ALBERT MURN, DALIBOR STOVIČEK POSTNI ŽIGI ŠKOFJE LOKE Ob 140-letnici prve poštne zbiralnice na Gorenjskem (1841—1981) Preteklo je 140 let, odkar so ustanovili prvo poštno zbiralnico v Skofji Loki. Ta zbiralnica je bila ustanovljena zato, ker je bila Škofja Loka takrat odmak njena od glavnih poštnih cest. Glavna naloga poštne zbiralnice je bila zbirati pisemsko pošto in manjše blagovne pošiljke ter jih enkrat ali dvakrat tedensko dostavljati sosedni poštni postaji in v Ljubljano. Zbiralnico je upravljal Matija Porenta, ki je za prevoz pošte uporabljal poštni voz. Ob tej visoki obletnici skušamo zbrati vse značilne poštne žige, ki so bili uporabljani v poštni zgodovini Škofje Loke, torej vse žige od t. i. predfilate- lističnega obdobja do danes. Menimo namreč, da je treba prav v sedanjem času, ko še obstajajo možnosti, načrtno zbirati vse še dosegljivo gradivo ter opozoriti pošte in filateliste, naj bi le-tega zbrali čim več. Iskati je treba doku mente, ki govore o razvoju pošte ne le za Škofjo Loko, marveč tudi za celotno območje Slovenije. V to področje zbiranja zgodovinskega gradiva sodijo tudi žigi, ki so jih pošte uporabljale. Želeti je, da tudi na področju »žigarstva« izdelamo ustrezen katalog vseh poštnih žigov Slovenije in to vsaj za posamezna obdobja. Od začetka uporabljanja poštnih žigov na pošti v Skofji Loki do danes je bilo le-teh kar precejšnje število in različnih vrst. Te žige lahko razdelimo v več skupin, in sicer po času razvoja poštne službe v različnih zgodovinskih obdobjih. Tukaj podani pregled je sestavljen po določenih obdobjih tako, kot jih sestavlja večina filatelistov v svojih zbirkah. Pri zbiranju teh žigov upava, da sva zbrala vse gradivo vsaj v osnovnih izvedbah in prikazujeva celotno sliko uporabljanih žigov na pošti v Skofji Loki. Možno je, da obstoji tudi še kakšen žig, ki ga tu ni. Želiva, naj ga more bitni odkritelj opiše ter podatke o svoji najdbi sporoči Muzejskemu društvu ali pa Filatelističnemu društvu »Lovro Košir« v Skofji Loki. Delitev žigov po obdobjih 1. Avstrijski poštni žigi v predfilalelističnem obdobju (oznaka: »AZP«). 2. Avstrijski poštni žigi od leta 1850 dalje, ko so se pojavile poštne znam ke (oznaka: »AZF«). 3. Slovenski poštni žigi od leta 1919 do 1921 — tako imenovano obdobje »Verigarjev« (oznaka: »SZ«). 4. Starojugoslovanski poštni žigi — obdobje med obema vojnama (ozna ka: »JZ«). 69 5. Nemško okupacijski poštni žigi — obdobje okupacije v drugi svetovni vojni (oznaka: »N2«). 6. Povojni poštni žigi od leta 1945 do 1960 (oznaka »J2P«). 7. Povojni poštni žigi — od leta 1960 do uvedbe poštne številke (ozna ka: »J2P«). 8. Povojni poštni žigi — obdobje poštne številke (oznaka: »JŽP-Š«). 9. Priložnostni poštni žigi povojnega obdobja (oznaka: »P2«). 1. Avstrijski poštni žigi v predfilatelističnem obdobju Avstrijski poštni žig v predfilatelističnem ob dobju a) A2P1: dvovrstični žig (d = 32 mm, v = 10 mm) brez letnice; naziv kraja v nemščini. 2. Avstrijski poštni žigi v filatelističnem obdobju a) AŽF1: enokrožni žig (r = 23 mm) brez letnice; datum v obliki ulomka; naziv kraja v nemščini. b) A2F2: enokrožni žig (r = 23 mm) z letnico; datum v obliki ulomka; naziv kraja v nemščini. c) A2F3: enokrožni žig (r = 25 mm) z letnico; datum v obliki ulomka; na ziv kraja v nemščini in slovenščini. d) A2F4: dvokrožni žig (ri = 27 mm, n = 15 mm) z letnico; datum v obliki ulomka; naziv kraja v nemščini in slovenščini. e) A2F5: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a, b, c (ri = 30 mm, r^ = 20 mm); datum v mostičku; naziv kraja v nemščini in slovenščini. Avstrijski poštni žigi v filatelističnem obdobju 70 3. Slovenski poštni žigi •— obdobje Verigarjev Ta žig se je pojavil v takoj po prvi svetovni vojni nastali kraljevini SHS in se je uporabljal do uvedbe enotnih jugoslovanskih žigov. Obdobje »verigar jev« se imenuje zaradi tega, ker je bila izdana prva slovenska in jugoslovanska znamka z motivom sužnja, ki trga verigo suženjstva. Sam žig je nastal tako, da so iz avstrijskega žiga zbrisali nemški naziv kraja. a) S2l: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a, b, c (rj = 30 mm, ro = 20 mm); datum v mostičku; naziv kraja v slovenščini. 4. Starojugoslovanski poštni žigi — obdobje med obema vojnama a) JŽ1: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a, b, c (rj = 28 mm, rs = 18 mm); datum v mostičku; naziv kraja v latinici in cirilici. b) JZ2: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a (ri = 28 mm, r? = 16 mm); datum v mostičku; naziv kraja v latinici in cirilici. c) J23: enokrožni žig brez mostička — Rz = 1 (r = 30 mm); datum z uro omejen z osmerokrako zvezdico; naziv kraja v latinici in cirilici. d) J24: enokrožni žig brez mostička — Rz = 1, 2, 3 (r = 30 mm); datum z uro omejen s četverokrako zvezdico; naziv kraja v latinici in cirilici. JŽ1 JŽ2 JŽ3 JŽ4 Starojugoslovanski poštni žigi — obdobje med obema vojnama 5. Nemško okupacijski žigi v drugi svetovni vojni a) NZl: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a, b (n = 28 mm, ro = 19 mm); datum v mostičku; naziv kraja »BISCHOFLACK« v nemščini; uporabljan od okupacije do konca leta 1941. 71 Slovenski poštni žig — obdobje »Verigarjev« b) N22: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a, b. c, d, e, f (rj = 28 mm, r> = 19 mm); datum z uro v mostičku; naziv kraja »LAAK (ZAIER)« v nem ščini; uporabljan od leta 1942 do 1945. c) N23: dvokrožni žig z mostičkom — Rz = a, b. c, d. e (r, = 28 mm, v-i = 19 mm); datum z uro v mostičku; naziv kraja »LAAK (ZAIER)« v nem ščini; pod imenom pošte je oznaka »12 b«, kar pomeni poštno upravno razde litev — Koroška; uporabljan v letih 1944 in 1945. Nemško okupacijski poštni žig v drugi sve tovni vojni 6. Povojni poštni žigi — od leta 1945 do 1960 a) J2P1: enokrožni žig brez mostička — Rz = 1, 2, 3, 4. 5, 6 (r = 28 mm); datum z uro v sredini žiga; naziv kraja v slovenščini; uporabljan v letih 1945 do 1952. b) JZP2: enokrožni žig brez mostička — Rz — 1, 2, 3. 4, 5 (r = 28 mm); datum z uro v sredini žiga; naziv kraja v slovenščini — ožje črke; uporabljan v letih 1945 do 1952. c) J2P3: enokrožni žig brez mostička — Rz = a, b. c, d, e (r = 30 mm); datum v sredini omejen z belo peterokrako zvezdico (3 mm); naziv kraja v latinici in cirilici — visoke črke; uporabljan v letih 1953 do 1959. Povojni poštni žigi — od 1945 do 1960 72 d) JŽP4: enokrožni žig brez mostička — Rz = a, b (r = 30mm); datum z uro v sredini, brez zvezdic; naziv kraja v latinici in cirilici — visoke črke; uporabljan do leta 1963. e) JŽP5: enokrožni žig brez mostička — Rz = a (r = 30 mm); datum v sre dini, brez zvezdic; naziv kraja v latinici in cirilici — široke črke; uporabljan do leta 1963. Povojni poštni žigi — od 1960 do uvedbe poštne številke 7:i 7. Povojni poštni žigi — od 1960 do uvedbe poštne številke a) J2P6: enokrožni žig brez mostička — Rz = a, b. c, d. e. f (r = 30 mm); datum z uro v sredini omejen s črno peterokrako zvezdico (2 mm); naziv kraja v latinici in cirilici — visoke ozke črke; uporabljan v letih 1960 do 1972. b) JZP7: enokrožni žig brez mostička — Rz = a, b (r = 30 mm); datum z uro omejen s črno peterokrako zvezdico (1 mm); naziv kraja v latinici in ciri lici — široke črke; uporabljan v letih 1960 do 1972. c) J2P8: enokrožni žig brez mostička — Rz = a, b, c, d (r = 30mm); datum z uro omejen s črno peterokrako zvezdico (1 mm): naziv kraja v latinici in cirilici — črke širše, nove oblike; uporabljan v letih 1960 do 1972. Ta žig se ponaša tudi s posebnostjo, ki je pri drugih jugoslovanskih žigih ne zasledimo. Pri izdelavi žiga se je graver zmotil in je naziv kraja napisal »ŠKOJA LOKA«. Žig je bil v uporabi tri dni, preden so opazili napako na pošti in žig vzeli iz uporabe. Ta žig velja za eno največjih jugoslovanskih žigov- skih posebnosti. Vse do sedaj opisane poštne žige so na poštne pošiljke potiskali ročno, zato jih tudi imenujemo ROČNI FRANKOVNI ŽIGI, ki so jih žigosali v črni barvi. V razvoju poštnega prometa je bilo nujno pospešiti žigosanje zaradi na raščanja prometa. Pojavijo se frankirni stroji in s tem tudi STROJNI 2IGI. Strojni žigi se pojavljajo v več variantah z raznimi teksti v črni barvi in kot FRANKOTIPI v rdeči barvi. d) J2P: enokrožni strojni žig brez mostička — brez Rz (r = 24 mm) z valo vitimi črtami; dolžina žiga 8 cm, višina 2,5 cm; datum z uro v treh vrsticah omejen s črno peterokrako zvezdico (2 mm); uporabljan do uvedbe poštnih številk v letu 1972. e) J2P: enokrožni strojni žig brez mostička — brez Rz (r = 24 mm), z opo zorilom na poštno številko; dolžina žiga 7,5 cm, višina 2,5 cm; uporabljan do uvedbe poštnih številk v letu 1972. f) J2P: frankotipski strojni žig — Skupščina občine Skofja Loka. g) J2P: dvokrožni poštni žig z mostičkom (n = 29 mm. rL> = 19 mm); datum v mostičku; naziv kraja v slovenščini; uporabljan pri Narodni banki s števil ko 612. 8. Povojni poštni žigi — obdobje poštnih številk od leta 1972 dalje a) J2P-Š9: enokrožni žig brez mostička — Rz = a. b. c, d. e, f (r = 30 mm); datum z uro v sredini žiga; poštna številka v spodnjem delu žiga. b) J2P-Š: enokrožni strojni žig brez mostička — brez Rz (r = 27 mm) z valovitimi črtami; dolžina žiga 8 cm, višina 2,5 cm; datum z uro v treh vrsticah; poštna številka v spodnjem delu žiga. c) J2P-Š: enokrožni strojni žig brez mostička — brez Rz (r = 27 mm), z opozorilom na poštno številko; dolžina žiga 7,5 cm, višina 2.5 cm; datum z uro v treh vrsticah; poštna številka v spodnjem delu žiga. d) J2P-S: enokrožni strojni žig brez mostička — brez Rz (r = 27 mm), napis ^Skofja Loka 1000 let«; dolžina žiga 8 cm. višina 2,5 cm; datum z uro v treh vrsticah; poštna številka v spodnjem delu žiga. 74 75 Povojni poštni žigi — obdobje poštne številke (JZP-S) Povojni poštni žigi — obdobje poštne številke (J2P-S) 76 Povojni poštni žigi — obdobje poštne številke (JZP-S) 77 Povojni poštni žigi — obdobje poštne številke (J2P-S) 78 e) J2P-Š: enokrožni strojni žig brez mostička — brez Rz (r = 27 mm), napis »Obiščite muzej v Skofji Loki«; dolžina žiga 8 cm, višina 2,5 cm; datum z uro v treh vrsticah; poštna številka v spodnjem delu žiga. f) J2P-S: frankotipski strojni žig (16. 1. 1970) — Skupščina občine Skofja Loka. g) J2P-S: frankotipski strojni žig — Skupščina občine Skofja Loka. h) J2P-S: frankotipski strojni žig (24. 6. 1970) — Transturist, Skofja Loka. i) J2P-Š: frankotipski strojni žig — Alpetour, Skofja Loka. j) J2P-S: frankotipski strojni žig (14. 7. 1972) — LTH, Skofja Loka. k) J2P-S: frankotipski strojni žig (29. 3. 1973) — Gorenjska predilnica, Skofja Loka. 1) J2P-S: frankotipski strojni žig — Gorenjska predilnica, Skofja Loka. m) J2P-S: frankotipski strojni žig (18. 1. 1974) — Ljubljanska banka, Skof ja Loka. n) J2P-S: frankotipski strojni žig — Ljubljanska banka, Skofja Loka. o) J2P-Š: frankotipski strojni žig (6. 8. 1974) — Jelovica, Skofja Loka. p) J2P-S: frankotipski strojni žig — Jelobor, Skofja Loka. r) J2P-S: frankotipski strojni žig (21. 1. 1975) — Kroj, Skofja Loka. s) J2P-Š: frankotipski strojni žig (18. 4. 1975) — veletrgovina Loka, Skofja Loka. š) J2P-S: frankotipski strojni žig — Loka, Skofja Loka. t) J2P-S: frankotipski strojni žig (17. 2. 1978) — Delavska univerza, Skofja Loka. u) J2P-S: frankotipski strojni žig (7. 8. 1981) — Termika, Skofja Loka. v) J2P-S: enokrožni poštni žig brez mostička — Rz = a (r = 26 mm); da tum v sredini med črkama A; naziv kraja v slovenščini; poštna številka v spod njem delu žiga; uporabljan v blagajniškem poslovanju. z) J2P-S: STROJNA NALEPKA, enokrožni poštni žig brez mostička — brez Rz (r = 23mm); datum v sredini žiga; naziv kraja v slovenščini; poštna številka v spodnjem delu žiga. Priložnostni poštni žigi Skofja Loka je kraj, v katerem je bilo po vojni večje število pomembnih zgodovinskih, kulturnih in družbenih dogodkov ter proslav raznih obletnic. Nekaj od teh je dobilo svoje mesto tudi na priložnostnih poštnih žigih. Ti so različnih oblik in uradno priznani priložnostni žigi na pošti so naslednji: P2l: Prva gospodarska razstava — datum uporabe 14. 7. 1956. P22: 15 let Prešernove brigade — datum uporabe 13. 7. 1958. P23: 20 let muzeja — datum uporabe 16. 8. 1959. P24: 100 km po partizanskih stezah — datum uporabe 4. 7. 1961. 79 80 Priložnostni poštni žigi Priložnostni poštni žigi 6 Loški razgledi 81 P25: Proslava 20. obletnice vstaje — datum uporabe 24. 12. 1961. P26: Nagrada Loke — datum uporabe 3. 8. 1963. P27: Nagrada Loke — datum uporabe 4. 8. 1963. P28: Groharjeva slikarska kolonija — datum uporabe 4. 7. 1968; žig ni uradno potrjen od poštne evidence. P29: Izseljensko srečanje — datum uporabe 4. 7. 1968. P2l0: Izseljensko srečanje — datum uporabe 4. 7. 1969. P2ll: Izseljensko srečanje — datum uporabe 4. 7. 1970. P212: 1000 let Škofje Loke (otvoritev filatelistične razstave) — datum upo rabe 18. 5. 1973. P213: 1000 let Škofje Loke (centralna proslava) — datum uporabe 30. 6. 1973. P214: 1000 let Škofje Loke (dan borca) — datum uporabe 4. 7. 1973. P215: 100 let smrti poštnega reformatorja Lovrenca Koširja — datum uporabe 7. 8. 1979. P216: Lokafila 79 (filatelistična razstava) — datum uporabe 8. 9. 1979. P217: 40 let Loškega muzeja — datum uporabe 11. 1. 1980. P218: Praznik izgnancev — datum uporabe 7. 6. 1980. P219: 140 let prve poštne zbiralnice na Gorenjskem — datum uporabe 15. 1. 1981. P220: 40-letnica Dražgoške bitke — datum uporabe 9. 1. 1982. Opombe Legenda: r( = zunanji premer žiga, rL, = notranji premer žiga, Rz = število re gistriranih žigov iste vrste. Viri in literatura: Zbirke avtorjev A. Murna in D. Stovička; E. Muller, Hand- book of Prestamps of Austria, New York 1960; Filatelija Zagreb; Nova filatelija. Ljubljana; PTT arhiv, Beograd; službeni PTT vestnik, Beograd. 82 Prikaz zanimivih poštnih celin iz različnih obdobij 83 84 Prikaz zanimivih poštnih celin iz različnih obdobij Zusammenfassung POSTSTEMPEL DER STADT SKOFJA LOKA AnlaBlich der 140-Jahrfeier der ersten Postablage in der Landschaft Gorenjska (1841—1981) Es sind 140 Jahre vergangen, seit die erste Postablage in Škofja Loka gegriindet wurde. Sie wurde eingerichtet, weil Škofja Loka damals abseits der Hauptpost- straBen gelegen war. Die wichtigste Aufgabe der Postablage war, die Briefpost und kleinere Warensendungen einzusammeln und sie ein- oder zweimal wochentlich der benachbarten Poststation und nach Ljubljana weiterzuleiten. AnlaBlich dieser hohen Jahresfeier versuchen die Autoren, alle kennzeichnenden Poststempel zu sammeln. die vvahrend der Postgeschichte der Stadt Škofja Loka benutzt wurden, d. h. samtliehe Stempel von der sogenannten vorphilatelistischen Zeit bis heute. Wir konnen sie in mehrere Gruppen teilen, und zwar nach den ge- schichtlichen Entwicklungsphasen des Postdienstes. Die hier dargestellte Obersicht der Stempel ist so zusammengestellt, wie sie die meisten Philatelisten in ihren Sammlungen einzuordnen pflegen. Einteilung der Poststempel nach Zeitabschnitten: 1. Osterreichische Poststempel in der vorphilatelistischen Zeit (slowenische Be- zeichnung AZP). 2. Osterreichische Poststempel in der philatelistischen Zeit, vom Jahre 1850 an, als die ersten Briefmarken herausgegeben wurden (Bezeichnung AŽF). 3. Slowenische Poststempel der Jahre 1919—1921 — die sogenannte Zeit der »Kettensprenger« (Bezeichnung S2). Dieser Stempel erschien in dem unmittelbar nach dem ersten Weltkriege entstandenen Konigreich der Serben, Kroaten und Slo- wenen (SHS) und wurde bis zur Verwendung einheitlicher jugoslav/ischer Post stempel verwendet. Die Zeit der Kettensprenger wird so nach der ersten sloweni- schen und jugoslawischen Briefmarke mit dem Motiv des Sklaven genannt, der die Kette der Sklaverei auseinanderreiBt. Der Stempel selbst entstand dadurch, daB aus dem osterreichischen Stempel der deutsche Ortsname entfernt wurde. 4. Altjugoslawische Poststempel — aus der Zeit zwischen beiden Weltkriegen (Bezeichnung JZ). 5. Poststempel des deutschen Okkupanten — aus der Zeit der Okkupation wahrend des zvveiten Weltkrieges (Bezeichnung NŽ). Ortsname zuerst »Bischoflack« (1941), dann »Laak/Zaier«. 6. Nachkriegspoststempel — vom Jahre 1945 bis 1960 (Bezeichnung JZP). 7. Nachkriegspoststempel — von 1960 bis zur Einfiihrung der Postleitzahl (Be zeichnung JZP). Der Stempel mit der Bezeichnung JZP8 stellt eine Besonderheit zur Schau, wie wir sie auf anderen jugoslawischen Poststempeln nicht vorfinden. so daB er als eine der groBen Stempelseltenheiten anzusehen ist: der Graveur irrte sich und schrieb den Ortsnamen falschlich Škoja Loka; verwendet wurde er nur drei Tage lang. Alle bisher beschriebenen Poststempel sind Frankaturhandstempel in schwarzer Farbe. Wegen der Fortentwicklung und des Anwachsens des Post- verkehrs wurden Frankiermaschinen eingefiihrt und damit Maschinenstem- P e 1 in mehreren Varianten und mit verschiedenen Texten in schwarzer Farbe sowie als Frankostempel und Maschinenklebezettel in roter Farbe. 8. Nachkriegspoststempel — Zeitabschnitt der Postleitzahl (Bezeichnung JZPŠ). 9. Gelegenheitsstempel der Nachkriegszeit (Bezeichnung P2). Škofja Loka ist eine Stadt, in der nach dem Kriege eine groBere Anzahl bedeutender geschichtlicher, kultureller und gesellschaftlicher Ereignisse und Feiern verschiedener Jahrestage begangen wurden. Einige dieser Feiern wurden auch durch behordlich genehmigte Sonderpoststempel gevvurdigt. AbschlieBend stellen die Autoren noch einige inte- rcssante Postganzsachen aus verschiedenen Zeitabschnitten vor. 85