Klle umirajoeili. Naši rodni bratje so, ki umirajo, koroški Slovenci. Umirajo pri živem telesu. Dušo, slovensko dušo jim ubija krivičnonasilni nemški nacionalizem. V telesa, ki se po njih pretaka slovenska kri, vsiljuje nemškega, pravilno rečeno nemškutarskega duha. Že pri nežnem telesu slovenskega otroka, ko vstopi v šolo, se začenja ta brutalna (surovonasilna) ponemčevalna operacija. Slovenski duši slovenske mladine je odrečen sleherni pouk v slovenskem maternem jeziku. Ako bi ne bil segel naš narod po sredstvu samoobrazbe, ki se vrši po prosvetnih društvih, bi bilo naše Ijudstvo ponižano do stopnje analfabetskih (nepismenih) Hotentotov. Slovenska duša se v javnosti ne sme pokazati. Zagrizeno nemško-nacionalni Heimatbund se je vsilil v vso javno upravo in v vse javno življenje slovenske Koroške ter ji daje pečat povse nemške dežele. »Pod strahotnim gmotnim in moralnim pritiskom«, tako piše slovensko-koroško glasilo »Koroški Slovenec« v številki z dne 19. februarja, »liberalno-nacionalne sile je od stotisoč Slovencev v deželi več desettisoč rojakov klonilo glave. Ne upajo več priznavati, da so sinovi in hčere slovenskega naroda. Da, ponekod celo so jih nacionalne organizacije vzgojile v brutalne sovražnike lastnega naroda in lastne krvi. Z nedolžnim obrazom so nato zapisali v nemške nacionalne liste, da se na Koroškem vrši naraven proces prilagoditve Slovencev nemškemu svetu, verodostojnost pa so izpričali z »uradnimi« številkami ljudskih štetij in še drugimi podatki. Po potrebi pričarajo tudi danes vsakomur kjerkoli na slovenskem Koroškem slikovito nemško sliko.« Slovenska Koroška je, kakor poudarja njeno slovensko glasilo, že dolgih 100 let zavita v črnino. Pozorišče je najstrahovitejše žaloigre, ki more zadeti kak narod, to je umiranje narodne duše pri živem telesu, krepkem telesu Ijudi, ki se jim po žilah pretaka slovenska kri. Večina, ogromna večina teh ljudi hoče obdržati svojo slovensko dušo, se obupno bori za njeno ohranitev. Klic umirajočih po življenju! »Koroški Slovenec« je ta klic krepko podprl o priliki obiska avstrijskega državnega kanclerja dr. Schuschnigga, ki je poeetil slovensko I-f.oroško 1. in 2. marca. Upamo, da gospod kancler, ki se kaže krščanskega državnika, tega klica ne bo preslišal. Celokupen naš narod prevzema ta klic kot svoj naroden klic. Slovenskemu ljudstvu na Koroškem se morajo ne samo zajamčiti, marveč tudi dejansko dati vsi pogoji za ohranitev in ojačitev slovenskega življenja, ki izvira iz slovenske duše. Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, ne more priti do pravega in trajnega sporazuma med našo državo in Avstrijo in do boljše ureditve razmer v Podonavju.