Olympia že letela v prvi looping, se je pojavil na nebu tndi Biicker z zagrebškim akrobatom. Vtem je že sledil skupinski skok padalcev in tudi k ne- vihti se je pripravljajo, tako da je Junkers s preostalim padalcem, ki se je pripravljal na skok z zadržkom, že krožil v megli oblaka. Skok z zadržkom je bil opravljen z višine 1200 m in je dobro uspel. Padalec je potem, ko je odprl padalo, po desetih sekundah prostega padanja, pristal tik ob letalih, ki so bila pred prvo vrsto gledalcev. Za konec letalskega mitinga so letalci pripravili šaljivo točko, ki se je začela s pozivanjem hrabrega gledalca, naj se javi zn samostojni let z letalom PO-2. Napovedovalec mu je obljubil kratko instrukcijo učitelja letenja. Javil se je možak v starem fraku, visokem cilindru in z razcefranim dežnikom. Bil je to seveda pilot akrobat, ki smo ga videli že v začetku mitinga, toda to, kar nam je pokazal v posnemanju letanja človeka, ki je prvič za krmilom, je bilo zelo posrečeno in tudi mojstrsko. Tako se je letalski miting v Soboti zaključil v splošno zadovoljstvo kljub tema, da ni bilo nadleta vojaških letal in da so sodelovali samo letalci slovenskih Aeroklubov in Zagreba, medtem ko nekateri, ki so obljubili sodelovanje, kot Vršač, niso obdržali obljube iz doslej še neznanega vzroka. razpravljati na tej seji že o nalogah glede jesenske setve itd. Neurejeni odnosi med posameznimi kmetijskimi zadrugami glede teritorija lahko privedejo do tega, so poudarjali, da v akciji za jesensko setev pšenice ne bomo dobili dovolj semena in umetnih gnojil, ker ne bomo imeli pogodb s kmetovalci sklenjenih ob pravem času. Razen tega lahko povzroči to še motnje pri izvajanju občinskega perspektivnega načrta. Po večurni razpravi so se odborniki sporazumeli za sklep: občinski ljudski odbor bo potrdil le tista nova zadružna pravila. ki bodo imela vsklajen celotni teritorij, kot je to že predvidel občinski lindski odbor na skupni seji obeh zborov. Posamezni odborniki so v razpravi omeniali med drugim še sadie, ki da ga ni mogoče vnovčiti. Na ta vprašan ia je odgovoril upravnik Zadružne poslovne zveze M. Sobota tov. Tručl in pri tem deial. da je bilo odkupilenega letos že 95 vagonov sadja na našem območju, medtem ko so en odkupili lani v istem obdobju le 6 vagonov. Delal je, da poteka sklenanie pogodh za kasne jesenske sorte ugodno. Odborniki so spreieli tndi sklon, da bodo o nalogah per-snektivnega načrta v kmetii-stvu oz. kmeti Iškem zadružništvu raznravliali z volivci na zborih volivcev, ki bodo v septembru. NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED LOVCI - NA KAJ? Stanujem v bivši nemčavski opekarni, sem pa šofer v Morski Soboti. Ker imam stanovanje na vasi, imam tudi perutnino, kokoši, kot večina uslužbencev in delavcev, ki si na ta način zmanjšujejo izdatke za prehrano poleg obdelovanja vrtov in pitanja prašičev. V zadnjih tednih so moje kokoši razredčile lisice, ki jih je tod okrog veliko. Celo na območju dvorišča bivše opekarne so si te roparice izkopale luknje, torej svoja bivališča. Zadnji njihov vdor med moje kokoši se je končal s tremi žrtvami. Vsega skupaj so mi ukradle lisice kar 11 kokoši. Da bi bilo tega konec, sem obvestil lovce, ki spadajo v soboško lovsko družino. Obveščam j.- skoraj vsak teden in mi vedno obljubijo, da bodo prišli in izsledili ter nničili te živalske roparje, toda doslej se ni zgodilo ničesar. Mem tem pa slišim, da druge lovske drnžine neutrudno zasledujejo lisice, kopajo v njihove rove in jih uničujejo. Menim, da je dolžnost lovcev, da pomagajo prebivalstvu v boja proti živalskim roparicam, prav tako, kot je njihova dolžnost, da se udeležijo streljanja na glinaste golobe, kjer se najdejo polnoštevilno (ker je to zabava) med tem, ko jih v lovu na lisice ni najti. J. V., Nemčavci Po petnevnem uradnem ob-sku v Jugoslaviji je predsednik vlade in zunanji minister Danske Hans Christian Hamsen minulo soboto odpotoval v domovino. Ob slovesu je dejal, da je ohraniti mir ter ustvariti razumevanje in sodelovanje med narodi, skupen cilj obeh držav. Predsednik Hansen je povabil podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja, naij ob šče Dansko. Kardelj je vabilo sprejel in pričakovati je, da bo odpotoval na uradni obisk na Dansko prihodnje leto. V torek popoldne je prispel v Beograd na dvodnevni zasebni obisk maršal Montgomery, ki se bo v kratkem umaknil iz ak-tivne službe v britanski armadi. Med obiskom v Beogradu ho maršala Montgomeryja sprejel predsednik republike Uto. Tanjug poroča o novih napadih na našo državo. V Pragi je namreč izšla prva številka ča-sopisa »Vprašanja miru in socializma«, ki ga imenuje redak- cija »teoretični in informativni časopis komunističnih in delavskih partij«. Prva številka se je pojavila v znamenju napadov na Jugoslavijo, kakor v tako imenovanih načelnih člankih, tako tudi v posameznih rubrikah. Časopis bo izhajal v 16 jezikih, njegova redakcija pa je v P r agu Do nedelje je kitajsko topništvo izstrelilo na otok Kvemoj okrog 178.000 granat. Načelnik južnokore iškega generalnega štaba Ju Hung je po prihodu v Tajpeh izjavil, da je »Južna Koreja popravljena vojaško po-maigaiti vladi na Formozi v boju proti kitajskim silam«. Generala Hunga je na Formozo poslal predsednik Sing Man Ri. V torek se je predsednik ZDA Ei-senhower dvakrat posvetoval z zunanjim ministrom Dullesom o položaju na Dalnjem vzhodu. Vlada ZDA zelo podrobno pro-učuie položaj v Formoški ožini. Nekateri londonski listi apelirajo na razum in strpnost ter opozarjajo na to, da je potrebna mednarodna akcija, da bi preprečili spopade na Daljnem vzhodu. Tu velja omenit; predlog o nevtralizaciji Formo.ze in minenje, da bi bil ta problem urejen, če bi OZN prevzela mandat nad otokom. Po drugi strani pa »Pravda« svari ZDA pred nepremišljeno akcijo. Prvega septembra se je začela v Ženevi mednarodna konferenca za mirnodobno uporabo atomske energije, sklicane na podla-gi resolucije Generalne skupščne OZN. Na njej sodeluje tudi jugoslovanska delegacija nod vodstvom akadenvka prof. Pavla Saviča. Letošnje konference (prva je b:la avgusta 1953) se udeležuje 6000 dp’e-gatov, sprejeli pa so zanjo 2200 referatov iz 60 dežel. Kaže, da bodo v razpravah znanstvenikov iz vsega sveta na tej konferenci postali jasnejši številni problemi, hkrati pa bodo poiskali načine, kako bi jih uredili Dejstvo, da je Sovjetska zve- za privolila v anglo-ameriške predloge, naj bi se pogajanja o prepovedi poskusnih jedrskih eksplozij začela 31. oktobra v Ženevi, pa pomeni novo možnost za trajnejše pomirjenje na mednarodnem prizorišču. Ta možnost je toliko pomembnejša, ker gre za sestanek m razgovore o prepovedi poskusnih jedr-skih eksplozij, torej o enem bistvenih vprašanj človeštva. Pomurski fantje pozdravljajo Desetar Jože Marič (Gančani) in voiaki Tone Lebar (M. Sobota), Štefan Horvat (Brezovci), Evgen Kuhar (Puževci) in Anton Košar (Beltinci), ki služ io vojaški rok v Valjevu (VP 7860/6), [pišejo v svojem dopisu uredništvu, da vsako soboto z veseljem preberejo "Pomurski vestnik". Dalje sporočajo, da nastane ob prihodu lista »bor ba«, kdo ga bo prvi, bral. Včasih se morajo zedinit: tako, da dobi vsak nekaj, pa čeprav morajo časnik — razrezati. Ugotavljajo, da jim ugaja vse v PV. pogrešajo le šport, posebno šnort iz Pomurja, ker ga ne zasledijo v nobenem časniku. Ob koncu pošiljajo lepe pozdrave vsem sorodnikom, znan-cem in mladim pomurskim dekletom. Prav tako pozdravljajo tudi vse bralce »Pomurskega vestnika«. POMURSKI VESTNIK, 4. sept. 1958 2 Kombajn kmetijskega gospodarstva Beltinci — v kmetijstvu zelo iskan stroj Solskih zvonec kliče... Srečno novo leto! Neumestno voščilo ob tem času, kajne? Toda šolarji, ki se ravnajo po šolskem koledarju in merijo čas ter svojo mladost s tem merilom, bodo pač naše voščilo razumeli in ga sprejeli z gorečo željo: »O, da bi bilo zares srečno in da bi se vse zopet dobro končal!« Tisti pa, Osnovna šola v Razkrižju ki bodo še eno leto gulili isto klop v istem razredu, odhajajo v šolo z mešanimi obutki, mnogi celo s sklonjeno glavo. Vest se je zopet oglasila in v počitnicah za silo potlačen občutek krivde jih bo spremljal vse dotlej, dokler se ne bodo vživeli v novo okolje in privadili na novega učitelja. Tako mineva leto za letom, generacija sledi generaciji in lepa ter brezskrbna šolska leta ostajajo človeku zapisana v najlepšem spominu. Da, takrat po končani šoli se razvejajo poti mladih državljanov v vse smeri in v vse mogoče poklice. In ko ginevajo naša leta v vsakdanjih skrbeh, v veselih in neveselih utrinkih življenja, skoraj ne mine dan, da se naše misli ne bi pomudile vsaj za trenutek v »učilni zidani«, ki nas je tako odločilno usmerila na našo življenjsko pot. In prav zato, ker le človekova osebna sreča lahko zagotovi uspešno uveljavljanje osebnosti v našem družbenem življenju ter druži oba faktorja v skupnih težnjah, je moralna odgovornost staršev do vzgoje svojih otrok neprimerno večja kot je to bilo v preteklosti. Danes je povsem jasno, da le z znanjem oborožen človek lahko najde pravo mesto v naši družbi. In kje je večja priložnost za osvajanje znanja kot prav v šoli, v tem neposrednem /stiku z vsem, kar je človeštvo pridobilo v dolgih tisočletjih svojega obstoja. In dolžnosti staršev . . Na žalost se je pri mnogih starših ustalilo dokaj enostransko prepričanje: otrok obiskuje Šolo in ta mu je dolžna dati vse tisto, kar bo pozneje rabil v življenju. Torej se zavedajo vloge in pomena šole, nikakor pa ne morejo dojeti, da imajo pri oblikovanju mladega človeka starši mnogo večjo vlogo kot poklicni vzgojitelji, Ali pomislijo taki starši, ko grajajo svojega otroka zaradi neuspeha v šoli, zaradi njegovih zablod na stranpota, da leži dobršen del krivde na njih. Znano je namreč, da otrokova nadarjenost sama po sebi še ne more biti zagotovilo za uspeh ter jamstvo za pravilno osvajanje moralnih in etičnih vrednot, ce mu dom ne nudi topline in mu ne izkazuje take pozornosti, ki jo otrok brezpogojno rabi za svoj umski in telesni razvoj. Tudi zanemarjena njiva nam vrača bore malo sadov — toliko pač, kolikor truda, smo vložili za njeno obdelovanje. Skrb za pravilen duševni razvoj otroka je važna komponenta vzgoje in je v dno odločilnega pomena pri oblikovanju njegove osebnosti. Zato je prav tako dolžnost staršev kot vzgojiteljev, da se poglabljajo v njegove psihološke posebnosti da spoznavajo otrokova nagnjenja, njegove vrline in slabosti. In tukaj je dolžnost nas vseh, ki vzgajamo, da nastopamo enotno. Z drugimi besedami: vzgojna načela doma In šole se morajo ujemati in dopolnjevati. Pot do take skladnosti pa vodi samo prek skupnih posvetov in stalnega stika staršev z učitelji. Koliko krivičnih ob dolžitev in žolčnega natolcevanja na račun protekcionaštva bi odpadlo na ta način, posebno ob zaključku šolskega leta, ko razočarani starši zaradi neuspeha svojih otrok zaman iščejo vzroke, ki so privedli do polo- Zato je prav sedaj v začetku šolskega leta najprimernejši čas, da se odločimo za stalni stik s šolo, da usmerimo otroka v določen red in mu s primernim podukom in ravnanjem vcepimo v zavest odgovornost in ljubezen do učenja. Samo tako ravnanje staršev bo obrodilo sadove in se bogato obrestovalo — v veliko zadovoljstvo njim, za srečo mladostnika in v korist skupnosti, Bb ŠOLSTVO V POMURJU PRED TRDO PREIZKUŠNJO Celodnevni pouk zaradi pomanjkanja učiteljev — Tudi šolskih prostorov ni dovolj — V Pomurju že 17 popolnih osemletk z 121 oddelki in 4025 učenci -Med najbolj resne probleme, ki zadevajo šolstvo v Pomurju, sodi pomanjkanje učiteljskega kadra. Položaj je dokaj kritičen im bodo kljub prizadevanju pristojnih činiteljev ostala številna vprašanja, povezana s tem problemom, odprta vse do dotoka novih moči s soboškega- učiteljišča, ki bo že letos pričelo z rednim poukom. Ce pomislimo, da traja šolanje na učiteljišču pet let in da bo v tem obdobju precej učiteljev upokojenih, je jasno, da se utegne v prihodnjih letih stanje še poslabšati. Trenutno manjka v Pomurju 141 učiteljev, zato si bodo pomagali na naših šolah s celodnevnim poukom, kar pomeni veliko obremenitev za učiteljstvo. Odveč bi bilo poudarjati, da ho zaradi tega precej trpela kvaliteta pouka, pa tudi iz zdravstvenih razlogov je celodnevni pouk nepriporočljiv. Vendar je to trenutno edini izhod, da bodo začeli na vseh šolah s poukom brez zamude. Če iščemo vzroke za tako stanje, ne moremo mimo dejstva, da leži dobršen del krivde v tem, ker so naše občine vložile mnogo premalo denarnih sredstev za štipendiranje dijakov na učiteljiščih, kar se jim danes hndo maščuje. Svet za šolstvo pri OLO Sobota je sicer razpisal vsako leto nekaj štipendij, vendar v mejah finančnih možnosti okra ja, kar pa je bilo mnogo premalo. Tudi število manjkajočih šolskih prostorov ni nič spodbudno. S prisiljenim celodnevnim poukom bodo stanje sicer nekoliko omilili, vendar se nam ob tem problemu poraja vprašanje, kaj bo takrat, ko bo dovolj učiteljev in pogoji za normalni, torej dopoldanski pouk. Vsekakor bi investitorji šolskih poslopij storili veliko napako, ce tega perečega vprašanja ne bodo začeli reševati bolj dosledno in brez odlašanja. V številnih primerih bi zadostovala večja ali manjša adaptacijska dela. Tod bi bil izgovor na pomanjkanje finančnih sredstev docela neopravičljiv. Zaradi teh objektivnih težav je škoda toliko večja, ker smo v važnem obdobju reforme našega šolstva. Kljub temu je našemu okrajnemu prosvetnemu forumu uspelo v relativno kratkem času uspešno načeti to vprašanje, saj imamo v Pomurju že 17 popolnih osemletk s 121 oddelki, ki jih obisku ie 4025 učencev. Z ustanovitvijo obeh osemletk v Murski Soboti se je število še dvignilo. Seveda ta oblika reformirane šole v Pomurju še ni dokončna, ker bodo po programu v prihodnjih letih zajeli v to obliko šol vso deco v Pomurju. Bb Tudi na Cankovi odprta šolska vrata Nagajiva Mura Pred nedavnim so doživeli kraji v okolici, Brucka v Avstriji huda neurja. Hudourniki- so nanesli v dolino Mure veliko zemlje in podirali drevje, ki je naredilo v Munihi strugi naraven jez. Voda je poplavila tudi precej vasi, pri čemer je doletela smrt več ljudi. Sodijo, da znaša škoda okrog 200 milijonov šilingov. Na Murski regulaciji v Radgoni smo zvedeli, da kljub neurjem v Avstriji pri nas ni bilo nevarnosti poplav, saj je dosegel vodostaj komaj srednjo letno vodo, pač pa je bila voda zelo motna zaradi zemlje, ki jo je voda odnašala iz poplavnega območja. Desetega oziroma enajstega avgusta so iz Avstrije sporočili, da bo narasla voda prinesla do 1000 m3 lesa, vendar je uspelo izplavito skoraj ves les že na avstrijski strani. Na našo stran so priplavali le posamezni hlodi. Močno umazana voda je prizadela tudi ribe, ki so dobivale premalo zraka. Vendar ni bilo opaziti, da bi ribe poginile. Ajda, čebelarji in kmetje ČEBELARJI UPAJO, DA SE BODO V PRIHODNJIH LETIH POSEVKI AJDE V POMURJU POVEČALI Letošnju ajdova paša v Pomurju je bila znatno boljša od one v zadnjih nekaj letih. To daje čebelarjem novega upanja, da bo ajda morda le zopet v ospredju na seznamu medovitih rastlin v Pomurju. Nekateri čebelarj-i celo trdijo, da so močne družine prinesle zimsko zalogo hrane. To je že precej, ker je znano, da rabi normalna čebelja družina za zimo 10 kg. K boljšemu medenju je verjetno letos pripomoglo ugodno vreme. Setev ajde je bila zgodnja in pozneje, ob času medenja oz. cvetenja je bilo lepo, toplo vreme. Prijeten, opojno dehteč vonj cvetočih ajdovih polj je privabljal trume čebel in čebelarjev iz oddaljenih krajev, ki bi tudi radi do- bili delež dobrohotne narave. Med čebelarji — domačinom pa tak »gost« ni zaželjen iz bojazni, da bodo njegove čebele vse "pojedle" in da bo ostalo za njihove premalo. Razumnejši pa pravijo, da je za vse dovolj, če le ajda dobro zamedi. Ker ie ajda letos boljše medila, lahko tudi kmetje pričakujejo višji pridelek zrnja. Staro je čebelarsko pravilo: »Kadar ajda dobro medi, tudi dobro obrodi — če pa ne medi, pa tudi ne rodi!« Gotovo je v tem pravilu nekaj resnice, ker ob dobrem medenju in ugodnem vranemu čebele ajdo boljše oprašijo. S povečanim pridelkom ajde bi se v prihodnjih letih tudi povečali posevki, ker bi postala ajda na ta način zopet rentabilen strniščni posevek za kmete. To pa bi ugodno vplivalo na razvoj čebelarstva v Pomurju, ker bi ajdova paša zopet nudila čebelam potrebno hrano za zimo, čebelarjem pa prihranila velike izdatke za sladkor. Torej, čebelarji, upajmo, da se bo ajda »spametovala« in da bomo v prihodnjih letih zopet napolnili svoje posode z ajdovcem. T. S. Proizvodni uspehi in neuspehi POD TETI J V RADGONSKI OBČINI V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU — OPEKARNIŠKO PODJETJE V G. RADGONI NA PRVEM MESTU — POVEČANJE STORILNOSTI DELA Na zadnji seji ObLO Gornja Radgona so razpravljali o izpolnitvi proizvodnlh planov v posameznih gospodarskih organizacijah. V prvem polletju so izpolnili proizvodni plan povprečno za 45,5 % in je ustvaritev za 28 % večja od lanske v tem obdobju, število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo za 10 %. Ce upoštevamo, da se cene v Drvi polovici letošnjega leta niso bistveno spremenile, lahko ugotovimo, da gre znaten del povečanja proizvodnje in uslug tudi na račun povečanja storilnosti dela, kar je vsekakor pozitiven pojav. Posebno dobre rezultate je doseglo opekarni-ško podetje v Gornji Radgoni, planske postavke pa so presegli slatinsko podjetje v Radencih, trgovski podjetji »Dom« in »Sloga« v Gornji Radgoni, kmetijska zadruga v Sp. Ščavnici, mizarstvo -in ža-ga Črnci, »Avtoremont«, kino, pekarna in krojaštvo »Moda« v Gornji Radgoni. Med najslabšimi }e podjetje »Mlin na Muri« v Hrasfju-Moti, katerega ustvaritev je za 6 % manjša od Ustvaritve v lanskem prvem polletju. Ika Za 400% več V Radgoni bodo povečali proizvodnjo šampanjca Radgonski šampanjec slovi že desetletja po naši domovini in daleč v tujini. Vinogradniško podjetje je edino v Jugoslaviji, ki dela to vrsto penečega vina, kajti bakarsko vodico in fruškogorski biser ne moremo šteti dobesedno med šampanjce. Do sedaj je zavisela proizvodnja šampanjca od starih, že zdavnaj odsluženih strojev in le spretnosti šefa kleti in delovnega kolektiva gre zahvala, da proizvodnja ni zaspala, oziroma se zmanjšala. Z največjim naporom je zmoglo vinogradniško gospodarstvo letno proizvodnjo do 20.000 steklenic, morda kakšen tisoč še več. Toda za letos so si zastavilbspričo velikega povpraševanja po radgonskem šampanjcu -iz domovine in iz tuji-ne, da bodo napolnili kar 35.000 steklenic, kar je pač skrajna meja zmogljivosti zastarelega načina pridelovanja. Da pa bi se proizvodnja zv:-šala, je podjetje naročilo v Italiji povsem moderne stroje, ki bodo podjetje stali 12,000.000 lir. Na ta način bo proizvodnja povsem moderna, delo bo teklo ob manjših naporih mnogo hi-trete, vendar bo ostalo še v naprej pri klasičnem načinu proizvodnje, se pravi pri kakovosti, ki slovi že toliko in toliko let. Z novimi stroji bo prizadeven kolektiv — delo zahteva visokokvalificirane delavce — napolnil do 100.000 steklenic, kar bo za 400 % več od dosedanje projavodnje. PSsebnost radgonskega šampanjca bo rdeči šampanjec. Za zdaj imajo pripravljeno eno serijo in če bo šampanjec uspel s kot rubin rdečo barvo, se bo proizvodnja nadaljevala. Vseka- kor pa bo ostal še dalje beli šampanjec glavni produkt radgonske šampanjske kleti-. Radgonsko Vinogradniško gospodarstvo se bo udeležilo s svojima dvema vrstoma šam-pajnca ljubljanske vinske razstave. V Jugoslaviji šampanjec nima tekmeca in bo gotovo nagrajen s primernim priznanjem. Ker slovi radgonski traminec že vrsto let kot izredno kvalitetno vino, bo gospodarstvo postavilo na ogled tudi to sloveče vino našim in tujim obiskovalcem ljubljanskega vinskega sejma. MAR LETOS NE BO TEKMOVANJA? Že nekaj let je Brodarsko društvo v Krogu prirejalo ka- jakaška tekmovanja na Muri. iajak — slalom ie postal že tradicionalen in vsem nam je še v spominu lansko tekmovanje pod Petanjskim mostom pri Slatini Radencih. Brodarsko društvo je lani jeseni kupilo dva zložljiva kajaka za tekmovanje, vredna 110.000 dinarjev. Prejšnja leta pa je bilo društvo brez tekmovalnih kajakov. Zato nas čudi, kako n' bilo letos nobenega tekmovanja. Pri nabavi kajakov so društvu pomagali tudi drugi in zato nas le zanima, če niso bila denarna sredstva zastonj vložena. -ko »SOGRAD« V M. SOBOTI * »SOGRAD« V M. SOBOTI * »SOGRAD« V M. SOBOTI * »SOGRA Največje gradbeno podjetje v Pomurju v glavnem sodobno opremljeno Gradbeno podjetje »Sograd« v M. Soboti je največje gradbeno podjetje v Pomurju. Trenutno zaposluje 400 delavcev: zidarjev, tesarjev in tehničnega osebja. V podjetju dela tudi 18 vajencev zidarske in tesarske stroke. Med zaposlenimi delavci je 14 % visokokvalificiranih in 37 % kvalificiranih. Doslej je podjetje sklenilo pogodb v vrednosti 389 milijonov dinarjev. Od tega je že do sedaj končalo dela v vrednosti 100 milijonov din. Za leto 1959 bo ostalo predv idoma še za 120 milijonov vrednosti dela. Še letos namerava prevzeti podjetje dela v vrednosti 30 milijonov din. Letos je podjetje razširilo svoje delovno področje tudi izven Pomurja. V Pomurju gradi trenutno v Murski Soboti poslopje Komunalne banke, trgovsko šolo, dijaški dom, servisno postajo »Petrol« in dva stanovanjska bloka po 12 stanovanj. V avgustu je podjetje predalo investitorju v uporabo dva bloka po 12 stanovanj, pred kratkim pa je pričelo z gradnjo treh stanovanjskih blokov po 12 stanovanj, ki bodo prihodnje leto dograjeni. Šolo v Bakov-ci-h — 4 učilnice po paviljonskem sistemu — je podjetje zgradilo V rekordnem času. Z gradnjo je pričelo junija, šola E a bo predana v uporabo okto-ra. Podjetje se iz -leta v leto opremlja z najsodobnejšimi gradbenimi stroji. Tako je letos nabavilo 1000 m2 jeklenih fasadnih odrov in 1000 kosov jeklenih podpornikov v vrednosti 23 miljonov din. Do nedavnega so se delavci podjetja morali posluževati lesenih odrov, ki so mnogo dražji. Dalje ie podjetje nakupilo tri plato dvigala v vrednosti 2 milijona din in več manjših strojev, ki pospešujejo hitrost gradnje. V glavnem je sedaj podjetje opremljeno s sodobnimi gradbenimi stroji in je sposobno prevzeti tudi večja gradbena dela. Prihodnje leto namerava podjetje sodobno opremiti oziroma izpopolniti transportni park. D. B. Zidanica v gomjeradgonskih goricah POMURSKI VESTNIK, 4. sept. 1958 3 O KAKOVOSTI ITALIJANSKIH PŠENIC Ob uvajanju italijanskih pšenic, ki bogato obrodijo, slišimo, da ta pšenica ni primerna za meljavo. V informacijo kmetovalcem: kakovost italijanskih pšenic je enaka kakovosti U-l in raznim ndomačenim pšeničnim sortam. Kakovostna od domačih sort je le Bamkutii, in tej ustreza po kakovosti italijanska pšenica sorte Fiorello, ki je temu primerno zelo zahtevna glede zemlje in drugih pridelovalnih či-niteljev. Kakovost pšeničnih sort — zrna, ali pecivnost moke je odvisna od količine in kakovosti lepka, lepiva, vlečcai Navadno govorimo o klenosti zrna, ki je lahko dobra, srednja ali moknata. Čim bolj kleno zrno je, tem boljšo moko daje. Klenost zrna je sicer sortna lastnost, je pa v veliki meri odvisna od zemlje in podnebja. V suhem in toplem podnebju raste najbolj klena pšenica. Na kakovost in količino lepka najmočneje voliva vreme v času zorenja. Ako je takrat slabo vreme, se tvori v zrnu manj lepka, ki je tudi kvalitetno slab. Tako da tudi najboljša sorta slabšo moko. Nasprotno pa dajo pri ugodnem vremenu ob zorenju dobro moko tudi slabše sorte. Odločilno za kakovost moke je tudi pospravljanje pridelkov. Če pospravimo suho zrno, bomo imeli dobro moko. Če smo pa pospravili vlažno zrno, ki je začelo kliti v slami ali je dobilo zatohel duh v skladišču, bo dala najboljša sorta slabo pecivno moko. Tudi čas žetve je važen. Prezrelo zrno daje slabšo moko kot ono-, ki je bilo požeto ob pravem času. Iz tega kratkega pregleda vidimo, da na kakovost moke ne vpliva samo sorta, marveč cela vrsta drugih činiteljev. Zato pa mi razloga, da bi zametavali pridelovanje italijanskih sort pšenice, kii dajo bogat pridelek. Emerik Šiftar Peta opletnica prvih maturantov -učiteliev v Soboti Pred dnevi so praznovali pe to obletnico učitelji, ki so diplomirali pred petimi leti v M. Soboti. To so bili prvi učitelji, ki so končali učiteljišče v M. Soboti. K praznovanju so se zbrali v soboški »Zvezdi«, kjer jim je čas v prijetnem razpoloženju prav hitro potekel. Vsi zbrani so pozdravili ponovno ustanovitev učiteljišča v M. Soboti, zlasti pa dejstvo, da bodo novi učiteljiščniki v veliki večini doma iz Pomurja in se bodo po končanem šolanju razšli na težavno, a lepo delo učitelja po pomurskih vaseh. -n Zakaj zaostajamo? Mladina na Gorici je bila vse do nedavnega zelo delavna. Zadnje čase pa, žal, opažamo, da mladina na Gorici zaostaja, v okoliških vaseh pa se vse bolj uveljavlja v kulturnem življenju. Morda je res, da vodstvo mladinske organizaciie ni storilo vsega, da bi stvari bolje tekle, vsekakor pa je res, da mladinci že nekaj let plačujejo članarino neredno in le takrat, če jih blagajnik na to nenehno opozarja. Dalje aktiv letos še ni imel rednega sestanka, vsi mladinci še nimajo izkaznic, itd. Upajmo, da bomo lahko kmalu zapisali tudi kaj dobrega o mladinski organizaciji na Gorici. K-č PKAPOR GASILCEV V ČRENSOVCIH PGD Črensovoi- pripravlja proslavo 35-letnice svojega obstoja. Ob tej priložnosti bo tudi razvitje društvenega prapora, prvega v beltinski občni. Razvitje bo 7. septembra t. 1. A. H. „Stari grehi" na Kapeli Pred kratkim nas je obiskal mladinski aktiv iz Gornjih Črncev v Prekmurju z igro "Stari grehi". Mladinci so sicer nezahtevno delo pripravili zelo dobro, kar je treba posebej poudariti, saj je bila večina prvič na odru. Posrečeno so razdelili tudi vloge. Pri besedila ni bilo večjih spodrsljajev, scena in tudi kostumi so bili primerni, zato pa bi morali več pozornosti posvetiti šminki. Posebej jih je treba pohvaliti (ako za uvodne kakor za zakljnčne besede, kajti tudi to manjka pode-želskkim igralskim skupinam. Ob tej priložnosti pa bi se vprašali, ali Kapelčani res nimajo večjega zanimanja za prosvetno življenje, saj je bila dvorana skoraj popolnoma prazna. kf Premalo mesnic v Ljutomeru Ljutomerske gospodinje so mnenja, da bi bila v Ljutomeru potrebna še ena mesnica. Vse do lanskega leta sta bili v Ljutomeru dve, vendar so eno ukinili. Ti dve mesnici sta bili odprti izmenoma ter sta omogočili hitro postrežbo, zdaj pa morajo stranke stati v vrsti ter čakati. To opažamo predvsem ob nedeliah in praznikih. Potrebno bi bilo vsaj za te dni odpreti še eno mesnico ali pa v obstoječi pospešiti postrežbo, da ne bo nepotrebnega čakanja in godrnjanja v vrsti. js ŠTIRIDNEVNA TENIŠKA ŠOLA V RADENCIH V dneh od 17. do 20. avgusta je bila v Radencih kratka ten:-ška šola ki jo je vodil član TK Branik Franc Polanec iz Mar-bora. Tega tečaia se je udeležilo 7 pionirjev, dve članici in dva člana. Namen tečaja je bil predvsem, da dobijo gojene osnovne udarce in da se spoznajo z metodiko teniške igre. Za časa šole je bilo posebno zanimanje med pionirji in so nekateri pokazali viden napredek ter določene obete za prihodnost — seveda ob danih pogojih. Izmed vseh je pokazal naiveč soosobnosti Rudi Muro-vič in pa še mlajši dvanajstletni Andrej Kemr. Ob koncu je bilo tudi teniško tekmovanje pionirjev, na katerem je dosegel najboljše rezultate Rudi Murovič. Kot jabolka? Jabolka obrodijo navadno vsako drugo leto. To leto jih je ogromno, prhodnje leto pa nič. Tako bi lahko zapisali tud: n tombole. Lani jih ni bilo mnogo, letos pa ne veš, kam bi šel na tombolo, saj sta skoraj vsako nedeljo po dve ali še več. Prirejajo jih seveda prostovoljna gasilska društva. Preteklo nedel jo je imelo svojo tombolo PGD Videm ob Ščavnici, ki je najboljše društvo občine, če ne tudi okraja. Motiv iz Prlekije SPREJET PERSPEKTIVNI NAČRT RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI LJUTOMER Napredek na vsej črti VREDNOST ODKUPNE KMETIJSKE PROIZVODNJ E BREZ GOZDARSTVA SE BO DVIGNILA DO LETA 1961 ZA 79% Kakor predvideva perspektivni načrt razvoja kmetijstva v občini Ljutomer, ki ga je občinski ljudski odbor sprejel pred kratkim, se bo v obdobju 1957—1961 vrednost skupne kmetijske proizvodnje (brez gozdarstva) dvignila za 79%. To znatno povečanje bo omogočeno z utrditvijo in nadaljnjo notranjo izgradnjo socialističnega kmetijskega sektorja, z razširjenim sodelovanjem med kmetovalci in kmeti iškimi zadrugami, z racionalnim izkoriščanjem razpoložljivih zemljiških površin, z uvajanjem moderne agrotehnike, z večjo uporabo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, uporabo boljšega semena in sadik, smotrnejšim krmljenjem živine in z razširitvijo osnovnih proizvajalnih sredstev. Od skupne površine 16.024 ha razpolaga kmetijstvo z 11.612 hektari. Sem je všteta tudi še površina 4000 ha, ki pride v poštev za melioracijo. Tu gre za območja Ščavnice in Globetke s pritoki. Z melioracijskimi deli bodo začeli že prihodnje leto, vendar bodo prvi rezultati vidni šele po letu 1961. Skupna proizvodnja se bo dvignila za 79 %, poraba proizvodov za domačo predelavo (sadje in grozdje za stiskanje) za 85%, domača potrošnja pa bo narasla samo za 11%. To gre predvsem na račun zboljšanja kvalitete prehrane kmečkega prebivalstva (večja poraba mlečnih proizvodov in sadja ter sadnih Izdelkov). Vrednost tržnih viškov se bo povečala za 148%. To je razumljivo, ker vsako povečanje proizvodnje povečuje predvsem tržne viške. O V zvezi s predvidepo gradnjo sladkorne tovarne bodo uvedli v kolobar tudi sladkorno peso (leta 1961 40 ha). Tu bo slo še vedno s poskusno proizvodnjo, ker tovarna do takrat še ne bo obratovala. Vrednost sladkorne pese mnogi kmetovalci še ne vrednotijo pravilno. Ne upoštevajo namreč vrednosti odpadkov za krmo živine in na vpliv te rastline na zboljšanje strukture tal. Površina pod krmnimi rastlinami se bo povečala na 1172 ha. K temu je treba dodati še povečanje pridelovanja krme po strniščnih sadežih ta pa povečanje hektarskih donosov. Tako bo Imela živinoreja leta 1961 na razpolago krmnih rastlin za 69 milijonov, kar je za 20 milijonov več kot leta 1956. O Pridelek sena s travnikov, pašnikov in sadonosnikov se bo dvignil leta 1961 na 127 milijonov din, asanacijo in obnovo sadovnjakov pa bodo opravili pod vodstvom vinogradniških gospodarstev in KZ. Do leta 1961 bodo začele delovati tri sadjarske skupnosti v območju KZ Stročja vas, Cezanjevci in Ljutomer, zajele pa bodo skupno površino 50 ha plantažnih nasadov. Za zboljšanje sadne trgovine bodo začeli s pripravami za gradnjo sadnega skladišča kapacitete 50 vagonov svežega sadja. Pozneje bodo skladišče povečali in opremili s potrebnimi hladilnicami in napravami za sortiranje in pakiranje sadja za domači trg in za izvoz. Obnova vinogradov v socialističnem sektorju je že dokaj napredovala, v privatnem pa se šele prav začenja. Predelava sadja in grozdja je za zdaj še primitivna, zato bo v prihodnjih letih pričelo VG Ljutomer graditi večji kletarski obrat s kapaciteto 300 vagonov. Pomembne novosti se obetajo tudi v živinoreji, napredek pa v sodelovanju, mehanizaciji itd. Kaže, da bodo delovali leta 1961 v kmetijskih zadrugah ljutomerske občine trije agrononr, deset kmetijskih tehnikov in 15 absolventov dvoletnih kmetijskih šol. Ta strokovni kader bo skupno s strokovnimi močmi na kmetijskih gospodarstvih nenehno delal na predvidenem povečanju kmetijske proizvodnje. RAZVOJ OBRTNE DEJAVNOSTI V BELTINSKI OBČINI Korak naprej k industriji NEKATERA SOCIALISTIČNA OBRTNA PODJETJA IMAJO MOŽNOST PRERASTI V POLINDUSTRIJSKA ALI CELO INDUSTRIJSKA BREZ VEČJIH INVESTICIJ Obrt je v beltinski občini važna gospodarska panoga, zato ji posveča družbeni plan razvoja občine Beltinci za razdobje 1957-61 posebno pozornost. Nekatera socialistična obrtna podjetja imajo možnost prerasti v polindustrijska in celo industrijska brez večjih investicij. Izdelki nekaterih proizvodnih obrtnih podjetij so se že afirmirali na jugoslovanskem trgu. Petletni perspektivni načrt nredvtdeva povečanje vredno sti obrtne proizvodnje in storitev vsako leto za 20%. V družbenem sektorju bo povečanje znatno večje kot v zasebni obrt; im bo znašalo povprečno na leto 29%. Vrednost obrtnih izdelkov ta storitev bo leta 1961 znašala skupno 175 milijonov din, medtem ko je leta. 1956 znašala le 72 milijona din. V socialističnih obrtnih podjetjih predvideva načrt poleg močnega porasta vrednosti proizvodnje in storitev tudi znatno povečanje delovne storilnosti. Po predvidevanjih se bo storilnost dela v socialističnih obrtnih obratih glede na družbeni bruto proizvod in na enega zaposlenega povečala do leta 1961 za 102%. Vrednost bruto proizvoda v socialističnih obrtnih obratih v razdobju petih let pa se bo povečala za 455 % ta število zaposlenih za 127%. Da bi socialistična obrtna podjetja mogla izpolniti naloge, ki jim jih nalaga družbeni načrt, bo potrebna modernizacija in donolnitev orodja in strojnh naprav. Nekatere obrate bo potrebno tudi razširiti. Predvidevajo, da bo v socialistično obrt vloženih v naslednjih petih letih 30 milijonov din investicijskih sredstev. Podjetja bodo iz svojih skladov vložila 6 milijonov din, ostalih 24 miliionov dim pa bodo podjetja dobila iz družbenih investicijskih skladov. Kakor kaže, bo naiveč investicijskih sredstev vloženih v obrtno podjetje »Strojno pletilstvo«, in sicer 10 milijonov din. Namen teza vlaganja je. usposobiti podjetje za polindustrij- sko oz. za industrijsko proizvodnjo. Izdelki, ki jih proizvaja to podjetje, so že sami po sebi zelo konjumkturno blago, po katerem je tudi na zunanjem trgu veliko povpraševanje. Poleg tega ima to podjetje tudi zadostno število sposobne kvalificirane delovne sile. Predvidene investicije naj bi uporabili predvsem za nabavo novih pletilnih strojev, ki bi omogočili 3—4 kratno povečanje zmogljivosti podjetja. A. H. Splošno zavarovanje v kmetijstvu OB NARAŠCANTU PR OIZVDNTE. PROMETA dN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA VSE BOLJ OBČUTIMO POTREBO PO ZAVAROVANJU. TO VELI A ZA VSE GOSPODARSTVO. PA TUDI ZA KMETI ISTVO. ZAVAROVANJE V KMETIJSTVU TE ZELO POTREBNO ?E ZARADI ŠKODE. KI TO POVZROČAJO ELEMENTARNE NE ZGODE, ŠKODLJIVCI IN RAZNE BOLEZNI. Kolektivno zavarujemo sredstva za obnovo, uničeno in poškodovano imetje, vse zato, da bi zagotovili pogoje za nadaljnje pridelovanje. Brez rezerve lahko trdimo, da je tako zavarovanje koristno za skupnost kot celoto in posameznika — pridelovalca. V zadnjih letih se je vse bolj širilo zavarovanje v kmetijstvu, dasirano v glavnem ni bilo obvezno (razen za nekatere zavarovance). Od 1949. do 1956. leta so na osnovi zavarovanja izplačali kmetijskim gosoodarstvom že nad 12 milijard din odškod-nine. Samo lani so izplačali okrog 4 milijarde dinarjev. Sedaj razpravljamo pri nas o splošnem zavarovanju, na tudi o zavarovanju v kmetijstvu. O Osnovno vprašanje v zvezi z zavarovancem v kmetijstvu je: ali nveljaviti obvezno zavarovanje ali ne. Mišlienja so kaj različna, vendar kaže, da prevladujejo težnje za obveznim zavarovanjem (živine in posevkov); obvezno zavarovanje naj bi uveliavili postopoma v posameznih okoliših v skladu s stvarnimi pogoji. Do sedaj so pri zavarovanja običajno upoštevali veliko in srednjo živino (kopitarje, goveda, bivole, ovce, koze in svinje) in posevke žita, industrijskih rastlin itd. Dalje so zavarovali poslopja, opremo, mehanizacijska sredstva itd. Glede zavarovalnega rizika pridejo pri živini v poštev pogini, prisilno klanje, ubijanje živali zaradi bolezni ali nesreče (morda bi bilo potrebno uveljaviti še zdravstveno zavarovanje), zavarovanje posevkov pa zajema riziko zaradi toče, ne-nrij in trganja oblakov, ki nastane sknpno s točo in požarom. Nosilec zavarovanja je lahko sknpnost zavarovancev, zavod za zavarovanj« v kmetijstva ali že obstoječi Državni zavarovalni zavod. Sknpnost zavarovancev bi bila osnovni nosilec zavarovanja v vasi; sknpnost bi lahko bita samostojna ali kot odsek kmetijske zadruge. Skupnosti zavarovancev bi se združevale v okrajne zveze skupnosti, slednje v republiške zveze, a te v zvezo FLRJ. Prednosti take organizacije zavarovanja bi bile v glavnem v tem, O da bi tako dobili avtonomno (samostojno) organizacijo samih zavarovancev z družbenim upravljanjem na najširši osnovi; O bi zavarovanje bilo tesno povezano z našo politiko v zvezi z napredkom kmetijstva; O da bi kmetijska zadruga imela še eno zvezo več s posameznimi kmetijskimi pridelovalci itd. Ta organizacija je draga, ona je najdražja, zato je vprašanje, ali bo kmetijstvo na sedanji stopnji svojega razvoja zmoglo tako izdatna bremena. Ali je potrebno ta posel povezati z zadrugo, t. j., da njen odsek uveljavlja zavarovanje posameznih in ostalih kmetijskih pridelovalcev, ko pa zadrnga tudi sama kot gospodarska organizacija mora biti zavarovana. A naposled, če že razpravljamo o obveznem zavarovanju, je vprašanje, ali bo na sedanji stopnji razvoja in zavesti krepila svoje zveze s posameznimi pridelovalci s tem, da bo za njih opravljala posle takega zavarovanja. Morda bi bilo bolje, če bi zadrnga v tem posla opravljala za ustrezno plačilo samo nekatere usluge na račun nosilca zavarovanja. Posebni zavod za zavarovanje v kmetijstvu (okrajni) bi se pri svojem poslovanju opiral na svoje po- družnice in kmetijske zadruge. V vaseh bi imeli odbore zavarovancev, n pri okrajnem, republiškem in zveznem zavodu organe upravljanja, v katerih bi bili zastopani pretežno kmetijski pridelovalci. Taka organizacija bi bila cenejša od prve, a je kljub temu še vedno dokaj draga. O Zavarovanje v kmetijstvu po DOZ bi bilo za sedaj najbolj ekonomično, ker bi bilo potrebno samo malo razširiti že obstoječo organizacijo. Voraša-nje družbenega upravljanja in udeležbe zavarovancev v njem bi rešili tako kot pri posebnih zavodih, katere smo že omenjali. Ker ta zavod opravlja zavarovalne posle tudi v drugih gospodarskih panogah, mu je zaradi tega tudi omogočeno, da ustanovi močan sklad za uspešno pokrivanje izgub. O Seveda še niso obelodanjene vse dobre in slabe strani prvega, drugega in tretjega sistema. Z delom namreč še vedno nadaljujejo. Treba bo še mnogo razpravljati o tem važnem problemu. Za sedaj pa je najvažnejše spoznanje, da je zavarovanje v kmetijstvu zelo potrebno in da ga je treba neprestano izpopolnjevati. (Po »Informatorju« priredil S. K.) POMURSKI VESTNIK, 4. sept. 1958 4 Ali ste že naročeni na "LJUDSKO PRAVICO"? Vsak dan Vas seznanja z dogodki doma in po svetu. Razen tega pa naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika« sodelujejo pri velikem jesenskem nagradnem žrebanju! Prva nagrada — NOV OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 600 Druga nagrada — HARMONIKA »Carmen«, vredna 152.000din Tretja nagrada — RADIO »Simfonija« (102.000 din) Četrta nagrada — PISALNI STROJ »Sava« (98.000 din) in še več dragih nagrad (sesalec za prah, mikser, električna peč »Olimpia« itd.) Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, ki bodo ob žrebanju vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik«. Datum žrebanja bo naknadno objavljen. Torej postanite naročnik našega dnevnika! Naročniki obeh naših listov imajo 50% popust pri oglasih, osmrtnicah in zahvalah. »Ljudsko pravico« oz. »Ljubljanski dnevnik« lahko naročite v naši upravi, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 24., v naših podružnicah in pri vseh poštah v Sloveniji. Nove žrtve na naših cestah Iz tedna v teden ugotavljamo, da je število prometnih nesreč v naglem porastu. Vse kaže, da žalostna bilanca ponesrečenih zaradi prenagle vožnje in neupoštevanja prometnih predpisov še vedno ni spametovala nekaterih voznikov motornih vozil, ki so v kratkem razdobju povzročili na območju našega okraja več težjih prometnih nesreč. Šofer tovornega avtomobila Podjetja »Potrošnik« iz Sobote, ože Braneč, je 1. septembra vozil s precejšnjo brzino po Lendavski cesti, kjer je zadel v POROKE, ROJSTVA IN SMRTI OD 1*. DO 25. AVGUSTA 1958 Poročila sta se: Ignac Pestner in Gizela Horvat, oba iz Crnelavec. Rodile so: Perica Milanovič iz Crnelavec, dečka; Viktorija Benko iz Domajinec, dečka; Antonija Bokan iz Gradišča, deklico; Marija Vereš iz Boračeve, deklico; Francka Sovič iz Presike, dečka; Irena Sinic iz Kup-šinec, dečka; Milica Kolbl iz Sp. Krapja, deklico; Marija Sever iz Centibe, deklico; Marija Geči iz Kamovec, dečka; Elizabeta Banfi iz Pečarovec, deklico; Angela Kuzmič iz Boračeve, deklico; Ljudmila Ploj iz Rožičkega vrha, dečka; Elza Gom-boc iz Murske Sobote, dečka; Ra-dojka Balažič iz Bcltinec, dečka; Vera Stefanec iz Turnišča, dečka, in Jelisava Tehovnik iz Apač, deklico. Umrli so: Pavla Rapoša, učiteljica iz Murske Sobote, stara 42 let; Joško Bejek iz Murske Sobote, star 82 let, in Franc Bratkovič iz Bako-vec, star 63 let. Na Glasbeni šoli v Murski Soboti bodo naknadni sprejemni izpiti za vpis na klavirski oddelek in na oddelek za pihala in trobila v četrtek. 4. septembra 1958, od 15. ure dalje. Nogometni klub »SOBOTA« Murska Sobota priredi v nedeljo, 14. septembra 1958, ob 14. uri na travniku pri novi gimnaziji VELIKO TOMBOLO Glavni dobitki v vrednosti 1,000.000 din 1. Motorno kolo »Panonija« 250 ccm 2. Moped 3. Moped 4. Radio aparat 5. Električni štedilnik TOBI 6. Žensko kolo 7. Moško kolo 8. Sesalec za prah 9. štodilnik 10. Mali radio aparat 11. Kamgarn za moško obleko 12. Moški zimski plašč 13. Moška zapestna ura 14. ženska zaoestna ura 15. Ženski gojzerji in še 1000 dobifkov v vrednosti 500.000 din Cena tombolski karti 100 d i n Vozni reti vlakov in nvtobnsov je prilagojen koncu tombole V primera slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo 21. septembra Vse vljudno vabi ODBOR kolesarja Pavla Čaraija, upokojenca iz Sobote, ki se je izogibal kmečki vpregi. Kolesar je dobil hujše telesne poškodbe, vozniku avtomobila pa so organi TNZ odvzeli kri zaradi pregleda. V Kamovcili pri Lendavi se je minuli torek zaradi nagle vožnje na ostrem zavoju pri srečanju z osebnim avtomobilom prevrnil 3-tonski kamion. Dva pripadnika JLA sla bila težje poškodovana, dva pa lažje. Težke telesne poškodbe je povzročil kolesarki Jožefi Heric iz Borejc, voznik osebnega avtomobila, lasit »Nafte« iz Lendave. Ko je na mostu hotel prehiteti ponesrečeno kolesarko, je zaradi ozkega prehoda zadel vanjo. 30. avgusta je zavozili v Radencih v obcestni jarek moto-rist-amater, ki je dobil težke telesne poškodbe. Minuli ponedeljek se je pri obračanju na strmi njiv; pri Juriju v Rogaševcih prevrnil s traktorjem v 2m globok jarek traktorist Jože Makovec. K sreči je voznik ostal nepoškodovan, na vozilu je nastala le neznatna škoda. b MOTO DIRKE V MURSKI SOBOTI V nedeljo bodo v Murski Soboti motoristične dirke. Tekmovali bodo z mopedi in z motorji od 125 do 500 ccm s prikolicami. Doslej so se prijavili za dirke motoristi iz Celja, Maribora, Kočevja, Varaždina, Radgone in Murske Sobote. Uro pred pričetkom dirk, to je ob osmih zjutraj, bo obvezen trening. VREMENSKA NAPOVED za čas od 5. do 14. septembra Okrog 8. septembra in okrog 14. septembra padavine z ohladitvijo. V ostalem suho, po večini jasno vreme. NK SOBOTA V SLOVENSKI LIGI Pretekli četrtek je moštvo NK Sobota gostovalo v Brežicah in v povratni kvalifikacijski nogometni tekmi za vstop v slovensko consko ligo zmagalo z visokim rezultatom 7:2 (3:2). Obe moštvi sta pritekli na igrišče v najmočnejših postavah na čela s sodniško trojko iz Celja. Približno 500 gledalcev je takoj, ko je sodnik Presinger dal znak za začetek tekme, začelo burno navijati za domačine. Toda že prve minute igre so pripadale gostom in v 8. minuti igre je enajstorica Sobote prišla v vodstvo po Milenkoviču. Ta gol pa ni zmedel domačinov, ki so po tem goln resno ogrožali vrata Sobote. Ni bilo dolgo, ko se je zatresla mreža Sobote in je bil rezultat že 1:1. Samo nekaj minut za tem golom so bili spet uspešni domačini, ki so zvišali rezultat na 2:1. Strelec obeh golov je bila leva zveza Brežic. Zavedajoč se pomena tekme, igralci Sobote niso vrgli puške v koruzo. Začeli so napadati, da je vratar domačinov imel polne roke dela, bil pa je zmeraj na mestu. Nekako v 30. minuti igre pa je vratar NK Brežic le moral kapitulirati. S približno 18 m je .Ludvik Norčič ostro streljal v levi spod nji kot. Vratar ni imel časa, da bi se vrgel in je hotel strel obraniti z nogo, toda žoge ni zadel in se je ta znašla v mreži. Po tem golu je bila Sobota do konca prvega polčasa popoten gospodar na igrišču in je po Erjaveu dosegla še vodilni gol, tako da sta moštvi odšli na odmor, ko je Sobota vodila z rezultatom 3:2. Tudi drugi polčas je bilo stanje podobno. NK Sobota je diktirala tempo in bila favorit za zmago. Ni bilo dolgo, ko je enajstorica Sobote vodila že z rezultatom 6:2. Strelci zadnjih treh golov pa so bili Serko, Maučec in Milenkovič. Ker si je vratar Brežic pri intervenciji poškodoval roko, ga je zamenjal drug igralec, sam pa je igral naprej v polju. Zadovoljni z rezultatom se gostje niso trudili več Ln je tempo močno popus..., pa čeprav je bilo do konca še 25 minut igre. 3 minute pred koncem tekme je Sobota dosegla po Maučecu še sedmi gol in s tem tudi končni rezultat. S to zmago so si nogometaši NK Sobote priborili legitimacijo za vstop v slovensko consko ligo in se uvrstili med dvanajstorico najboljših nogometnih moštev v Sloveniji. Uspeh ni majhen, saj v tej ligi tekmujejo moštva iz Ljubljane, Maribora, Celja, Trbo- velj itd. Ljubitelji nogometa v Murski Soboti in okolici pa bodo v bodoče lahko gledali zares kvaliteten nogomet. K tema uspeha toplo čestitamo nogometašem NK Sobote in jim želimo v tej ligi še nadaljnjih uspehov na zelenem polja! Vlado Cvetko LJUBITELJI NOGOMETA! V nedeljo, dne 7. septembra 1958 bo na igrišču NK Sobote prva prvenstvena nogometna tekmo slovenske conske lige med NK SOBOTA : NK RUDAR (Trbovlje) Obeta se lepa in zanimiva borba, saj se je moštvo Rudarja še nedavno borilo za vstop v IT. zvezno ligo. Pričetek tekme ob 16. url Upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva M. Sobota razpisuje delovno mesto ŠOFERJA - GARAŽNEGA MOJSTRA (Pogoji: Šofer D kategorije in avtomehaničar z najmanj 5 let prakse. Plača po dogovoru. Pismene vloge z opisom dosedanje službe vložiti do 25. septembra 1958 na gornji naslov. Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odbora Cankova razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, štev. 35/55) naslednje štipendije: 4 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA UČITELJIŠČU Prošnje vložite v roku 10 dni po objavi razpisa na ObLO Cankova, kateri priložite potrdilo o vpisu v šolo in potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Prednost za dodelitev štipendije imajo dijaki iz področja ObLO Cankova. Po roku prispele prošnje se ne bodo upoštevale. 0-812 Zdravstvena postaja Dobrovnik razpisuje delovno mesto za BABICO Pogoji: diplomirana bab:ca Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba vložit' pr; Zdravstveni postaji Dobrovnik do 25. septembra 1958 0-813- RAZPRODAJA Zdravilišče Slatina Radenci razprodaja dne 17. septembra 1958 v skladišču ekonomije 2 VPREŽNA VOZA, 3 KULTIVATORJE, 1 TRIER (Hajzat) in 2 KOMATA Predmeti so na ogled vsakodnevno od 8.—12. ure v skladišču Prednost imajo interesenti socialističnega sektorja Razprodaja bo izvedena komisijsko navedenega datuma od 10. do 12. ure 0-814 OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča Gasilski dan: Obveščamo vsa društva in ObGZ, da se po sklepu Izvršnega odbora GZ FLRJ pro-slavja »Dan gasilstva« prvi teden v mesecu septembru. Vabimo društva in ObGZ, da za nedeljo, dne 7. sept., pripravijo primerni program za proslavitev dneva gasilstva, upoštevajoč vse dosedanje izkušnje, ki so jih imele naše organizacije pri proslavi tega dne. Proslave: PGD Črensovci proslavlja v nedeljo, dne 7. septembra, 35-letnico svojega obstoja z razvitjem prapora, prav tako proslavlja PGD Razkrižje 30-letnico obstoja z razvitjem prapora. Okoliška društva vabimo, da se s svojim članstvom teh proslav v čim večjem številu udeleže in s tem dajo poudarka tem prireditvam. Iz pisarne OGZ ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame KORNELIJE FLEGAR se prisrčno zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter pevcem. Žalujoča družina Flegar Komisja za štipendije pri občinskem ljudskem odbora Martjanci razpisuje 5 ŠTIPENDIJ ZA STUDlJ NA UČITELJIŠČU Prošnjo je vložiti v 15 dneh po objavi razpisa na občinski ljudski odbor Martjanci. Prošnji je priložiti: Prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila o položenih izpitih in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka (višina OD). Kandidati iz drugih občin še potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Po roku prispele prošnje se ne bodo upoštevale. Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Martjanci razpisuje na osnovi 164. člena Zakona o javnih uslužbencih v upravi ObLO Martjanci naslednja prosta DELOVNA MESTA 1. Referenta za splošno upravo, notranje zadeve ter personalo 2. Referenta za kmetijstvo 3. Referenta za imovinsko-prav-ne odnose 4. Davčnega izvršitelja Pogoji: ad. 1. srednja strokovna izobrazba; ad. 2. srednja strokovna r obrazba: ad. 3. srednja strokovna izobrazba: ad. 4. nižja strokovna izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in po-datki o dosedanjem službovanju n ju Vložite v roku 15 dni po objavi tega razpisa na Komisijo za uslužbenske zadeve pri ObLO Martjanci. Prodamo prenosen bencinski motor znamke »ROBOT« 3 KS v izpravnem stanju. Motor se nahaja v opekarni Lukavci, ter si ga interesenti lahko ogledajo dnevno od 6. do 14. ure. Križevske opekarne Križevci pri Ljutomeru POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založili-ško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobot«, „Štefnnn Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Soobtn, številka 605—70 1-365 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA NEDELJA, 7. septembra 1958 Dr. Anica Gregorc-Kastelec, stanuje na Stefana Kovača ulici. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA NOČNA DEŽURNA SLUŽBA Dr. Anica Gregorc-Kastelec, stanuje na Stefana Kovača ulici. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 18. do 23. avgusta 1958 Stefan Tivadar iz Murske Sobote, osmič; Stefan Berke in Marija Karoli, oba iz Rakičana in oba tretjič; Vilma Kerec iz Tovarne perila Mura v Murski Soboti, drugič; Marija Martinec iz Bakovec, Martin Senica iz Hrastja-Mote, Sida Sinic, Irma Mesarič, Marija Majer, Ana Sapač, Terezija Vučina, Ana Rantaša, Karel Balažič, Geza Pap, Vlado Andrejek, Milica Baranja in Jolanka Flisar, vsi iz Tovarne perila Mura v Murski Soboti. od 25. do 30. avgusta 1958 Ana Vereš, Irena Mitnjek, Helena Horvat, Ana Meolic, Marija Flisar, Marija Gašpar, Emilija Budja, Marija Spendja, Sonja Bukovec, Franc Lukuč, Gizela Pok, Helena Gregorič, Kornelija Rosler, Gizela Balažič, Marija Grah, Emilija Novak, Marija Piškur, vsi iz tovarne »Mura«; Marjeta Kurnik, Zepovci; Amalija Vukan, Črnci pri Apačih; Franc Mav-rin, Hrastje-Mota, drugič; Marija Mavrin, Hrastje-Mota, drugič; Ladislav Domankoš, Dobrovnik; Gizela Kovač, Dobrovnik; Helena Santak, Dobrovnik. Nedelja, 7. septembra — Mirna Ponedeljek, 8. septembra — Sergej Torek, 9. septembra — Peter Sreda, 10. septembra — Nikolaj Četrtek, 11. septembra — Milan Petek, 12. septembra — Marija Sobota, 13. septembra — Filip MURSKA SOBOTA — Od 5.-7. septembra ameriški barvni cinema-scope film »Sedem let skomin«. Od 8.-9. septembra jugoslovanski film »Solaja«. Od 10.—11. septembra jugosl. film »Male stvari«. GOnNJA RADGONA — 6. in 7. septembra ameriški barvni film »V srcu mladih«. 10. in 11. septembra ameriški film »Osvetnici«. LENDAVA — 5. in 7. septembra japonski film »Vrata pekla«. 9. in 10. septembra nemški mladinski film »Povest o malem Mukuc. LJUTOMER — 6. in 7. septembra indijski film »Zvezda Indije«. 10. in 11. septembra jugoslovanski film »Najina pota se razidejo«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 3. septembra jugoslovanski film »Na jina pota se razidejo«. 6. in 7. septembra ameriški barvni film »Dalje od vraga«. 10. septembra italijanski film »Zabranjene zveze«. VIDEM OD SCAVNICI — 6. in 7. septembra ameriški barvni film »Vojna svetov«. CEPINCI — 7. septembra »Cetvorica brez postelj«. POZOR, AMERIŠKI ROJAKI! Vilo z gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje in krasen sadonosnik v nelepšem predelu Prlekije ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV pod »Weekend«. M-815 UGODNO PRODAM HIŠO, sadovnjak, gorice, gozd in še nekaj zemlje v goricah — tudi na parcele. Vprašati Valpatič Mihael, Sprinc 9, Ljutomer. M-794 PRODAM MOTOR ZA NA KOLO za 13.000 din. Naslov v oglasnem oddelka Pomorskega vestnika. HRASTOV SVINJSKI HLEV - dvojnik, prodam. Stefan Horvat. Stefana Kuzmiča 3, Murska Sobota. Interesenti se naj javijo v popoldanskem času. MANJŠI VINOGRAD na Vaneči zaradi selitve ugodno prodam — trgatev kupčeva. Mihelič, Kocljeva 19, Murska Sobota. M-808 HARMONIKO, 120-basno, s petimi registri prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-810 KUPIM SLUŠALKE ZA RADIO, Sti-van Kolomnn, Gederovci, p. Tišina. M-811 RAZPRODAJAM posamezne komade , pohištva, obleke in čevlje ter ra-dioaparat AEG v dobrem stanja. Titova ul. 21, dvorišče, pri Don-čec. M-816 KOLEKTPVU TOVARNE MLEČNEGA PRAHU V M. Soboti se prisrčno zahvaljujem za materialno pomoč, ki so mi jo nudili v časa bolezni in sedaj, pred mojim potovanjem. Upok. GJUREC Frida. M-791 UPOKOJENEC, star 60 let, želi spoznati tndi upokojenko za sknpno gospodinjstvo. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV pod »Topel dom«. M-906 32-LETNO DEKLE, prijetne zunanjosti, dobra gospodinja, želi spoznati tovariša do 40 let. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV pod »Resno«. M-807 100.000 DIN NUJNO IŠČEM. Vrnem s 30 •/» obrestmi. Naslov v upravi lista, ostalo po dogovora. M-795 Gradbeno Obrtno podjetje »Zidar« Murska Sobota • razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Prejemki po TP, nastop takoj. — Interesenti z ustreznimi pogoji naj vložijo prošnje takoj na upravo podjetja v Murski Soboti, Trubarjev drevored 3 (v Gradu II. nadstropje štev. 24). 0-793 Komisja za sprejem im odpust delavcev pri podjetju »Agro-tehmika-servis« Ljutomer razpisuje sledeča delovna mesta: KOMERCIALISTA — srednja strokovna izobrazba z 5-letno prakso in poznavanjem železninarske stroke. AVTOMEHANIKE — z nekaj prakse ali začetnike. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prošnje pošljite na upravo podjetja do 20. septembra 1958. O-800. Upravni odbor trgovskega podjetja »TOBAK« Ljutomer ' razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Ustrezna šofeka izobrazba z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 10. septembra 1958. PRODAMO posamezne dele razhodovanega tovornega avtomobila znamke OPEL-BLITZ Ogled istiih vsak delavnik od 10. do 12. ure. Prednost nakupa Imajo gospodarska in zadružna podjetja, v kolikor v roku 14 dni prodaja istim ne bo uspela, se bo razpoložljive dele prodalo privatnim interesentom. Gomjeradgonsko opekarniško podjetje Gornja Radgona POMURSKI VESTNIK, 4. sept. 1958 jt s LJUDJE IN POKRAJINE ŠIROKIH ORZORIJ S POUČNE EKSKURZIJE PO JUGOSLAVIJI — Bežni beograjski vtisi -Nezgrešene investicije -Zakladi v sadju Beograd, zadnje dni avgusta. — Naše glavno mesto je v -teh sejm-skih dneh odeto v posebno praznično oblačilo. V nočnih urah se koplje v neonski in drugi razsvetljavi. Svetlobne reklame tekmujejo med seboj. Sicer pa je Beograd živahen kot le kaj; ob večerih so na prometnih ulicah prava mravljišča in zvoki sevdalink vabijo goste v gostilniške lokale. Pevke so postale že takorekoč težko pogrešiljiv rekvizit količkaj uveljavljenega gostinskega lokala, saj jim je potrebno priznati, da dobro zabavajo temperamentno občinstvo. Prvi vtisi se začenjajo ob pivu. Ob icj vročini se hudo prileže, kor bržkone upoštevajo, saj velja pol litra piva v povprečni točilnici samo 45 din. Dobro porcijo čevapčičev servirajo za 110 din. Hrana je dokaj cenejša kot pri nas, seveda pa tudi dražja, če »pokukaš« v renomiranc hotele. ’ Ob »plavi« Donavi je prostran sejmski prostor, kjer bi človek potreboval dan, dva, da bi si lahko do-doura ogledal na tisoče razstavljenih predmetov in strojev. Ko smo se izven »železnega« repertoarja izletov v okolico pomudili tam komaj nekaj ur, smo lahko le površno ugodili radovednim očem in si po krajšem sprehodu po arhitektonsko dovršenih paviljonih ogledali še polete domačega helikopterja, svojevrstne modele »bečkega« pratra, vratolomno, da že ne rečem: smrtnonevar-no vožnjo jugoslovanskega motorista po stenah več metrov visokega lesenega stolpa, robota, ki sam hodi in opravlja nekatere telesne funkcije, in podobne »specialitete«, ki najprej »zgrabijo« obiskovalca II. beograjskega sejma tehnike. Iz tukajšnjih časnikov lahko razberemo, da -je ta prireditev prinesla pomemnen napredek v primerjavi z lanskim tovrstnim sejmom (sami takih primer- jav ne moremo dati, ker lanskega sejma nismo obiskali) — tako po obilici kot kakovosti razstavljenih izdelkov domačih in tujih podjetij. Mimo teh bežnih »beograjskih« vtisov se je v prvih dneh našega popotovanja s »Turist-ekspres« avtobusom po bratski republiki Srbiji nabralo tudi dosti drugih, ki bodo lahko tovarišem sopotnikom — strokovnjakom Tudi koristili. Gre za izkušnje, ki bi jih bilo moč presaditi celo na pomurska tla, seveda ne kot golo kopijo, marveč ustvarjalno, pri-lagujoče domačim kmetijskim razmeram. Zato je dvakrat škoda, da se nas je pred odhodom iz Maribora zbralo komaj šestnajst . . . Prostrane so te naše pokrajine s svojimi posebnostmi; človeku, vajenemu več ali manj samo razmer obrobne slovenske province, se zdi>, da sp tod obzorja neizmerna, težko dosegljiva. Kamor seže oko, samo velike ploščadi iz zelenega v rumeno se prelivajočih barv, ki jih sicer ni moč poimenovati, vendar jih je ustvarila narava s svojimi življenjskimi viri in sokovi. Morda je to prelivanje barv občutnejše kot dru-gekrati, kajti letos je tod dokajšnja suša in zemlja je od nje že močno razpokana. Suša je pustila svoje znake tudi na vegetaciji. Na sadjar-sko-vinogradniški ogledni postaji Radmilovac smo n. pr. videli že močno »osmojena« mlajša sadna drevesca in tudi grozdje nekaterih sort je ob svoje sokove. Še sreča, da so to le redki primeri. Prostranost srbskih pokrajin pa lepo dopolnjuje tudi velika širina ljudi pri uresničevanju življenjskih načrtov. Pravo skladje med človekom in zemljo! Naj zadostuje samo en podatek. V kmetijskem kombinatu Beograd, bolj znanem po imenu »Pančevački rit«, uresničujejo na otoku, ki ga obkrožata Donava in Tamiš, tako širokopotezne gospodarske načrte, da se človek, ki je vajen le manjših stvaritev, skorajda ne more prav znajti. V znamenju z delom in skupnimi napori zakoličenega sožitja »Beograd potrebuje nas, mi potrebujemo Beograd«, nastaja mogočen kmetijski mehanizem z okrog 2000-članskim kolektivom, ki s svojimi osnovnimi pridelki (mleko 35, povrtnine 30 in meso 17 %) že močno posega v preskrbo našega glavnega mesta z nad 600.000 prebivalci. Taki dosežki že ob dosedaj vloženih investicijskih sredstvih (5 in pol milijarde din), a kaj bo šele potem, ko bodo spremenili v novo vrednost še 3 in pol milijarde din investicijskih sredstev in si bo ta kmetijski mehanizem s številnimi vzvodi pridobil pri gospodarjenju še večje izkušnje. Sicer pa smo tudi drugi dan na poti ob Donavi po slikoviti Šumadiji opazili vrednost gravitacijske prednosti krajev, ki smo jih obiskali, k Beogradu; družbeni sektor kmetijstva je že začel dosledno izkoriščati te prednosti in usmerja svoje pridelovanje pretežno v skladu s potrebami Beograjčanov. To prilagojevanje pa je manj občutno pri zasebnih kmetovalcih, vsaj za oči tujega obiskovalca, čeprav niti ne moremo zapisati, da takega pri-lagojevanja ni. Na »šumadijski turi« smo se srečali še z eno posebnostjo; voziš se četrt ure po široki asfaltirani cesti mimo obsežnih polj, vinogradov, sadonosnikov in senožeti, a nikjer nobene hiše. Vasi so v tej pokrajini dokaj redke in prav je imel strokovnjak, ki je v avtobusu vzhičeno ugibal, da bi se v tolikšnem času zagotovo peljali skozi najmanj štiri prekmurske vasi. Presenetljiv je tudi napredek šu-madijskili krajev v sadjarstvu in Pred sejmiščem vinogradništvu. Sodobno urejeni nasadi jablan, hrušk, marelic, breskev in češenj s podsadeži jagod in malin delajo družbo prostranim nasadom vinske trte na žični osnovi. To ni divja rast, marveč skrbno negovani nasadi, ki so deležni vseh agrotehničnih ukrepov. Ce omenjamo pozitivno oceno na splošno, še to prav posebno velja za vzoren 4,5 hektarski nasad breskev v Radmilovcu in nasade jabolk in hrušk no KG »Godo-min«, kjer so nizkodebelna drevesca (komaj do 2 m visoka) tako bogato obložena, da je ponekod več plodov kot listja. Nekatera drevesca dajo tudi do 85 kg prvovrstnega sadu. Smederevo je s svojo okolico vse bolj pomemben jugoslovanski pojem, ne edinole zaradi svojih zgodovinskih trdnjavskih objektov in slovečih vin, marveč tudi po intenzivnem sadjarstvu in prav nič čudnega ni, če je strokovnjak Franček, ki je močno doma v tej stroki, ko je stal z nami sredi nasada sočnih rdeče-ru-menih breskev, vzkliknil: »Njim je potrebna samo še voda in s svojim sadjem preplavijo ves jugoslovanski trg!« Padavin je namreč v teh krajih premalo in pomagati si morajo z umetnim »dežjem«. Sicer pa je blizu Donava. Mar ni tu tudi klic po konkurenčnem tekmovanju, ki ga bodo slovenski sadjarji brez nevarnosti za svoj prestiž uspešno izpeljali le, če bodo v sadjarstvu odločneje krenili po sodobnejših poteh. Sicer . . . Vtisov je še mnogo in človek jih ob tako pestrem popotovalnem programu niti ne more spraviti na mah v neko logično zaporedje. Jutri se odpeljemo na Avalo, potem v Topo-lo . . . Naš prihodnji cilj: LR Makedonija. % Slavko Klinar »POPOTNIK, VEDI..." Nekaj brigadirskih vtisov po povratku z avtne ceste Kakor poročamo na drugem mesta, se je v nedeljo zvečer vrnila z gradnje avtne ceste Ljubljana—Zagreb III. pomurska mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali srednješolci ki vajenci. Kakor znano, se je vrnila brigada z nadvse častnim naslovom trikrat udarne in enkrat pohvaljene. Zaradi aktualnosti objavljamo dopis o življenju in dellu te brigade, ki je dostojno zastopala mladino Pomurja na gradnji avtne ceste. 30. julija smo krenili iz našega lepega Pomurja na pot, beremo v dopisu, ki je bila kar vesela — ob zvokih harmonike in kitare. Nekateri so poskušali tudi peti, vendar so bili glasovi čudno hripavi, ker je marsikateri izmed nas prvič odhajal za dalj časa od doma. V naselje smo prispe., še istega dne. Naše naselje je dobilo naziv po nepozabnem borcu za delavske pravice Moši Pijadi in je zgrajeno pri vasi Domasiovec, nedaleč od Zagreba. Najprej nas je presenetil lep red v naselju lesenih barak. Okolica je zelo lepo urejena, obsajena s cvetjem in opremljena z raznimi napisi in okraski. Ob naselju je športno igrišče za rokomet, košarko in odbojko, tako da smo takoj vedeli, da nam v naselju ne bo dolgčas. Barake so opremljene z nadstropnimi posteljami, na katerih se po napornem delu kar lepo spi. V začetku smo se malce bali dela, ker naše roke niso bile vajene krampov in lopat, prišli smo pa s trdno voljo, da napravimo čimveč im se vrnemo kot udarna brigada. Delati smo začeli zjutraj od 6. do 12. ure, popoldneve pa smo imeli proste. Takoj v začetku nam je predla trda, ker smo delali na odseku, ki je bil zelo težek zaradi razmočene zemlje in ker se delu še nismo privadili. Kma- lu pa siko delo organizirali tako, da smo fantje prevzeli težja dela na cesti, dekleta pa smo postavili k lažjim delom, bodisi doma v naselju pri donašanju vode ali urejevanju izkopanega terena. V prvih 10 dneh sicer nismo postali udarniki, pač pa smo bili pohvaljeni. V naselju nas je kmalu minila otožnost. Navzlic težkemu delu nas nikdar ni minila dobra volja in zato je tudi marsikateri pozabil v skupnem življenju na domotožje. Najbolj zabavno je bilo zvečer, ko smo rušili postelje, in to navadno takim, ki so pri delu radi »zabušavali«. Neka- Še en posnetek z dela na odseku pri Doinaslovcu teri so se naučili, kako se je treba skriti, če jih išče dežurni za pomoč v kuhinji, drugi so glasno smrčali, če jih je dežurni klical na stražo. Nekateri so si izmislili razne bolečine, kadar je bilo treba iti na delo, sumljivo zdravi pa so bili zvečer, ko je bil na sporedu ples. Seveda je bilo vse to v šali in kadar je bilo treba resno prijeti,, smo prijeli vsi kakor enoten kolektiv in zato tud: niso izostali uspehi. Tudi za izobraževanje in razvedrilo je bilo v naši brigadi preskrbljeno. Imeli smo svoj klub in knjižnico. Imeli smo tudi svoj radio v baraki, razne krožke (fotoamaterski, avto-moto, radio-araaterski itd.). Dvakrat v dekadi smo imeli kino predstave, prirejali smo izlete, gojili šport, Skratka: življenje v brigadi je bilo veselo in polno razvedrila in prepričan sem, da se ga bo vsak izmed nas spominjal še dolga leta, zlasti pa, ko se bo vozil po novi betonski cesti in prebral napis na kamnu v našem naselju: »Popotnik, iz zakladnice narodopisnega blaga Oskrba z vodo in oblike vodnjakov po Prekmurju Voda, vsaj dobra in pitna voda, je predpogoj zn človekov obstoj. Kjer ni vode v bližini stalnega človekovega bivanja, ni pogojev za nastanek stalnih naselbin, posebej večjih središč človekove naselitve. Poglejmo le na velike zemljepisne karte, pa bomo takoj videli, da so največja strnjena naselja predvsem ob rekah in v njihovi bližini. O tem zgovorno pripovedujejo tudi ostanki prazgodovinskih naselbin na Slovenskem. —.oraj vse ilirske in pozneje keltske naselbine so se naslanjale na terase ali police večjih rek prav zato, ker je tam raven talne vode vselej bolj pri površini, kakor na višje ležečih predelih. Bližina talne vode, ki jo zajemajo naselbine v ravninskih in gričevnatih predelih, pa odloča tudi o obliki vodnjaka in o samem načinu, kako črpamo in pridobivamo pitno vodo. Prav lep primer zato vidimo tudi po našem Prekmurju. Le-to se ponaša z vrsto vodnjakov, kjer so pri nastajanju oblik odločali prav prej omenjeni momenti. Poglejmo vodnjake po vaseh Dolinskega, ki ležijo bliže Muri in Le-davi. Vodnjak je v teh predelih zelo preprost. Sestoji iz povsem navadnega oboda, ki obdaja odprtino, katera vodi do stalne talne vode. Ker je tod raven talne vode prav blizu površine, je tudi dviganje vode kaj enostavno. V ta namen rabi le skromen kavelj, k 1 u k a , ki se nanjo obesi vedro zn ročno zajemanje vode. Omenjeni način pa je seveda mogoč le zaradi prav nizke globine vode. S tem, da se oddaljujemo od bližine rek, pa postaja raven talne vode vse globlja. Namesto vodnjaka na obod in kljuko se pojavlja vodnjaknncipo, ki v ravninski pokrajini z visoko soko in obtežno klado že povsem spominja na gorsko pokrajino, za katero je predvsem značilna ta oblika vodnjaka in način črpanja vode. S prehodom v gričevnati svet prekmurskega Goričkega pa se pojavlja povsem nova oblika vodnjaka na vitlo, kjer mora priskočiti na pomoč pri črpanju vode vreteno, ki opravlja dviganje ve-drice. Vodnjak stoji v teh predelih večinoma v bližini hiše, tako da je vedi, da je to cesto, po kateri se pelješ, zgradila mladina iz vse Jugoslavije.« Ta napis je resničen, saj smo bili v našem naselju zbrani brigadirji iz Pomurja, Istre, Črne gore, Srbije in Ilrvatske. Med seboj smo se dobro razumeli, ker nas je družilo delo z istim ciljem. S. Antalič voda nared za vsa domača opravila. Vendar pa še danes povsod po Goričkem nimajo lastnega vodnjaka. Raven talne vode, ki je ponekod precej globoko pod površino, zahteva globokega kopanja vodnjakov, kar je seveda zvezano s precejšnjimi denarnimi stroški. Zato še vedno poznajo ljudje ročni način prenaša- Z »vago« na ramenih nja vode iz niže zajetih izvirkov ali vodnjakov, kjer je talna voda laže dosegljiva. Tudi tu je ljudska iznajdljivost in domiselnost opravila svoje! Medtem ko drugje po Slovenskem prenašajo vodo na glavi v škafih ali na hrbtu v posebnih sodčkih ali p ii t a h (Haloze!), jo Goričanci nosijo kar na ramenih. Napravi za prenašanje vode na tak način pravijo v a g a. Lc-ta ima zgoraj prečni drog jarem, nn vsaki strani pa kljuko za verigo, ki je na njej na vsaki strani obešena črna lončarska putrica ali ročka, ki daje napravi še poseben pristni narodopisni značaj in obliko, ki je edinstvena za Prekmurje spričo tega, da ponekod po Slovenskih goricah obešajo na vago kar pločevinaste vedrice. Tak način prenašanja vode je nedvomno eden prastarih načinov prenašanja tovora, ki se je ohranil pri nas le na jugu, pri Srbih. Le-ti še danes prenašajo na opisani način tovore, posebej blago, ki ga prenašajo na večje razdalje na trg. Zanimivo bi bilo zato, če bi raziskali naprej, ali je omenjeni način v zvezi s prvobitnim, ki so ga Slovani morali prinesti s seboj iz prvotne domovine, ali pa je nastal zgolj iz potreb, ki so jih narekovale enake prirodne razmere in domiselnost, ki je je imel naš kmečki človek vedno dovolj. T. U. Kaj bo v prvi oktobrski številki našega lista? Humoreska GOSPOD TOVARIŠ Vsakdanje življenje je dokaj resno. Nevzdržno pa bi bilo, če ne bi bilo poleg resnega tudi dovolj smešnega. Tistim, ki temu ugovarjajo, pa tole: Pri telefonu možakar z dobrodušnim nasmeškom na licih: Halo, tovarišica doktorica. Gospa mi je naročila.. . Nedavno sem imel priložnost poslušat: mlajšo uslužbenko: »Veste, gospodična, včeraj je bila pr’ meni neka tovarišica, soseda gospoda Bizgeca, ki ji je tovariš računovodja dal na- slov za našo gospo...« Brez dvoma dokaj kompliciran bonton, ki mu, za hudiča, ne more hit kdorkoli kos. In še naprej: Sedim v gostilni. Za sosednjo mizo mlajša zakonca (da sta bila zakonca, sodim po- 6 tem, ker se nista »dbmetavala« niti z gospodi ali gospodičnami niti s tovariši). Prihiti natakar, se lepo prikloni, in ... »Želite, prosim, tovariš?« In nato: »Želite, prosim, gospa?« No, takih vsakdanjih sličic bi lahko nabral sto in sto. Nekatere so prav posebej posrečene. Nekaj pa je pri tem vseeno presenetljivega. Ste že slišali kdaj, da bi kdo rekel »gospod direktor«? Bogme, da ne. Za vse, ki se v življenja ne znajdejo in se boje, da bi zlezli zaradi gospodov, tovarišic, gospodičen in tovarišev v neroden položaj, dobrohoten nasvet: kar krepko — gospod tovariš, pa ne bo zamere! S Juš POMURSKI VESTNIK, 4. sept. 1958