Etika. —k France Veber: Etika. P r v i p o- i z k 11 s e k s a k t n e 1 o g i k e n a g o ns k e p a m e t i. 625 str. 8°. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1923. Cena 120 Din. Delo. ki je izšlo kot publikacija Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani«. je prvi poizkus, postaviti že od Aristotela ustanovljeni logiki predstavljanja in mišljenja. logiki »razuma« nasproti paralelno novo logiko čustvovanja in stremljenja, logiko »srca«. In kakor je veljavnost temeljnih aksijomov Aristotelove logike povsem nczavisna od vprašanja, kako -je v istini bilo, je in bo vse človeško predstavljanje in mišl.enje. tako je tudi veljavnost temeljnih aksijoinov avtorjeve nove logike povsem nezavisna od vprašanja, kako je v i s t i n i bi!o, je in bo vse človeško čustvovanje in stremljenje. Kakor pa mora vse istliiito človeško predstavljanje in ltiišljenje, ;.ko naj je »pravilno«, brezpogojno slediti temeljnitn aksijomom tradiciiske logike >razuma«, tako mora tudi vse istinito človeško čustvovanje in stremljenje, ako naj bo »pravilno«, brezpogojno slediti temelj5'im aksijomom one nove logike »srca«. Avtor obenem pokaže. da ta njegova nova logika enostavnosovpade z znanstveno e t i k o . v kolikor naj bo slednja sploh samostojna disciplina. Predno pa avtor to svojo novo logiko efektivno izvede, nastopi trojno pot: V prvem delu knjige oriše vse najvažnejše dosedanje etične teorije in nazore ter pokaže njih znanstveno nezadostnost. V drugem delu knjige pa poda podrobno analizo človeškega čustvovanja in strem-' Ijenja ter dokaže, da je notranja struktura tudi te vrste človeškega doživljanja v bistvu enaka vsemu temu. kar je bilo doslej znano ali se tu še posebej odkrije samo na polju golega predstavljanja in mišljenja. Prav posebej še pokaže avtor v tem delu svojih raziskovanj, da nahajamo tudi pri čustvovanju in stremljenju vse vrste i s t e »pravilnosti« in »nepravilnosti«, »resničnosti« in »neresničnosti«, s katerimi enostavno stoji in pade tudi Aristotelova logika predstavljanja in mišljenja. Nato razbere avtor načelne fund a m e n t e Aristotelove logike in postavi tem fundamentom nasproti e n a k o število d r u g i h , vendar enakovredn i h fundamentov, ki ga opravičujejo, da zgradi na njih svojo novo logiko čustvovanja in stremljenja. Šele zdaj odkrije in navede vse one posebne aksijome in paaksijome. ki v svoji celokupnosti nič drugega ne tvore nego ravno v predgovoru zahtevano. v prvem delu knjige v dosedanji zgodovini človeške misli zaraan iskano in v drugem delu knjige psihološko pripravljeno — logiko srca. Vendar se loči avtor še enkrat od vseh svojih dosedanjih razmotrivanj ter poda v četrtem delu knjige tako tabelo tipičnih človeških dejanj in nehanj. ki jih označujemo že na podlagi svoje »v c s t i« kot »d o b r a«, oziroma »z 1 a«. Že prvo primerjanje te golim izkušenjskim potem dobljene tabele z avtorjevo logiko srca pa vede do presenetljivega zaključka, da je vse to, kar označuje že »vest« normalnega modernega človeka kot »dobro«, oziroma »zlo«, tudi s stališča one logike »pravilno«, o z i r o m a »n e p r a v i 1 n o«, »resnično« oziroma »neresnično« in narobe. Šele ta totalni paralelizem vede avtorja do prepričanja, da je njegova nova logika srca istovetna uprav z znanstveno etiko in da torej moramo tudi č 1 o v e š k i razum ali človeško pamet popolnoma drugače pojmovati nego doslej: Naš razum ni nič drugega nego naša (večja ali manjša) dispozicija za »praviliio« doživljanje sploh; ta naš razum pa ima dve veji, izmed katerih tvori prvo naša (večja ali manjša) dispozicija za »pravilno« p r e d s t a v 1 j a n j e in m i š1 j e n j e — to je naš razum v ožjem in doslej edino znanem (Aristotelovem) smislu besede —, drugo pa naša (zopet večja ali manjša) dispozicija za »pravilno« č u stvovanje in stremljenje — to pa je naša v e s t. Naša vest torej je naša d r u g a pamet, ki ima lastno logiko in čije logika je istovetna uprav z znanstveno etiko. Naslanjajoč se na te svoje izsledke izkuša avtor končno tudi pretresti in v načelih usmeritivvse človeško zasebno in javno, socialno' in državno ter tudi umetniško. znanstveno in religijozno ndejstvo- vanje. Posebno pažnjo posveča tudi onim konsekvencam svoje nove logike, ki osvetljuje glavno nalogo sodobnih narodnili vzgojiteljev in državnih voditeljev.