.30 motornih vozil Magcsicvljenih. _Va praznik sv. Kristofora se je zbralo v Neu.engbachu pri Dunaju nad 500 motornih vozil "seh vrst. Benediktinski opat dr. Springer jih je v svojem govoru priporočil varstvu sv. Kristofora. Sv. maše v cerkvi se je udeležilo toliko avtomobilistov, da niso imeli dovolj prostora v cerkvi. Po sv. maši je bil vsak motorni voz posebej blagoslov.jen. Avtomob-lis-i, ki so bili navzoči, so bili iz Avstrije, deloma tudi iz Ncmčijo, Čehoslovaške in Ogrske. 40 vozil jc last dunajske policijsko-športne zveze. Grob don Boska. Ustanovitelj salczijanskcga reda, ki po sodobnih krščan- skih načelih prav plodonosno in blagodejno deluje za vzgojo mladine, je bil proglašen za blaženega. Vršijo se preiskave in vse druge predpriprave, da bi ga proglasili za svetnika. V ta namen se v redu samem in v tistih krogih, ki so redu blizu ter njegove visoke cilje podpirajo, prav mnogo moli. Sedaj se poroča iz Turina, da so grob blaženega don Boska pretvorili v oltar, ki« je prav lepo in umetniško okrašen z marmorjem in mozaiki. Ka.oliške delavke. V Belgiji imajo katoliške delavke svojo posebno organizacijo, iki ima veliko članic ter prav dobro dcluje. V glavnem mestu Belgije v Brukselu je bil nedavno velik kongres delavske mladine. Tega kongresa se je tudi v obi.nem številu udeležila ženska delavska mladina. Iz poročila, ki jc bilo podano, se razbere, da šteje organizacija nad 80.000 č.anic, ki so organizirane v 1800 odsekih in 72 pokrajinskih zvczah. Organizacija izdaja več časnikov in knjižic. Kako so te de- lavke prošinjene s socialnim duhom, dakazuje tudi dejstvo, da so na tem ob.nem zboru zbirale za brezposelne. Če prav živijo delavke v prav skromnih gmotnih razmerah, vendar se je med njimi v to svrho nabrala znatna svota. V Španiji vladajo svobodomisleci — prav nesvobodomiselno. V mestu Valenciji je državni puverner kaznoval 2 ženski, ker sta v zasebni hiši obhajali devetdnevnico na čast sv. Antonu. Lep svobodoumnež! Ravno takšen svobodnjak je španski prosvetni minister, ki ne more videti nobene konfesionelne (verske) šole. Iz državnih šol pa je dal odstraniti vso s katoliškim duhom prošinjene knjige, .eš, da so krivi.ne drugovercem. Za to so mu hvaležni židje, protestanlje in mohamedani, ki nasproti katolicizmu ne poznajo nobene strpnosti, marveč kažejo samo — mržnjo. Eden duhovnik, dva bcgoslovca. V nekem mestu države New-Jork v Zedinjenih državah Severne Amerike je nedavno daroval novo sv. mašo duhovnik Anable. Ministrirala sta mu njegova dva brata, ki sta bogoslovca ter. bosta ikmalu postala dubovnika. Romarjem k Mariji Pomagaj na Brezjah! Udeležencem proslave 251etnice kronanja podobe Marije Pomagaj na Brezjah je dovoljena na vseh progah dravske banovine od 1. do 7. septembra polovična vožnja do postaje Otoče ali Radov.jica. Izkaznice je dobiti na Brezjah. Rhš9. Ruška nedelja se bo letos kakor vedno obhajala nedeljo po Mali gospojnici, to je letos dne 11. septembra, čeprav je Marijin god ali Marijino ime v koledarju še le dne 12. septembra. — Pretekli četrtek je prišla v Ruše dolga procesija mož in žen in mladine iz Rač pri Slivnici, prosit potrebnega dežja. Tako številne procesije že dolgo nismo videli v Rušah. Stiska je pač huda i__ dobro ljudstvo sl išče pomoči doma in na božjih potih. Ne vemo, kakšne namene ima Bog, ko nam nalaga toLiko in hudo preskušnjo. Mi pač iščemo iri pro-; simo in trkamo; le zaupanja ne izgubimo! ^. Bog svoj-h zvestlh Se ni zapustil. Romani€ m SĄ. žore. Letos praznuje svotogorsko svetiščedvestoletni jubilej, odkar je bilo pomnogih prezidavah dograjeno v sedajno obliko. Prvotna Marijina cerkev, katera se omenja v zgodovini že leta 1265 (brezdvomno pa je že stala mnogo prej), je bila na mestu, kjer stoji sedaj ladja. Ker pa je bila ista prcmala, so pozidali novo, mnogo večjo, ter. leta 1611 prosili svojega škofa, ljublj. Tomaža Hrcna, naj jo pride posvetit. Vedno naraščajoče štcvilo romarjev jo zahtevalo nova razširjenja. Leta 1732(torcj pred 200 leti) je bila stavba najbrž končana, ker je s to letnico označena preklada vrh glavnih vrat. Ta pomembni jubilej prekrasne božjepotne cerkvc ne sme iti kar tako mimo nas. Proslaviti ga hočemo z mnogobrojno udeležbo ob priliki velikega romanja v dneh 5., 6., 7. in 8. septem- bra t. 1. Kdo prešteje vsa uslišanja in milosti, iki jih je svetogorska Kraljica skozi stoletja sipala na tem fcraju trpečemu človeštvu. V času velikih stisk in nadlog je slovenski in hrvatski narod romal v ta prekrasni hram božji in bil tolikokrat uslišan. In letos, v času te grozne gospodarske stiske, kakršne ne pomni naš rod, poromali bomo zopet pred Njen prestol, da jo prosimo odpomoči in usmiljenja. Naj ta jubilejna proslava zbere te dni na ta prijeten hrib mnogobrojno, tisočeroglavo množico, da dokumentira udanost in zvestobo nebeški Kraljici in njenemu Sinu . . . Slovesnosti se pričnejo v pondeljek dne 5. septembra, ob 6. uri zvečer, ko je otvoritev tridnevnice s slovesnimi večernicami. Vse tri dni: 6., 7. in 8. septembra se bodo vrstile sv. maše od petih pa neprestano do poldne. Med tem bodo vsaki dan pridige ob 7. in ob 10. uri, ikakor tudi dne 6. in 7. septembra ob 6. uri zvečer pri slovesnih veCernicah. Poskrbljeno je tudi za dovolj spovednikov. Kako primerno in lepo bi bilo, ako bi se od vsake skupine romarjev našla pogumna oseba, ki bi, bodisi od onih, ki ostanejo doma, bodisi od svojih romarjev zbrala primerno svoto za nov, tretji svetogorski zvon, iki bi se nabavil kot darilo svetogorski Kra.jici ob njenem jubileju. Svetogorska Mati božja vas kliče!!