RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Tandem za dvigovanje temperature
V Mestnem gledališču na Ptuju je na dan šaljivcev potekala čisto zaresna predstavitev Sodobne zgodovine Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka, ki sta jo tako kot že prvi dve zakuhala urednik dr. Aleš Gačnik in karikaturist Boris Miočinovič.
Ormož • Facebook generacija prinaša revolucijo
O Stran 16
rski
?etja petletka v karikaturi
i dvigovanje
ia dan šaljivcev potekala čisto zaresna i tako kot že prvi dve zakuhala urednik
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Krajani proti širitvi centra
Ptuj • O sanaciji bolnišnice
Gre za zavajanje ali Bolje do junija nepoznavanje razmer?
Krajani Kidričevega vse bolj negodujejo zaradi nameravane širitve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki ga podjetje Saubermacher načrtuje v okviru industrijske cone Taluma. Že sedaj jih namreč hudo motita prekomeren hrup in neznosen smrad.
Na marčevski seji sveta JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ta je bila 23. marca, so ob sanacijskem programu obravnavali tudi poslovno poročilo za leto 2010, program dela in finančni načrt za leto 2011, poročilo o čakalnih dobah v bolnišnici, odzivno poročilo na revizijsko poročilo ter najem dolgoročnega kredita za energetsko sanacijo.
5. aprila 2011
letnik LXIV • št. 26 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc 00 cena: 0,80 EUR
L/1,	7
;•- Natisnjenih: £ 12.000 izvodov % ISSN 1581-6257
Šport
Nogomet •
Aluminij in Labod Drava v novem zagonu
O Stran 11
Odbojka • Super igra in slovo Horvat Gojkoškove
O Stran 13
Atletika •
Doki bronast na EP veteranov
Z> Stran 13
Po naših občinah Majšperk • Vroče zaradi razlik pri sofinanciranju cest O Stran 6
V
Izdala jo je družba Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj, za lepo slovensko besedo je poskrbela Stanka Gačnik, za lepo zunanjo podobo pa Savo Skoliber. V zadnjih šestih letih se je na Ptuju in v okolici zgodilo marsikaj pomembnega in „zgodovinskega", nekaj tega se je znašlo tudi v hudomušni in šaljivi obdelavi karikaturista, da je aktualno dobilo še večjo težo, še posebej, če so novinarji »pozabili« napisati kaj pomembnega oziroma so se čemu raje ognili. Za karikature na tretji strani pa je zaslužen tudi urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc, ker je on tisti, ki izbira vsebino za tretjo stran. Da se je vsaj malo oddolžil tistim, ki niso imeli sreče, dabi bili izbrani in ovekovečeni tudi skozi risbo in oblačke za zgodovino, jim je v petek v gledališče pripeljal svoje tamburaše, da so Ptujčanom malo zaigrali za dušo. Tisti, ki ste v petek manjkali v MG Ptuj, vam je knjiga na voljo za deset evrov na sedežu družbe Radio-Tednik, Raičeva ulica 6, Ptuj.
MG
Zaradi vse večjega nezadovoljstva med krajani, ki nam sporočajo, da jih moti predvsem vse močnejši hrup in neznosen smrad, ki naj bi se razširjal iz sedanjega centra za ravnanje z odpadki podjetja Saubermacher, se je ta teden ponovno oglasilo nestrankarsko gibanje za Kidričevo.
Njegov vodja Branko Štrucl pravi, da ga je k temu posebej vzpodbudila predvsem nedavna izjava o tej vroči zadevi, ki jo je dal župan občine Kidriče-
vo Anton Leskovar v enem od televizijskih medijev: „Župan Leskovar je v ponedeljek, 28. marca, pred kamerami izjavil: 'Kolikor je meni znano, kapacitete predelave nevarnih odpadkov ostanejo iste, saj vemo, da je odpadkov vse manj, to pa je povezano z velikimi stroški.'« V gibanju se zato sprašujemo, ali gre za sprenevedanje, dvoličnost ali za zavajanje župana, saj v predhodni izjavi medijem zagotavlja, da bodo o širitvi centra razpravljali na seji občinskega sveta v začetku
aprila.
Medtem pa družba Saubermacher odgovarja, da so pridobili ustrezna okoljevar-stvena dovoljenja za predelavo nevarnih odpadkov in da čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Ne samo, da nas zavaja, bojimo se, da igra igro, ki mu jo je nekdo naročil. V stilu, ti govori tako, mi pa bomo delali kar po svoje. Bati se je treba človeka, ki zaradi lastnih (političnih) interesov zagovarja kapital na račun našega zdravja.
O Stran 3
besedi
Ptujska bolnišnica je poslovanje v letu 2010 zaključila s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1,771 milijona evrov, kar je skoraj osem odstotkov prihodkov. Ob tem pa problem predstavljajo že tudi likvidnostne težave, za zdaj jih rešujejo z najetim kratkoročnim posojilom. Na pobudo direktorja bolnišnice Roberta Čeha, dr. med., spec. radiologije, je bila imenovana skupina za pripravo predloga sanacijskega načrta, da bi se poslovanje ptujske bolnišnice izboljšalo in obvladali stroški. Ob članih iz bolnišnice sta se kot zunanja sodelavca, sveto-
Ptuj • Dobro je, če ima karikatura tudi podtone
O Stran 24
valca, v pripravo sanacijskega programa vključila Vasja Reberc in Jurij Stariha, bivši in sedanji finančni direktor Golnika. Pri pripravi sanacijskega načrta so izhajali iz analize poslovanja 2010, ki je po oceni sanacijske komisije v letnem poročilu korektno pripravljena. Ptujska bolnišnica je v zadnjih letih pridobila veliko novih programov, ki jih je v večini tudi izvedla. Glede na kadrovske zmogljivosti izvedba programov ni problematična, ugotavljajo pripravljavci sanacijskega programa.
O Stran 9
Slovenija • Pred nedeljskim referendumom
Malo delo - priložnost ali past za brezposelne?
Zavod RS za zaposlovanje brezposelnih ne bo spodbujal k malemu delu, temveč bo to prostovoljna odločitev, ki pa bo brezposelnim omogočala stik s trgom dela in dodatni zaslužek, je danes na vladi poudarila direktorica zavoda Lučka Žižek. Pričakuje, da bo malo delo prineslo več rednih zaposlitev, kar pomeni tudi več delovnih mest za brezposelne.
Na Zavodu RS za zaposlovanje in tudi v direktoratu za zaposlovanje na ministrstvu za delo ocenjujejo, da se bo z zakonom o malem delu že v prvem letu odprlo okoli 10.000 delovnih mest, preko 5000 predvidoma le v gostinski dejavnosti.
To pomeni, da bo več delovnih mest tudi za brezposelne, sta na današnji novinarski konferenci na vladi v sklopu predreferendumske kampanje o malem delu poudarili direktorica zavoda za zaposlovanje Žižkova in direktorica direkto-
rata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir.
S tem sta odgovorili tudi na vprašanje, za koliko bi se lahko dejansko znižalo število brezposelnih zaradi malega dela, sicer nista odgovorili v številkah.
Gospodarska zbornica Slovenije je sicer ocenila, da novih delovnih mest zaradi malega dela ne bo, slednje so napovedali tudi v javni upravi, kjer po nekaterih podatkih dela okoli 20 odstotkov vseh delovno aktivnih študentov. Koširjeva pa zagotavlja, da šte-
vilni delodajalci že napovedujejo redne zaposlitve, saj dela, ki ga sedaj za polni delovni čas dela en študent, ne bodo mogli nadomestiti s tremi malimi delavci, kot bi kazalo zaradi omejitev.
Direktorica direktorata izpostavlja še, da bodo brezposelni, ki bodo opravljali malo delo, ohranili status brezposelnega in tudi vse ugodnosti iz tega. Dobili bodo možnost dodatnega legalnega zaslužka, pridobivanja delovnih izkušenj in delovne dobe.
Žižkova pa na tem mestu poudarja možnost stika z delodajalcem ter pridobivanje novih znanj.
Toda če bo brezposelni presegel zaslužek 200 evrov neto mesečno, se mu bo to odštelo od denarnega nadomestila za brezposelne.
Malo delo bo najbolj prizadelo brezposelne
V podmladku Nove Sloveni-
Vlada le s 16,3-od-stotno podporo
Po javnomnenjski anketi Slovenski utrip, ki jo je opravila Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici, vlado podpira 16,3 odstotka vprašanih. V primeru volitev bi največji delež glasov prejela SDS, sledi SD.
Vlado podpira 16,3 odstotka vprašanih, ne podpira je 76,5 odstotka. Za odgovor ne vem se je odločilo 7,2 odstotka anketiranih. Tako vlado razmeroma bolj podpirajo starejši, bolj izobraženi, prebivalci večjih naselij. Če bi bile v nedeljo parlamentarne volitve, bi največ podpore prejela SDS (13,3 odstotka), sledita SD s 6,9-odstotno podporo in DeSUS s 3,2 odstotka glasov. LDS bi prejela triodstotno podporo, SLS 2,4 odstotka, SNS 2,2 odstotka, NSi 1,6, Zares pa 1,1 odstotka glasov. Neodločenih je bilo 22,9 odstotka vprašanih, medtem ko ne bi nobene stranke volilo 29,5 odstotka. Volitev se ne bi udeležilo 11,7 odstotka vprašanih.
Del vprašanj se je nanašal tudi na kakovost življenja in materialni
je, Mladi Sloveniji, se z navedbami Lučke Žižek ne strinjajo, označili so jih za zavajajoče in neosnovane. Kot so opozorili, primeri iz tujine kažejo, da je malo delo najbolj prizadelo prav brezposelne osebe. Po njihovem mnenju bodo brezposelni »večni mali delavci«, redna zaposlitev pa se jim bo oddaljila. Vladi zato očitajo, da brezposelnim namesto redne zaposlitve in s tem možnosti normalnega in kakovostnega življenja ponuja »neko malo delo«.
Pri Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS pa menijo, da Zavod za zaposlovanje ne igra pomembnejše vloge v posredovanju dela študentom, čeprav ima za to vse pristojnosti. Zato mu predlagajo, da postane bolj prepoznaven med mladimi in začne graditi svoje dobro ime tudi pri posredovanju študentskega dela.
Ob tem pa v SDM še poudarjajo, da je malo delo odličen instrument za znižanje in
standard v Sloveniji. Slaba polovica oz. 47 odstotkov anketirancev je srednje zadovoljna s svojim materialnim standardom.
49 odstotkov vprašanih meni, da se glede na materialni standard uvrščajo v nižji srednji razred. 25,6 odstotka vprašanih bi se uvrstilo v nižji sloj, 24,3 odstotka v višji srednji in 1,1 odstotka v višji razred. Na vprašanje, kako anketirani živijo v primerjavi pred štirimi leti, jih je 40,7 odstotka odgovorilo, da živijo slabše. Približno enako jih živi 37,1 odstotka, bolje 9,6 odstotka, veliko bolje 2,3 odstotka in veliko slabše 10,4 odstotka.
63,2 odstotka jih meni, da se danes v Sloveniji na splošno živi slabše kot pred štirimi leti. Da se živi veliko slabše, jih meni 17,7 odstotka, da približno enako, pa 15,3 odstotka. Da se živi bolje, meni 3,6 odstotka vprašanih, da se živi veliko bolje, pa 0,1 odstotka. Večina anketirancev meni, da se bo v Sloveniji na splošno čez štiri leta živelo slabše ali celo veliko slabše kot sedaj.
Anketo so izvedli na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Med 25. in 30. marcem so
prikrivanje brezposelnosti na račun delavcev. Nikakor pa tem brezposelnim, ki bodo opravljali dela kot mali delavci, po njihovem mnenju ne zagotavlja socialne varnosti, državi pa ne polnjenja proračuna. Če bi vlada hotela znižati brezposelnost in zagotoviti ljudem redno in varno zaposlitev, bi izvajala protikrizne ukrepe, da bi si slovensko gospodarstvo opomoglo in bi zaposlovalo brezposelne, so še zapisali v SDM.
Anketa Dela: Na referendumu bo malo delo zavrnjeno
Zakon o malem delu na referendumu ne bo dobil podpore, kaže napoved referendumskega izida, ki jo je na podlagi javnomnenjske ankete pripravilo Delo. Po napovedi časnika se bo referenduma udeležilo 31 odstotkov volilnih upravičencev; za uveljavitev zakona jih bo glasovalo 43 odstotkov, proti pa 57 odstotkov.
telefonsko anketirali 904 polnoletne državljane. (sta)
V vrtce vključenih 75 odstotkov otrok
V	letošnjem šolskem letu izvaja predšolsko vzgojo 891 vrtcev in njihovih enot, kar je 28 vrtcev več kot v preteklem šolskem letu. 96 odstotkov vrtcev je javnih, 35 vrtcev oziroma 4 odstotke vseh vrtcev pa je v zasebni lasti. V vrtce je vključenih 75 odstotkov otrok ustrezne starosti, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Število otrok, vključenih v vrtce, je v letošnjem šolskem letu glede na preteklo leto večje za 6,8 odstotka. V predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih in v vzgojno-varstvenih družinah je vključenih že skoraj 76.000 otrok. V primerjavi s preteklim šolskim letom se je število otrok povečalo predvsem v starostni skupini do treh let, in sicer za 8,5 odstotka. Število otrok v starosti od treh let do vstopa v šolo pa se je povečalo za 6,1 odstotka.
V	predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih je vključenih nekaj
Referendumska napoved je bila narejena na podlagi javnomnenjske ankete, ki jo je Dela Stik izvedel v sredo in četrtek na vzorcu 710 anketirancev. Iz teh rezultatov so izračunali, kakšen bi utegnil biti izid referenduma. Pri tem pa v Delu Stik opozarjajo, da je referendumska napoved ponavadi veliko manj zanesljiva kot napoved izida volitev. Velja namreč, da čim nižja je volilna udeležba, tem bolj negotov je izid.
Sodelujoče v anketi so sicer vprašali, kako verjetno se nameravajo udeležiti referenduma. Da se ga bodo zagotovo udeležili, jih je odgovorilo 34,7 odstotka, odgovor verjetno da jih je dalo 27,5 odstotka, verjetno ne 14,8 odstotka, zagotovo ne pa 19,7 odstotka. Z ne vem jih je odgovorilo 3,7 odstotka.
Sledilo je vprašanje, kako bodo glasovali na referendumu. Da bodo glasovali za, jih je odgovorilo 33,0 odstotka, glas proti pa jih je napovedalo 49,2 odstotka. Če pa se upošteva samo tiste anketirance, ki se bodo referenduma najverjetneje res udeležili, je razlika med glasovi za in proti nekoliko manjša. Med temi je glas za napovedalo 36,8 odstotka, proti pa jih bo 45,3 odstotka.
Analiza glede na strankarske preference pa pokaže, da potencialni volivci LDS in SD podpirajo zakon, potencialni volivci SDS, SLS in DeSUS pa mu nasprotujejo. Podpora zakonu je povezana tudi s starostjo; zakonu najbolj nasprotujejo anketiranci, stari od 18 do 25 let, oziroma študentje. Najstarejši pa so edina skupina, ki večinsko podpira zakon.
STA (pripravlja: SM)
več kot 17.000 štiriletnikov oziroma 91,9 odstotka vseh otrok te starosti in 16.800 petletnikov, to je 91 odstotkov vseh otrok te starosti.
V letošnjem šolskem letu je v vrtcih zaposlenih 10.300 strokovnih delavcev, od tega 4617 vzgojiteljev, 5023 pomočnikov vzgojiteljev, 328 ravnateljev in pomočnikov ravnatelja.
Drugo zaposleno osebje pa so svetovalni in drugi strokovni delavci. Med strokovnimi delavci je nekaj manj kot dva odstotka moških, med temi pa so številnejši pomočniki vzgojitelja kot vzgojitelji. Enemu vzgojitelju in pomočniku vzgojitelja je povprečno dodeljenih osem otrok. (sta)
Obvestilo
Bralke in bralce Štajerskega tednika obveščamo, da so bili v petkovem izvodu časopisa, ki je izšel prvega aprila, naslednji sestavki prvoaprilska šala: To se nam dogaja ... (stran 2), Danes položitev temeljnega kamna (stran 2), Koteks bodo le porušili (stran 4) in Praprotnik še ne bo trener TBV Lemga (stran 12).
Uredništvo
Uvodnik
Kdo bo ustavil gasilske apetite?
Naj mi oprostijo vsi marljivi, delovni, požrtvovalni in pošteni gasilci, ki se razdajajo v svojih društvih in v korist družbe delajo prostovoljno, torej brez plačila. A zadnje čase je bilo o lobiranjih, izsiljevanjih in pokvarjenosti gasilskih funkcionarjev že toliko povedanega, da kot novinar, ki spremljam gasilstvo že skoraj štiri desetletja, enostavno ne morem mimo tega. Ugotavljam namreč, tudi v tem primeru drži, da riba smrdipri glavi.
Ko so prejšnji teden na eni od turističnih kmetiji v Halozah (?) podpisali pogodbe o opravljanju javne gasilske službe, sem med čakanjem na večerni dogodek slučajno srkal kavico v družbi z nekaterimi znanimi Ptujčani in z enim ušesom poslušal radijsko poročanje. In slišal, kako pomemben je ta podpis, ki so ga opravili predstavniki gasilskih društev območne gasilske zveze Ptuj z župan i MO Ptuj ter občin Markovci, Hajdina, Zavrč in Cirkulane. Pa me niti ni presenetilo, to, da bodo za financiranje gasilske dejavnosti v teh petih občinah letos namenili skoraj 700.000 evrov. Ko je predsednik zveze (kije iz občine Markovci) poudaril, da gasilci opravljajo svoje delo vestno in pošteno, je med ljudmi okrog mene završalo: „Samo lažejo... gasilska mafija ... pokvarjenci ... samo za denar jim gre, navadni gasilci pa garajo zastonj..."
Malce sem bil sicer presenečen, a sem kmalu izvedel, da je vse, kar se danes dogaja v vrhu Območne gasilske zvezi Ptuj, ena sama farsa, da naj bi bilo tako delovanje kot financiranje v precejšnji meri zavito v meglo, saj vse skupaj že nekaj let vodijo trije ali štirje »Neptujčani«. Kljub dejstvu, da glavnino, skoraj 90 odstotkov, vseh akcij OGZ Ptuj opravijo predvsem člani PGD Ptuj, je moteče, da v organih Zveze teh skoraj ni. Kajti v vodstvu zveze se že več let menjujejo trije ali štirje mogotci iz sosednjih občin Markovci in Hajdina, ki imajo v rokah škarje in platno, seveda tudi pri deljenju sredstev in žal tudi vse večje apetite. In taisti funkcionarji v svojih društvih vse večje, celo nerealne zahteve o financiranju gasilske dejavnost.
Med nezadovoljnimi gasilci je slišati, da so stroški za delovanje območne gasilske zveze daleč previsoki, da prejemajo za seje visoke sejnine, nekateri celo redne finančne nagrade, nekateri naj bi se s službenimi avtomobili vozili tudi na malice. Zato vas sprašujem, kaj v takih primerih menite o prostovoljstvu v tej sicer humani organizaciji. Kajti v društvih pričakujejo še več pomoči, strokovno pomoč pri svetovanju, nabavi in izbiri dobaviteljev ipd. Sicer pa gasilski lobij ne miruje, od tihega dogovora, da naj bi za delovanje gasilstva občina prispevala 3 % proračuna, so najbolj odstopili v občini Markovci, kjer so gasilski lobisti, obenem vplivni svetniki, dosegli, da bodo prejeli kar 5 % proračuna. A to je že druga zgodba, sprašujem se le, ali bo kdo uspel ustaviti te prevelike gasilske apetite.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Krajani proti širitvi centra za nevarne odpadke
Gre za sprenevedanje, zavajanje ali nepoznavanje razmer?
Krajani Kidričevega vse bolj negodujejo zaradi nameravane širitve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki ga podjetje Saubermacher načrtuje v okviru industrijske cone Taluma. Že sedaj jih namreč hudo motita prekomeren hrup in neznosen smrad.
Zaradi vse večjega nezadovoljstva med krajani, ki nam sporočajo, da jih moti predvsem vse močnejši hrup in neznosen smrad, ki naj bi se razširjal iz sedanjega centra za ravnanje z odpadki podjetja Saubermacher, se je ta teden ponovno oglasilo nestrankarsko gibanje za Kidričevo.
Njegov vodja Branko Štru-cl pravi, da ga je k temu posebej vzpodbudila predvsem nedavna izjava o tej vroči zadevi, ki jo je dal župan občine Kidričevo Anton Leskovar v enem od televizijskih medijev: „Župan Leskovar je v ponedeljek, 28. marca, pred kamerami izjavil: 'Kolikor je meni znano, kapacitete predelave nevarnih odpadkov ostanejo iste, saj vemo, da je odpadkov vse manj, to pa je povezano z velikimi stroški.'« V gibanju se zato sprašujemo, ali gre za sprenevedanje, dvoličnost ali za zavajanje župana, saj v predhodni izjavi medijem zagotavlja, da bodo o širitvi centra razpravljali na seji občinskega sveta v začetku aprila.
Medtem pa družba Saubermacher odgovarja, da so pridobili ustrezna okoljevarstve-na dovoljenja za predelavo nevarnih odpadkov in da čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Ne samo, da nas zavaja, bojimo se, da igra igro, ki mu jo je nekdo naročil. V stilu, ti govori tako, mi pa bomo delali kar po svoje. Bati se je treba človeka, ki zaradi lastnih (političnih) interesov zagovarja kapital na račun našega zdravja.
To potrjuje dejstvo, ko je že kot predsednik Odbora za varstvo okolja in požarno varnost sedanji župan (26. 4. 2007) ves navdušen zagovarjal podpis pisma o nameri s podjetjem Albin Promotion, nekaj mesecev za tem pa kot odgovoren gasilec dobesedno gasil katastrofalen požar gum. Ob naslednjem požaru (2008) je strogo nastopil proti omenjenemu podjetju, apeliral na tedanjega župana, da naj od Brencla izterja sredstva, ki jih dolguje občini, danes pa tega dolga (predvidoma okrog 90.000 EUR) ne zahteva, niti ga ne opredeljuje kot terjatev v občinskem proračunu, le zakaj?" se sprašuje Štrucl.
Nezadovoljni pa so tudi drugi krajani, največ poguma je zbrala Karmen Kešpert iz
Kidričevega: »V sami občini Kidričevo ljudje sploh ne vemo, da se tukaj nahaja center za predelavo nevarnih odpadkov, kaj šele o njegovi širitvi. Krajani opozarjamo na neznosen hrup naprav oziroma strojev, ki se pojavlja v vseh časovnih terminih, tudi ob vikendih in ponoči. Druga težava je vedno večji smrad, o katerem zaposleni v Talumu domnevajo, da je posledica sežiga izredno nevarnih odpadkov. Vozijo jih od drugod, tudi brez ustreznih oznak na tovornjakih.«
Vse to je potrdil tudi vodja gibanja Branko Štrucl in še dodal: „V gibanju mislimo, da moramo krajani Kidričevega ostro nastopiti proti vsakršni nadaljnji degradaciji našega okolja in zahtevati, da se tudi obstoječi center odstrani iz naše neposredne bližine. V ta namen bomo pričeli takoj po seji občinskega sveta zbirati podpise občank in občanov. Zlasti zato, ker lastniki sami trdijo, da center že sedaj ne ustreza okoljevarstvenim standardom, torej smo že sedaj ogroženi!? In ne le to, županu in občinskim svetnikom postavljamo javno zahtevo, da se v tem primeru zavzamejo za nas, nas zaščitijo in v skladu z zakonom, ki jim nalaga, da morajo poskrbeti za varno in zdravo prebivanje ljudi v svoji občini, tudi delujejo. Ne nazadnje zahtevamo, da prav vse jame, ki so zagotovo ekološko sporne, sanirajo v čim krajšem možnem času in se šele nato 'gredo' turizma, kmetijstva in gospodarstva. Kidričevo je namreč že desetletja preveč izpostavljeno degradaciji in nevarnim vplivom, kar kaže tudi naše pretirano obolevanje. Čas je, da ga najprej saniramo, da nas ne uniči ta tiha smrt."
Naj ob tem dodamo, da se
krajani blokovskega naselja Kidričevo dejansko že nekaj časa pritožujejo zaradi neznosnega hrupa in onesnaženja zraka, ki naj bi se širil iz območja Taluma, kjer je podjetje Saubermacher. Po mnenju krajanov gre za hrup delovanja nekakšnih strojev, ki presega meje dovoljenega, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, pojavljal naj bi se v časovno vse pogostejših intervalih, skorajda vsak dan, pa tudi v večernih in celo nočnih urah, po 22. uri. Celo med vikendi, oziroma v soboto in nedeljo, naj bi bilo tako, čeprav je v nasprotju z zakonom o javnem redu in miru. Hrup naj bi zvečer ali ponoči posamezni krajani že prijavili na center za obveščanje ali na policijo, vendar so jih usmerili na okoljsko inšpekcijo in javne medije. Še bolj kot hrup pa krajani negodujejo, ker jih moti vedno hujši smrad, ki naj bi prav tako prihajal iz navedenega objekta Saubermacher v okviru kompleksa Taluma.
Zaradi tega so v posebnem dopisu seznanili medije, da so zaradi omenjenega že podali prijavo na inšpektorat za okolje in prostor, območno enoto Maribor, ter o tem seznanili tudi Občino Kidričevo. Ker pa je pod dopisom zapisano samo 'Prebivalci Kidričevega', bomo vso zadevo seveda preverili in o tem zagotovo zapisali še kakšno zanimivost.
Saubermacher očitke zavrača in zagotavlja varnost
Očitke krajanov Kidričevega o neznosnem smradu in hrupu, domnevno iz njihovega obrata v Kidričevem, je odločno zavrnil Rudolf Horvat, direktor Saubermacher Slovenija: „Lahko zatrdim, da smrad, o katerem govorite, zagotovo ne prihaja iz našega obrata v Kidričevem, saj tam nevarne odpadke le skladiščimo in delno obdelamo za kasnejši odvoz. Zato je tudi nemogoče,
da bi iz našega obrata prihajal močan hrup, sploh pa ne po 22. uri zvečer, saj naši delavci v Kidričevem delajo le eno izmeno, to pomeni, da so tam največ do 17. ure.
Poudarjam, da je naš slogan Za življenja vredno okolje, zato na vseh področjih ravnanja z odpadki posvečamo poglavitno skrb okolju, ki ga do sedaj nismo in ga tudi v bodoče nočemo oškodovati. S tem, da poskrbimo za odpadke iz industrije na najmanj moteč način za okolje in življenje ljudi, smo se tudi z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Kidričevem zavezali k našemu poslanstvu."
Sicer pa je Rudolf Horvat vse to zatrdil tudi svetnikom občine Kidričevo septembra lani. Tedaj je pojasnil, da so se kot podjetje, ki je zavezano k razvoju in nenehnemu izboljševanju pogojev za delo in varnosti izvajanja procesov, že pred dvema letoma odločili, da bodo kljub gospodarski krizi pristopili k posodobitvi
obstoječega centra v Kidričevem.
„Center v Kidričevem bo z modernejšo opremo zagotavljal tako varovanje okolja kot tudi kvaliteto življenja zaposlenih in okoliških prebivalcev. Nov kompleks bo zgolj nadomestil stare objekte, obenem pa izpolnil vse zahteve strogih veljavnih predpisov glede emisij v zrak, vode ter zahtev glede obratovanja na vodovarstvenem področju. Vse te zahteve smo že izpolnili skozi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in IPPC-dovoljenja, z ustreznim načrtovanjem tehnoloških procesov, izgradnje ustreznih skladiščnih prostorov, z integracijo sodobnih načinov obdelave nevarnih odpadkov kot tudi z opustitvijo predelave in odstranjevanja za nekatere vrste odpadkov, ki jih naša zakonodaja izključuje za omenjeno področje zaradi vodovarstve-nega območja."
Horvat je zatrdil in dodal, da ni nikakršne potrebe ali bojazni, da bi v Kidričevo vozili odpadke iz drugih držav, saj naj bi v vseh državah namreč odpadkov za energetsko izkoriščanje že primanjkovalo. Po njegovih trditvah že sedaj v centru v Kidričevem odpadke le zbirajo in skladiščijo, v nekaterih primerih pa jih tudi obdelajo in pripravijo za nadaljnji transport do pooblaščenih odstranjevalcev v Sloveniji in tujini.
Količine, ki jih trenutno predelajo in skladiščijo, pa so po njegovih besedah trikrat manjše od tistih, ki so zahtevane v okoljevarstvenem soglasju. Poleg tega je Slovenija zavezana Baselski konvenciji, kjer veljajo za nevarne odpadke posebna pravila in tega naj bi se v Saubermacherju zavedali.
Morda le še to, modernizacija centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem naj bi po besedah Rudolfa Horvata veljala 3,8 milijona evrov, sicer pa so še vedno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko ga bodo pridobili, bodo pričeli posodobitev in izgradnjo dodatnih objektov, s čimer naj bi zagotovili mnogo večjo varnost kot sedaj. Sicer pa je pred tem predvideno še enoletno poskusno obratovanje in šele zatem pridobitev obratovalnega dovoljenja.
M. Ozmec
i
Foto: M. Ozmec
Vodja gibanja za Kidričevo Branko Štrucl: „Krajani Kidričevega moramo ostro nastopiti proti vsakršni nadaljnji degradaciji našega okolja!"
Foto: M. Ozmec
Direktor Saubermacher Slovenije Rudolf Horvat je očitke krajanov Kidričevega o neznosnem smradu in hrupu iz njihovega obrata v Kidričevem odločno zavrnil.
Ptuj • Gimnazijci potujejo in se izobražujejo ...
»Prijatelje imamo po celem svetu!«
Gimnazija Ptuj je aktivna članica v mnogih mednarodnih projektih, ki vključujejo dijake in profesorje. Verjamejo namreč, da sta dijakova avtentična izkušnja stika z drugimi in drugačnimi kulturami ter krepitev jezikovne kompetence in medkulturnega sodelovanja prava pot za doseganje zastavljenih ciljev.
Foto: Pa
Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj: »Nabiranje znanja v tujini je zelo dobrodošlo!«
»V sklopu mednarodne dejavnosti je naša šola vključena v sistem nemške jezikovne diplome. To je projekt, ki ga vodita ministrstvo za šolstvo in šport ter nemško veleposlaništvo v Sloveniji. Traja že okoli 12 let in dobiva pri nas vedno večjo veljavo, saj gre kar nekaj naših dijakov po srednji šoli v tujino in jim tako ta diploma zelo prav pride. Letos jo je naredilo 34 in vedno jim rečem, da je to papir, ki ga bodo lahko nekoč v življenju s pridom uporabili na trgu delovne sile,« je pojasnila Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj.
Na splošno so, kar se mednarodne dejavnosti tiče, pred njimi bogati trije meseci. V prihodnjih tednih jih bodo obiskali kolegi z Nizozemske in Norveške, kjer so ptujski dijaki bivali konec januarja.
Kot je povedal predsednik Jože Šterman, je GZ Ormož minulo leto preživela delovno, kot eno večjih prireditev pa je izpostavil srečanje gasilk po-dravske regije v Ivanjkovcih, ki se je je od 14 gasilskih zvez, ki so vključene v podravsko regijo, udeležilo kar 12. Skupno je tako sodelovalo okrog 400 gasilcev. Osrednja gasilska prireditev pa je bila vsakoletni Dan gasilcev, ki je lani potekala v Ključarovcih.
Predsednik Šterman je izrazil zadovoljstvo, ker je gasilcem uspelo v celoti izpolniti program, ki so si ga zadali med 2004 in 2009. V tem času so nabavili devet novih vozil, lani so prevzeli zadnje vozilo iz tega sklopa v Ključarovcih. Letos so že v PGD Miklavž pri Ormožu nabavili vozilo, ki ga bodo svečano prevzeli poleti. Že lani so zastavili tudi načrt za novo obdobje do leta 2014, vendar so zaradi splošnega stanja v gospodarstvu načrt v januarju že prilagodili novim razmeram. Upajo, da jim bo uspelo realizirati, kar so si zastavili, to pa bo mogoče le, če bodo razmere v gospodarstvu in proračunu stabilne. Za letošnje leto načrtujejo nabavo dveh vozil, in sicer za PGD Ormož in PGD Trgovišče.
Jože Šterman je povedal, da bo leto 2014 pomembno za po-
»Gre za projekt, v katerega so vključene šole z Nizozemske, Norveške in iz Slovenije, pridruženi pa sta tudi španska in italijanska, vendar z zadnjima dvema letos nimamo izmenjave. Oboji dijaki bodo en teden pri nas in tukaj tudi obiskovali pouk,« je povedala sogovornica in dodala, da jih v bližnji prihodnosti v okviru projekta Cedefop čaka teden izobraževanja evropskih ravnateljev iz 12 dežel.
Po besedah Centrihove se njihovi dijaki, kar se potepov v tujino tiče, navdušujejo tudi nad Italijo: »Pravkar so se vrnili s tridnevne izmenjave v Milanu, ena skupina je bila tudi v Rimu, za katerega je bilo letos spet zelo veliko zanimanje. To so strokovne ekskurzije brez turističnih agencij, dijaki sami napišejo seminarske naloge z geograf-
trditev sposobnosti enot glede na kategorije, zato naj bi bila društva takrat v celoti tako tehnično, kadrovsko in tudi sicer opremljena. Poudaril je zlasti pomembnost izobraževanja, saj se ljudje v gasilstvu prav tako menjujejo in treba bo zapolniti vrzeli v posameznih društvih.
Pri dogovarjanju društev in župana glede načrtov za prihodnjih pet let pa je bilo največ dilem okrog denarja. Sredstva, namenjena gasilstvu, so se povečala (zaradi nabav vozil), a
skega, zgodovinskega, ume-tnostnozgodovinskega in tu-jejezičnega področja in jih na poti predstavljajo.«
Od Norveške do Malezije ...
Z dvema dijakoma sodelujejo tudi v izboru mladih, ki bodo prek Unesca obiskali mednarodni poletni tabor na Norveškem, kjer se bosta ptujska srednješolca ubadala z okoljskimi problemi. Bivali bodo v stari norveški vasici na severu ter spoznavali tamkajšnje stare običaje, gradili lesene hiše, pomagali prebivalcem ...
Med državami, s katerimi sodelujejo, je prav tako Malezija, od koder se v teh dneh vrača ena izmed njihovih profesoric. To je že tretja takšna izmenjava, na žalost pa še jim ni uspelo izmenjati dijakov,
so kljub vsemu za nekatere še premajhna, saj želijo, da bi se povečala še za osnovno delovanje društev, ne le na račun investicij. „Vsak želi več, a glede na dano situacijo tega ni pričakovati," je povedal predsednik Šterman, ki je sicer zadovoljen z obsegom financiranja in posluhom za gasilstvo v občini.
Župan Alojz Sok je povedal, da občina za delovanje gasilstva namenja okrog 300.000 evrov letno, oziroma 3,5 % primerne porabe. To je po njegovem mnenju veliko, saj
vendar se pripravljajo tudi na to. Z eno od malezijskih šol so namreč skupaj v projektu globalne virtualne šole o okoljski vzgoji, imenovanim Eno (Environment on line), ki združuje številne izobraževalne ustanove iz različnih
menda večina občin namenja 3 % ali manj. Podpis pogodbe o javni gasilski službi je potekal rutinsko, več energije pa je od sogovornikov zahteval petletni načrt, ki so ga usklajevali nekoliko dalj časa. Župan je bil jasen: „Če bo financiranje občin potekalo kot doslej, bo tudi za gasilce ostalo financiranje nespremenjeno." Iz tega lahko sklepamo, da če se bodo viri, ki jih namenja država občinam, zmanjšali, se tudi gasilcem slabo piše.
Viki Ivanuša
držav. Ptujska gimnazija se vanj vključuje že več let in ima tako prijatelje po celem svetu.
Obiskana malezijska šola se vanj med drugim vključuje s sajenjem dreves. »Zelo je aktivna v svetovnem merilu in njihov cilj je posaditi milijon dreves na enem močvirnatem področju, za katerega si želimo, da bi ga nekoč obiskali tudi naši dijaki in pomagali saditi drevesa. Septembra je v sklopu tega projekta tudi kongres na Finskem, ki se ga bomo prav tako udeležili. Je pa ta projekt šibko finančno podprt in je tako precej bremena na šoli. So pa v zadnjem času zanj pokazali zanimanje na ministrstvu,« je razložila ravnateljica.
V ptujski gimnaziji prav tako sodelujejo v Comeniu-su, programu Evropske unije, ki spodbuja mednarodno sodelovanje izobraževalnih institucij in prispeva k boljšemu stalnemu strokovnemu razvoju vseh, ki so neposredno povezani s področjem šolskega izobraževanja. Trenutno čakajo na izid natečaja tega projekta, v katerega so se vključili z več šolami iz drugih držav.
Ptujčani izkušnje izmenjujejo tudi z nemškimi dijaki. V občinskem merilu je namreč pomembna izmenjava z Bur-ghausnom, pobratenim mestom Ptuja. Letos je tako že desetletnica njihovega sodelovanja in dogovarjajo se, da bi jo v jeseni v obeh mestih tudi primerno obeležili.
Dijaki kmalu tudi v Moldavijo
Paradni konj mednarodne dejavnosti ptujske gimnazije pa je že štiri leta projekt Aces. Kot edina šola v Sloveniji je bila namreč že četrtič zapored izbrana na natečaju, ki ga vsako leto razpiše Academy
of Central European Schools (Aces) s sedežem na Dunaju. Letos se je Gimnazija Ptuj v sodelovanju z gimnazijo iz Moldavije prijavila na natečaj s projektom Friends will be friends.
»Prek tega projekta smo imeli prvi dve leti izmenjavo z Albanijo, v zadnjih dveh letih pa z Moldavijo, ki ji maja vračamo obisk. Tja gre 18 naših dijakov s profesorji spremljevalci. Pri tem gre prav tako za okoljsko problematiko, vendar s poudarkom na mediaciji. Želimo namreč, da bi bili mladi glasniki okoljske vzgoje v širši skupnosti. Vsekakor pa je že videti Moldavi-jo zelo posebna dogodivščina. Pomembno je, da mladi spoznajo tudi to revščino, skromnost, velik zaostanek v razvoju, njihove vrednote ...,« je prepričana Melani Centrih, ki za udejstvovanje v mednarodnih dejavnostih med dijaki opaža tudi vedno večje zanimanje. Zaradi tega potekajo za udeležbo v določenih projektih različni izbori, nekatere izmenjave pa so tudi recipročne. Tisti mladi, ki gredo torej v tujino, kasneje gostijo na svojem domu enega izmed tujih dijakov v času njihovega obiska: »To na naši šoli ni noben problem, saj imamo zelo gostoljubne družine, nekatere sprejmejo tudi dva otroka. Lani smo recimo gostili deset dijakov iz Nizozemske, ki so naredili tako reklamo za obisk Slovenije, da so naslednje leto na tej šoli imeli velik naval in strogi izbor za 20 mladih, saj so vsi hoteli priti k nam.«
Ker so dandanes zelo popularne izmenjave v času študija, v sklopu katerih mladi študirajo tudi po leto dni v tujih državah, nas je prav tako zanimalo, če obstajajo podobne zadeve za dijake. Prav za Štajerski tednik namreč piše ptujski gimnazijec, ki se je odločil 4. letnik preživeti v ZDA. »To omogoča društvo iz Maribora, ki ne deluje pod okriljem ministrstva ali šol, ampak so ga ustanovili bivši udeleženci takih izmenjav, ki pokrivajo ta del Slovenije, kar je seveda super. Včasih je bilo to namreč precej težje uresničljivo,« je dejala ravnateljica.
V takšnih primerih načeloma dijakom letnika pri nas ni treba ponavljati, do določenih težav pride morda le, če se za to odločijo ravno v zadnjem razredu. Zaradi mature, ki se začne že maja, ko se šolanje v tujini morda še ne zaključi, obstaja namreč možnost, da morajo ta »zrelostni izpit« opravljati v jesenskih rokih.
»Bolj priporočljiv za takšno izmenjavo je tako tretji letnik. Se pa pravila o tem sprejemajo na ravni šole in seveda moramo biti glede tega fleksibilni, saj je nabiranje znanja v tujini zelo dobrodošlo,« je zaključila Centrihova.
Polona Ambrožič
Ormož • S skupščine gasilske zveze
Želja veliko, denarja manj
Minuli teden so se delegati gasilskih društev občine Ormož sestali na skupščini Gasilske zveze (GZ) Ormož. Udeležil se je je tudi župan Alojz Sok, ki je zagotovil, da bodo v občini za gasilstvo skrbeli kot doslej, če bo le država v enaki meri skrbela za občino in bo dovolj denarja.
Ptuj • Poslanski večer z ministrom Svetlikom
Malo delo - velika priložnost
Na marčevskem poslanskem večeru Dejana Levaniča je bil gost Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve. Pred nedeljskim referendumom je bila glavna tema zakon o malem delu kot velika priložnost, ki želi predvsem zadeve spreminjati na bolje glede na velike anomalije, ki danes vladajo na tem področju, ne pa delati novih krivic ali odvzemati nekaj, kar trenutno obstaja, je izpostavil poslanec Levanič.
Foto: Črtomir Goznik
Na marčevskem poslanskem večeru je bil gost poslanca Dejana Levaniča Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, v ospredju pa zakon o malem delu.
Na poslanski večer so povabili tudi predstavnike sindikatov, udeležila sta se ga Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS, in Boris Frajnkovič, sekretar Območnega odbora ZSSS Spodnje Podravje, medtem ko se predstavniki študentov vabilu niso odzvali.
Za ublažitev krize je bilo preko različnih interventnih zakonov in ukrepov samo preko ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letih 2009, 2010 in 2011 porazdeljenih za 1,250 milijarde evrov več sredstev, kot jih je bilo porazdeljenih v letu 2008. »Ves ta denar je šel ali neposredno posameznikom ali pa preko programov posredno podjetjem, da bi v teh ohranili delovna mesta, da bi manj ljudi izgubilo delo. Takšno politiko se je mogoče iti krajši čas, vse to se je dogajalo ob 8 odstotkov manjšem BDP, kar pomeni, da smo imeli večje izdatke kot prihodke,« je delitev denarja za blažitev socialne krize v obdobju gospodarske krize pojasnil Svetlik. Da je bilo to mogoče, se je morala država zadolžiti, zato take politike na dolgi rok ni mogoče več nadaljevati. Tudi zato so v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pripravili celo vrsto strukturnih sprememb, ki naj bi prinesle takšno novo ureditev, da bi z lastnimi sredstvi vzdrževali raven socialnih pravic tudi v prihodnje. Na področju zaposlovanja (dela) bo vedno nekaj takega dela, ki je občasno in ki ga ni mogoče racionalno organizirati v obliki delovnega razmerja kot redno zaposlitev, za nedoločen ali določen čas. Za daljša dela, kot na primer sezonsko delo v turizmu, je primerna zaposlitev za določen čas. Malo delo je v prvi vrsti mišljeno kot delo za občasna dela, ki jih je treba na primeren način opravljati, ne da bi bili delodajalci ogroženi, in da tisti, ki to delo opravljajo, imajo nekaj od njega. To so študentsko delo, ki ga je v Sloveniji za okrog 30 tisoč delovnih mest, lani ga je bilo za 308 milijonov evrov, druga oblika so pogodbena dela, ki jih tudi ni tako malo, starejši (upokojenci), naj bi ga po Svetlikovih podatkih oziroma podatkih Dursa opravili za okrog 80 milijonov evrov, precej dela se v Sloveniji opravi preko agencij, še več pa preko dela na črno. Z zakonom o malem delu želijo ljudem, ki so doslej opravljali delo na črno, omogočiti, da ga opravljajo legalno, tisti pa, ki
ga opravljajo kot študentsko in pogodbeno delo, če že opravljajo to delo, imajo po predlogu novega zakona več pravic, kot jih imajo danes. Tisti, ki opravljajo danes delo preko študentske napotnice, dobijo plačilo in nič drugega, podobno je pri pogodbenem delu. Malo delo naj bi omogočilo tistemu, ki ga opravlja, vključitev v pokojninsko zavarovanje, dalo naj bi formalno priznane delovne izkušnje, plačilo naj bi bilo zagotovljeno preko ri-zičnega sklada, določeno pa je tudi minimalno plačilo štiri evre bruto na uro. »Vsem, ki to delo opravljajo, želimo povečati stopnjo varnosti oziroma več pravic iz naslova tega dela, kot ga imajo sedaj. Ne predvidevamo pa, da bi to delo lahko nadomestilo delovna razmerja ali zaposlitev,« je poudaril Sve-tlik, ki se je na poslanskem večeru dotaknil tudi primerjave med slovenskim zakonom o malem delu in tovrstno zakonodajo na tujem. Najpogosteje se izpostavlja Nemčija, kjer naj bi bilo malo delo ocenjeno kot delo, ki ima zelo negativen vpliv na zaposlovanje, revščino. »Takšni ugotovitvi niti ne nasprotujemo,« odgovarja Sve-tlik, »napaka pa je v tem, da se naš zakon enači z nemškim. Pri nas je predvideno, da malo delo opravljajo samo tisti, ki že imajo nek socialni položaj zagotovljen, ne pa vsi, tako kot v Nemčiji.«
Malo delo bo omejeno
Po zakonu o malem delu bodo malo delo lahko opravljali študenti in dijaki, pa tudi upokojenci, brezposelni in druge neaktivne osebe, naj-
več do 60 ur mesečno oziroma do največ 720 ur v celem letu. Slovenski delodajalec lahko ponudi samo določeno kvoto celotnega dela kot malo delo, ne pa vsega dela, kot je to v Nemčiji. Tisti, ki ima do deset zaposlenih, lahko ponudi največ 360 ur malega dela na mesec. Slovenska rešitev malega dela je bolj podobna avstrijski, kjer so te omejitve jasno določene, celo nekoliko večje, tega pa v razpravah o zakonu o malem delu ni slišati. Skozi zakon o malem delu naj bi se uveljavljala tudi medgeneracijska solidarnost, pri tem delu se tako kot pri rednem delu srečujejo različne generacije. Ko opredelimo neko obliko dela, je treba pod enakimi pogoji omogočiti, da do tega dela pridejo, da se pri tem srečujejo tako kot pri rednem delu različne generacije. Osebno se Svetliku zdi posebej problematična zahteva, da naj bi se študentsko delo opredelilo v posebnem zakonu. Gre za mlade ljudi, bodoče intelektualce, ki bodo zasedli ključne položaje v družbi, ki pa že sedaj zahtevajo neke privilegije, poseben položaj, zakaj se ne morejo vključevati v iste oblike dela kot vsi ostali. Od celotnega zaslužka za malo delo naj bi šlo pet odstotkov za štipendije, doslej tri odstotke, zmanjšali pa se bodo profiti študentskim servisom. Bolj pregledna pa bi morala biti tudi poraba denarja v študentskih organizacijah, da le-te ne bi več vlagale denarja v zasebne firme, delnice. V sindikatih še naprej obstaja bojazen, da bo malo delo izpodrinilo redna delovna razmerja, je na poslanskem večeru izpostavil Andrej Zorko, izvršni sekre-
tar v ZSSS. Poleg tega jih skrbi nadzor nad malim delom, tudi tu naj bi naredili velik korak naprej, pravi Svetlik, ki v isti sapi priznava, da sedaj nadzor ni najboljši. K večjemu redu na tem področju naj bi prispevale tudi kazni, od 500 do 15 tisoč evrov. »Tudi številke tistih, ki naj bi bili potencialni mali delavci v bodoče, v sindikatih govorijo o nekaj sto tisoč teh, naj bi bile prenapihnjene. Po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi jih bilo med 60 do 70 tisoč med dijaki in študenti, 30 tisoč med upokojenci, pri brezposelnih pa še veliko manj, ker bodo morali slediti svojim zaposlitvenim načrtom,« pravi Svetlik. Na vprašanje o bodočnosti Zoisovih štipendij, kjer se zaostrujejo pogoji, bo ob pridnosti, torej odličnih ocenah, dodatni kriterij še, da se bo prejemnik moral dokazati tudi z izjemnimi dosežki. Srednje šole in fakultete pa se bodo morale organizirati tako, da se bodo talenti lahko razvijali. Minister Svetlik je še povedal, da bo nova socialna politika gradila na konceptu aktivizacije vseh, ki so za delo sposobni. Tudi denarne socialne pomoči v bodoče več ne bo mogoče sprejemati v nedogled.
Državni zbor je referendum razpisal, ker so njegovi pobudniki Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Gibanje za dostojno delo in socialno družbo zbrali več kot 47 tisoč podpisov. Nedeljski referendum je prvi v letošnjem letu, zagotovo pa tudi ne zadnji, saj naj bi že maja glasovali o pokojninski zakonodaji.
MG
Od tod in tam
Dornava • Materinski dan
Foto: M. Ozmec
Ob materinskem dnevu so v četrtek, 24. marca, pripravili prisrčno, kulturno pestro in predvsem pa zelo dobro obiskano prireditev tudi v OS Franja Žge-ča v Dornavi. Številnim mamicam, babicam in morda tudi kakšni prababici je na popoldanski prireditvi v šolski avli v imenu vseh malčkov iz vrtca in šolarjev ob materinskem prazniku čestital ravnatelj Iztok Hrastar. Nato pa so se predstavili, nastopili, zapeli, zaigrali in celo zaplesali otroci vseh starosti, najprej seveda malčki iz vseh vrteških skupin, nato pa še učenci tamkajšnje osnovne šole. Kot je pojasnila Ana Gracer, organizacijska vodja vrtca Dornava, vzgojno delo v vrtcu skrbno načrtujejo, med poglavitnimi vodili dela pa je predvsem odprtost vrtca družini in okolju. Tudi zaradi tega so skupaj z učenci OŠ Dornava ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in mentorjev uspešno nastopili na kulturni prireditvi ob materinskem dnevu, saj so otroci iz vrtca pogumno zapeli in zaplesali ter se potem v objemu svojih mamic tudi veselo družili.
-OM
Ptuj • Novo ceniino mesto
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 1. aprila, je bila v ptujskem podjetju Peto-via avto krajša priložnostna slovesnost ob odprtju sodobnega cenilnega mesta Zavarovalnice Maribor - podružnice Maribor. Ob tej priložnosti je Branko Tekmec, v. d. direktorja Zavarovalnice Maribor - podružnice Maribor, povedal, da se zavedajo, da morajo ob dobri razvejani prodaji za svoje zavarovance skrbeti tudi z ustreznim poprodajnim servisom. Zato so se odločili skupaj s podjetjem Petovia avto, da na njihovem dvorišču uredijo novo sodobno cenilno mesto za Ptujčane, ki bo odprto pet dni v tednu. Obnovili pa so tudi cenilno mesto v Dominko-vem centru. Zavarovalnica Maribor - podružnica Maribor ima trenutno odprtih osem cenilnih mest. Po besedah Tekmeca si želijo, da bi bila vsa tako lepo urejena, kot je v petek odprto drugo cenilno mesto na Ptuju, na dvorišču podjetja Petovia, kjer so voznikom na voljo tudi druge storitve.
MG
Ptuj • Zlata poroka pri Klinčevih
Foto: Zasebni arhiv
Zadnjo soboto v januarju letos sta si po petdesetih letih skupnega življenja prstana izmenjala Ana in Stanislav Kline iz Nove vasi 81 pri Ptuju. Prvič sta se poročila 28. januarja leta 1961 v Rogoznici. Civilnemu obredu, ki ga je vodil pooblaščenec Marko Maučič, je sledil cerkveni v cerkvi sv. Leopolda Mandiča, Zlato poroko sta praznovala skupaj z družinskimi člani in prijatelji. V zakonu sta se upokojenemu avtomehaniku in strugarju ter delavki rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo trije vnuki. Želita si, da bi jima zdravje še dolgo služilo. Ob zlatem jubileju jima iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika,
MG
Majšperk • Šesta seja občinskega sveta
Vroče zaradi razlik pri sofinanciranju cest
Svet občine Majšperk je na zadnji seji potrdil zaključni račun za leto 2010, letne programe športa in kulture v občini ter dokumentacijo za obnovo osnovne šole in starotrške hiše na Ptujski Gori ter za komasacijo zemljišč; vroče pa je bilo zaradi razlik pri sofinanciranju krajevnih cest.
Sicer pa so po uvodnem delu šeste redne seje minuli četrtek, 31. marca, soglasno potrdili zaključni račun občine Majšperk za minulo leto 2010, ki po besedah županje Darinke Fakin zajema 4,853.388 evrov skupnih prihodkov, kar pomeni v primerjavi s predvidenim planom, ki znaša dobrih 5,8 milijona evrov, le 83,4-odsto-tno realizacijo. Dobrih 16 odstotkov nižji skupni prihodki so posledica izgradnje kultur-no-poslovnega centra, saj so sklep vlade o sofinanciranju države prejeli pozneje, kot so predvidevali. Tako so bili tudi skupni odhodki realizirani le 68,9-odstotno, saj so od planiranih 6,2 milijona dosegli le slabe 4,3 milijona realizacije, investicijski odhodki pa so bili zaradi odloga pričetka omenjene investicije na konec leta realizirani v višini 53,5 %. Pri drugih postavkah, pa je bila realizacija v okviru planirane. Ugotavljajo tudi, da sta bila doseganje zastavljenih letnih nalog ter izvajanje načrta razvojnih programov za leto 2010 uspešna, saj so izvedli večino za občino pomembnih investicij. Med najpomembnejšimi pa so zagotovo modernizacija lokalne ceste Doklece, Marinja vas s priključno javno potjo Sitež-Vinarje ter šest odsekov javnih poti in lokalnih cest, izgradnja II. faze vodovodnega sistema Zahodne Haloze, ureditev dostopne poti na Ptujski Gori, izgradnja pločnika na Bregu, izgradnja dela kanalizacijskega sistema, ureditev enote vrtca na Ptujski Gori, postavitev javne razsvetljave, komunalna opremljenost industrijske cone ter druge manjše investicije. V bodoče pa bodo več pozornosti posvetili go-
Foto: M. Ozmec
Majšperški svetniki so soglasno potrdili dokumentacijo za modernizacijo podružnične osnovne šole na Ptujski Gori.
spodarstvu, razvoju podeželja, turizmu in kulturni dediščini.
Kljub ugotovitvi, da kot soustanovitelji plačujejo za vzgojo otrok s posebnimi potrebami precej visoke stroške, so v prvi obravnavi potrdili tudi predlagano vsebino odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovna šola Ljudski vrt v Ptuju, saj je predsednik odbora za družbene dejavnosti Branko Karneža pojasnil, da gre le za uskladitev s spremembami zakonodaje na tem področju. Po skrajšanem postopku so v združeni obravnavi dokončno potrdili odlok o plakatiranju v občini Maj-šperk, brez posebne razprave pa so z manjšo spremembo sprejeli tudi pravilnik o vrednotenju športnih programov v občini Majšperk, ki opredeljuje postopek dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje športnih vsebin. Kot je pojasnila županja, so v tednu pred sejo sklicali vsa športna društva v občini, ki na vsebino predlaganega pravilnika niso imeli bistvenih pripomb.
Po krajšem pojasnilu so potrdili tudi letni program
kulture za leto 2011, v okviru katerega naj bi letos namenili 34.784 evrov za knjižnično dejavnost, ki jo za občino Maj-šperk izvaja Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, medtem ko naj bi za ljubiteljsko kulturno dejavnost šestih kulturnih društev v občini namenili 19.335 evrov. Ob tem je bilo slišati, da bodo tudi v bodoče posebno pozornost posvečali domačim kulturnim društvom in skupinam, ker pa gre že za tretji tovrstni pravilnik, bodo na predlog Zlatka Žnidarja za vsa vodstva kulturnih društev v občinski upravi posredovali najpomembnejša navodila o delovanju in financiranju njihove dejavnosti. Potrdili so tudi letni program športa v občini Majšperk, ki predvideva za sofinanciranje posameznih športnih panog dobrih 20.000 evrov. Višina dodeljenih sredstev občine pa je odvisna od točkovanja, ki poteka v skladu z merili za vrednotenje športnih dejavnosti.
Ob nekaterih pojasnilih so podali soglasje k delovni uspešnosti ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju in rav-
Foto: M. Ozmec
Sklenili so tudi, da bodo pod baziliko na Ptujski Gori obnovili starotrško hišo.
natelja OŠ Majšperk; prvi je po oceni sveta glasbene šole dosegel 52 %, drugi pa 49 % vrednosti meril za ugotavljanje višine plače za delovno uspešnost.
Po krajši predstavitvi posameznih vsebin so potrdili tri dokumente identifikacije investicijskih programov, in sicer za obnovo OŠ Ptujska Gora, katere projekt je ocenjen na okoli 110,412 evrov, za obnovo starotrške hiše na Ptujski Gori, ki naj bi po projektu veljala okoli 126.938 evrov, ter za izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč na območju Maj-šperk, ki je ocenjen na okoli 3330.417 evrov, zanj pa naj bi že pridobili soglasja 85 % vseh lastnikov zemljišč.
Potem ko so se seznanili z letnimi poročili javnih zavodov Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Lekarne Ptuj, Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj ter OŠ Majšperk o poslovanju v letu 2010, so se seznanili še z vsebino trendov varnostnih pojavov na območju občine Majšperk
v lanskem letu, ki ga je v pisni obliki posredoval Uroš Kušar, komandir policijske postaje Podlehnik. Županja in svetniki so z veseljem ugotovili, da so prometnovarnostne razmere v občini Majšperk razmeroma ugodne, saj nobeden od negativnih pojavov ali kaznivih dejanj posebej ne izstopa.
Ko so razpravljali o predlaganem sklepu o 20-odstotnem sofinanciranju občanov in lastnikov zemljišč za modernizacije dveh lokalnih cest, gre za načrtovano preplasti-tve lokalne ceste Vrhe-Savinj-sko-Spodnji Gaj na odseku Sestrže-Polskava, v dolžini 1000 m, ter za modernizacijo odseka lokalne ceste Žetale-Vabča vas, v dolžini 5.379 m, pa se je nekoliko zapletlo. Ko je Zlatko Žnidar pojasnil, da nastajajo pri zbiranju deleža sredstev med krajani precejšnje težave, saj morajo na posameznih območjih prispevati svoj delež, 20-odstotni delež po občinskem pravilniku pa
plačevati tudi za pet ali šest cest na svojem območju. To pa je za mnoge preveč obremenilno, zato bi bilo smotrno, da bi zadevo preučili, in če je možno, tudi prilagodili dejanskim obremenitvam in možnostim krajanov na posameznih območjih. Razvnela se je živahna razprava, saj so se nekateri temu mnenju pridružili, drugi pa menili, da je občinski pravilnik o deležu sofinanciranja krajevnih cest, ki velja že od vsega začetka, treba upoštevati v vseh zaselkih enako. Slišali smo tudi mnenje, da so zaradi velikih razlik med finančnimi obremenitvami posamezni krajani neenakopravni, oziroma preveč obremenjeni; pa tudi, da bi bilo prav, če bi na občini vodili seznam o tem, koliko sredstev je kdo vložil v posamezno cesto. Ker pa so se mnenja o tem še naprej kresala, je županja Darinka Fakin do nadaljnjega to točko umaknila iz obravnave.
M. Ozmec
Ptuj • Tiskovna konferenca o Evropohodu 2011
Za ljubitelje narave in pohodnistva
V Mestni hiši na Ptuju je bila 29. marca tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali Jože Prah, predsednik Komisije za evropske pešpoti, Uroš Vidovič, član komisije, in Jože Dajnko, predsednik Planinskega društva Ptuj. Predstavili so aktivnosti letošnjega Evropohoda, ki s pomembnim delom poteka tudi v okviru Dneva slovenskih planincev tudi na Ptujskem.
28. maja bo Planinsko društvo Ptuj pripravilo že 20. jubilejni pohod po Haloški planinski poti Stoperce-Donačka go-ra-Jelovice. Do 4. julija, ko bo Dan slovenskih planincev na Jeruzalemu, bodo pohodi še na relaciji Ptujska Gora-Pod-lehnik, Podlehnik-Formin, Podgorci-Ormož, Hodoš-Mo-ravske Toplice ter Moravske Toplice-Ljutomer. Majske aktivnosti vključujejo tudi slavnostno zajemanje vode iz rek in lednikov, iz vodnih zajetij, iz jezera in morja ter podzemnih voda. Vodo iz vseh štirih posod bodo 1. oktobra 2011 zlili
v eno posodo na Geossu, ta posoda bo romala tudi v Španijo, kjer bo sredi oktobra tudi slavnostni zaključek letošnjega Evropohoda, katerega pokrovitelj je v Sloveniji predsednik države Danilo Türk. Poteka pa pod naslovom Pešpoti in voda. V evropski trend pohodništva se Slovenija vključuje z odsekoma evropskih poti E6 in E7, ki imata v Sloveniji okrog 1000 km in sta del evropske mreže 12 pešpoti, ki se raztezajo po celi Evropi. Evropohodi omogočajo združevanje popotnikov v okrog 30 državah in prispevajo k promociji evropskih
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred letošnjim Evropohodom (od leve): Jože Dajnko, Jože Prah in Uroš Vidovič
pešpoti in pohodništva, spoznavanju slovenskega turizma, varovanju naravne in kulturne dediščine. V Planinskem društvu Ptuj so ponosni, da se naše območje v velikem delu vključuje v program Evropohoda 2011. Uroš Vidovič, načelnik za markacije v PD Ptuj, je ob predstavitvi letošnjega Evropohoda povabil tudi na otvoritveni pohod po Slove-njegoriški planinski poti, ki bo 21. maja, dolgi 93 km, na kateri je 12 postojank in ki jo je mogoče prehodi v 18 urah in pol. Kot je znano, je PD Ptuj 17. oktobra lani pričelo označevati planinske in pohodne poti v MO Ptuj. Najprej so označili planinske in pohodne poti, ki vodijo iz mesta v osrednje Slovenske gorice. Bogastvo teh poti je izmerno, samo podati se je treba nanje. Le nekaj km od Ptuja se odpira nov svet, ki ga še premalo poznamo, kaj šele, da bi se zavedali njegovega pomena.
MG
Žetale • S četrte redne seje
Upravičena pritožba, a denarja ni
Žetalski svetniki in svetnica so se zadnje dni marca, točno 15 dni po prvi obravnavi letošnjega predloga proračuna, sestali ponovno, in kot je bilo pričakovano, brez razprave proračun tudi potrdili.
Župan Anton Butolen je sicer še pred sprejemanjem dokumenta pojasnil, da je bil predlog v javni obravnavi, da so se z njim seznanili vsi občinski in vaški odbori ter da razen nekaj manjših pripomb, ki jih je v celoti upošteval, ni bilo podanega nobenega pisnega amandmaja. Žetalski proračun tako ostaja na znesku 2,684 milijona evrov, velika večina denarja, gre za 1,8 milijona evrov (upoštevajoč tudi evropska sredstva po razpisih) pa je namenjena naložbam. Največja letošnja naložba občine bo gotovo dolgo pričakovan vrtec (v četrtek se je že zgodilo odpiranje prispelih ponudb za izvajalca del), precejšen del proračunskega denarja pa bo šel še za vzdrževanje in modernizacije nekaj odsekov cest.
Svetnika Janeza Voduška je po uvodnih pojasnilih župana zanimalo, zakaj je v proračunu postavka za daljinsko ogrevanje centra občine z biomaso, če se od celotnega projekta doslej ni realiziralo še popol-
Gasilska zveza Slovenije je v decembru lani razpisala pokalno gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda za prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2011. Tekmovanja so potekala na petih različnih mestih, in sicer v Staršah, Keblju, Zalogu pri Cerkljah, Novi Cerkvi in Žažar-ju-Horjulu. Razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da so bile članice PGD Majšperk na teh petih tekmovanjih kar štirikrat prve. Zmagale so v Staršah, Zalogu, Novi Cerkvi in Žažarju-
noma nič. Butolen je pojasnil, da gre za že izvedeno študijo oziroma lokalno energetski koncept, ki ga je pripravila Lokalna energetska agencija (LEA) in ki ga po zakonodaji mora imeti vsaka občina: »Postavka torej nima nobene zveze z že ustanovljeno zadrugo Grča, ki se ukvarja s projektom daljinskega ogrevanja. Žal kot občina ne moremo kandidirati na razpisih za sofinanciranje tovrstnih projektov, zato je bila tudi ustanovljena zadruga, saj je študija LEE pokazala, da bi bilo takšno ogrevanje v naši občini zelo smotrno. Zdaj je naloga občine le še priprava razpisa za koncesionarja, morda kasneje občina še lahko plača priključke, druge vloge pa nima pri tem.«
Druga stvar, ki je zmotila Vo-duška, pa je bil protokol sprejetja proračuna; menil je namreč, da je proračun na tokratni seji v prvi obravnavi in da njegovo potrjevanje oziroma sprejemanje še ni potrebno, župan Butolen pa mu je odgo-
Horjulu, medtem ko so bile v Keblju druge.
Kot je pojasnil predsednik gasilske zveze občine Majšperk Dragan Murko, je tokrat v pokalnem tekmovanju sodelovalo 14 ženskih desetin. Članice PGD Majšperk so že pred zadnjim tekmovanjem suvereno osvojile prvo mesto, vendar so na zadnjem tekmovanju pokazale, kdo je najboljši v Sloveniji v tej tekmovalni disciplini. Osvojile so zadnje tekmovanje ter priredile neverjetni finale, saj so za zaključek naredile vr-
Foto: SM
Žetalski svetnik Janez Vodušek je povedal, da mu protokol sprejemanja občinskega proračuna ni najbolj všeč, obregnil pa se je tudi nad kazni, ki so predvidene v odloku o občinskih cestah za občane in podjetja.
voril, da je bila prva obravnava opravljena že na prejšnji seji in po njej, skupaj s člani vaških odborov, tako da gre tokrat za drugo obravnavo in sprejetje proračuna: »Takšen način imamo zapisan tudi v našem poslovniku, res pa je bil prejšnja leta protokol drugačen. Spremembe poslovnika je sprejel občinski svet.«
hunsko izvedbo vaje s časom 17,86, ki bi si ga lahko želela marsikatera moška ekipa. Drugo mesto v skupni uvrstitvi so osvojile članice PGD Hajdoše I, tretje pa članice PGD Tinje. Tako so v skupni uvrstitvi članice PGD Majšperk osvojile prvo mesto in so s tem prvič v zgodovini društva osvojile eno od lovorik pokalnega tekmovanja gasilske zveze Slovenije. Zagotovo velik trenutek zanje, za PGD Majšperk in tudi za občino Majšperk.
-OM
Vodušek je sicer ostal brez besed, a se mu je na obrazu videlo, da mu to ni všeč: »Saj jaz bom proračun potrdil, samo bi rad povedal, da bi bila v prihodnje sprejemanje in razprava vendarle drugačna. Mislim, da je prav, če prvo obravnavo opravimo svetniki sami z županom!«
Butolen pa mu je na to odvrnil, da bo treba potem pač spet spremeniti poslovnik. Pri tem je tudi ostalo; vsi skupaj so nato složno potrdili predlagani proračun in se lotili sprejemanja sprememb več pravilnikov: za dodeljevanje občinskega denarja društvom, kulturi in športu v občini. Spremembe pravilnikov, kot je povedal župan, so bile potrebne zaradi usklajevanja vsebine z aktualno zakonodajo in priporočili notranje revizije.
Prostori bivše ambulante v roke društvom
Nekaj več besedi se je v umirjeni žetalski sejni dvorani slišalo pri sprejemanju spremenjenega odloka o občinskih cestah. Slednjega so prav tako spremenili predvsem v členih, ki jim bo v prihodnje omogo-
„Tokrat je šlo za mladinsko pobudo 'Kje so tiste stezice, ki so včasih bile ...', v sklopu katere je bila nekoliko prenovljena Vukova domačija in zbirka v njej, obnovljene so bile tudi nekatere pohodne poti in ob njih postavljene posebne klopi za oddih. Glavni namen mladinske pobude je bil aktivirati mlade v kraju in jih spodbuditi k aktivni participaciji v družbi preko prostovoljnega dela. Namen pobude je bil tudi obujanje kulturnega življenja, ohranjanje kulturne dediščine v kraju in tako narediti bivanje na podeželju prijetnejše, morda celo privabiti kakšnega obiskovalca ali prebivalca več v Žetale," je za TD Žetale povedal Tomaž Gajser.
Projekt so sicer mladi začeli izvajati septembra 2010: „Pove-dati moram, da je bilo vloženega veliko truda, da smo dosegli vse zastavljene cilje. Mlada ekipa društva je s pomočjo lokalne mladine izvedla pobudo in tako prispevala k dobrobiti celotnega kraja. Najprej smo izvedli delovno akcijo, v kateri smo obnovili zunanjost Vukove do-
čal vzdrževanja in obnove cest z manj potrebne dokumentacije, prav tako so predvidene globe za poškodbe cest (končno) pretvorili iz tolarjev v evre. Prav ob zapisane globe (ki se gibljejo od najmanj 167 evrov, če poškodbe ali zaprtja cest povzroči občan kot fizična oseba, in do 840 evrov, če isti prekršek naredi podjetje) se je ponovno obregnil svetnik Vo-dušek in bolj z mimiko obraza kot z besedami dal jasno vedeti, da se mu zdijo previsoke. Župan Butolen in predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Franc Kidrič sta mu pojasnila, da je po zakonu zdaj treba določiti fiksno kazen za kršitve odloka in ne več v razponu kot prej.
V zadnjem delu seje so svetniki nato soglasno ugodili prošnjama domačega Turističnega in Planinskega društva za najem prostorov v zgradbi, kjer je bila prej ambulanta, vendar s pogojem, da se morajo v primeru vrnitve zdravnika ti prostori tako vrniti za namene ambulantne dejavnosti.
Pritožba upravičena
Čisto za konec seje pa je župan Butolen vse navzoče seznanil še s stanjem razpisov
mačije. Sledilo je postavljanje klopi ob pohodni ekološki poti in po Žetalah, s čimer je pobuda pustila tudi dolgoročno viden pečat v kraju. Ob božiču smo okrasili božično drevo pri domačiji, v začetku novega leta pa smo se lotili obnove muzejske zbirke v domačiji. Ob zaključku akcije pa smo uredili še zadnje podrobnosti na domačiji in pripravili pohod po Pohodni ekološki poti za mlade. S projektom smo želeli predvsem aktivirati mlade, poskrbeti za kulturno dediščino
Mladi člani TD so prenovili Vi dili klopi ob žetalski pohodni
in občinskih kandidatur; tako je povedal že znano dejstvo, da nobena haloška občina ni uspela s cestnimi projekti na razpisu za Južno mejo in da zdaj čakajo, kakšni bodo pogoji naslednjega napovedanega razpisa. Prav tako je pred javnostjo razgrnil zanimivo zgodbo o kandidaturi občine na razpis kmetijskega ministrstva v letu 2008, ko je Direkcija za ceste prenavljala cesto, občina pa je želela ob njej urediti pločnike z javno razsvetljavo (s pomočjo denarja iz omenjenega razpisa). Toda vloga jim je bila najprej zavrnjena, češ da ne more biti projekt financiran iz dveh virov. Ponovno so s tem projektom kandidirali na isti razpis (Vaška središča) leto kasneje, le da so vanj vključili še obnovo fasade na gasilskem domu. Drugič je bila zahtevana dopolnitev vloge z izjavo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, vendar je občina potreben dokument s ptujske Upravne enote dobila po preteku roka za dopolnitev, zato so bili ponovno zavrnjeni. Župan se je zato odločil za pritožbo in šele po desetih mesecih prejel odgovor, da je bila pritožba upravičena, saj si je kmetijsko ministrstvo dolžno samo poiskati in pridobiti tovrstne izjave. Vendar občini to ni kaj dosti pomagalo; denarja namreč še vedno nima in še vedno čaka na odgovor kmetijskega ministrstva. »In to je to, o čemer že dolgo govorim - občine smo v takih primerih čisto nemočne. Dokazali smo, da imamo prav, ampak kaj nam to pomaga?!«
SM
v našem kraju in tako narediti podeželje prijetnejše in privlačnejše za življenje. Želeli smo pokazati mladim, da živijo v prijetnem, ustvarjalnem okolju in da imajo neverjetno prednost, da živijo prav tu, v osrčju Haloz. Hkrati smo želeli zvišati njihovo samozavest glede zaposlitve in zaposlovanja, namreč območje se srečuje z veliko nezaposlenostjo in odseljevanjem mladih," so še sporočili z žetalskega Turističnega društva.
SM
domačijo (na posnetku) in ure->ški poti.
Foto: D. Murko
Članice ekipe 112 iz PGD Majšperk so znova dokazale, da so najboljše v Sloveniji.
Gasilstvo • Velik uspeh gasilk iz Majšperka
Najboljše v Sloveniji
Na nedavnem pokalnem gasilskem tekmovanju, ki je potekalo na petih mestih, so članice ekipe 112 iz PGD Majšperk ponovno dokazale, da so najboljše, saj so bile v spajanju sesalnega voda kar štirikrat prve.
Žetale • Aktiven podmladek Turističnega društva
Kje so tiste stezice ...
Mladi člani žetalskega Turističnega društva so bili aktivni tudi v zimskih mesecih; žetalsko TD se je namreč prijavilo in tudi izvedlo projekt v okviru programa Mladi v akciji.
Bruselj • Dovoljenje evropskih poslancev
Olaf lahko vodi omejeno preiskavo korupcijske afere
Evropski parlament je sporočil, da je uradu za boj proti goljufijam Olafu dovolil omejeno preiskavo korupcijske afere, v katero je vpleten tudi bivši evropski poslanec iz Slovenije Zoran Thaler. Za Olafa je to »korak v pravo smer«, a ne dovolj. Poleg tega so se vodilni v parlamentu danes dogovorili za zaostritev pravil za poslance in lobiste.
Predsednik parlamenta Jerzy Buzek je danes pojasnil, da je temeljito analiziral razmere in se odločil, da Olafu dovoli »administrativno« preiskavo, ne pa tudi »kazenske«. To med drugim pomeni, da Olaf še vedno ne sme v pisarne vpletenih evropskih poslancev.
»V okviru administrativne preiskave Olafu ne morem dovoliti, da vstopi v pisarne evropskih poslancev. Poleg tega sem pozval k popolnemu spoštovanju imunitete članov parlamenta,« je izjavil Buzek.
V Olafu so v odzivu na to odločitev povedali, da je »korak v pravo smer«, da so dobili nekaj informacij, ki so jih zahtevali, a da niso popolnoma zadovoljni in da pričakujejo še več. Olaf bo svoje stališče podrobneje predstavil na novinarski konferenci v petek.
Predsednik parlamenta je sicer poleg omenjenega še izpostavil, da so pripravljeni v celoti sodelovati s pristojnimi nacionalnimi organi, vključno z dovoljenjem dostopa do pisarn in računalnikov evropskih poslancev, ko bo rešeno vprašanje imunitete.
Buzek je tudi poudaril, da je v tesnem stiku z nacionalnimi oblastmi iz držav članic, iz katerih so vpleteni poslanci, ter pojasnil, da je že dobil informacije od slovenskih in avstrijskih organov pregona, kmalu pa pričakuje tudi uradno pismo od romunskih.
»Za zaščito dokazov so pisarne članov parlamenta zaklenjene in zastražene, dokler ne bodo imele pristojne oblasti možnosti, da jih pregledajo,« je še povedal Buzek. »Kot predsednik te institucije moram delovati kot varuh njenega dostojanstva,« je poudaril.
»Po temeljiti analizi vseh pravnih vidikov« in »izmenjavi mnenj med obema institucijama na najvišji administrativni ravni« je tako po več kot tednu sporov med Olafom in parlamentom Buzek v sredo obvestil Olaf, da ima pravico preiskati obtožbe o korupciji, a ob določenih omejitvah.
Gre za korupcijsko afero, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Vanjo so za zdaj vpleteni štirje evropski poslanci - Slovenec Thaler in Avstrijec Ernst Strasser, ki sta že odstopila, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain.
Sunday Times trdi, da so se njegovi novinarji pod krinko lobistov z omenjenimi poslanci dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ.
Poleg tega je Buzek v sredo Olafu zagotovil digitalne podatke, ki jih je evropska poslanka Diana Wallis, pristojna za notranjo preiskavo afere, dobila od Sunday Timesa, so danes še sporočili iz Buzekove pisarne.
Sicer pa se je danes sestala konferenca predsednikov, torej Buzek in predsedniki političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki se je strinjala, da je treba zaostriti kodeks ravnanja evropskih poslancev in pravila za sodelovanje z lobisti.
Dogovorili so se, da bodo vzpostavili delovno skupino, ki bo opredelila nova pravila. »Zelo pozorno moramo preučiti vprašanje, kaj pričakujemo od članov parlamenta, tako glede njihovega obnašanja kot glede njihovih stikov z različnimi zunanjimi interesi,« je dejal Buzek.
Vodje političnih skupin so po navedbah tiskovne službe parlamenta soglasno podprli Buzekove predloge, na primer uvedbo jasnih pravil za lobistične dejavnosti v parlamentu, zaostritev kodeksa za evropske poslance in za to potrebne spremembe poslov-nika.(sta)
Gospodarstvo po svetu
Dublin • Irske banke bodo po podatkih centralne banke iz Dubli-na v prihodnjih mesecih potrebovale dodatnih 24 milijard evrov, da bi jim zagotovili stabilno poslovanje, ugotavlja nestrpno pričakovano poročilo o stresnih testih, ki so ga popoldne objavili na Irskem.
Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. S tem se bi celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oz. 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potrebovala dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. Bruselj • EU je neenotna glede odprave prepovedi vnosa tekočin na letalo v ročni prtljagi. Za konec aprila je načrtovana odprava prepovedi za tranzitne lete, do konca aprila 2013 pa popolna ukinitev. Francija in Italija se s tem ne strinjata, češ da tehnologija, ki naj bi preverjala tekočine, ni nared. V Evropski komisiji pa pravijo, da ni dokazov za to. Odpravo prepovedi vnosa tekočin na letala v ročni prtljagi določajo novi ukrepi za poenostavitev pravil EU na področju varnosti v civilnem letalstvu, ki so začeli veljati aprila lani. V zameno za to morajo letališča vzpostaviti tehnologijo, ki bo omogočala preverjanje tekočin. Francija in Italija se s tem ne strinjata in vztrajata, da bosta s ciljem učinkovitejšega boja proti terorizmu ohranili prepoved vnosa tekočin na letala v ročni prtljagi. V Parizu pravijo, da so le Nemčija, Danska in Švedska opremljene s tehnologijo za preverjanje tekočin. Dunaj • Avstrijski energetski velikan OMV bo z aprilom dobil novega glavnega izvršnega direktorja. To bo postal Gerhard Roiss, ki bo na tem mestu nasledil Wolfganga Ruttenstorferja, so danes sporočili iz družbe. Roiss je od leta 2002 deloval kot pomočnik predsednika uprave in bil odgovoren za rafinerije in trženje pe-trokemičnih proizvodov. Pred tem je Roiss načeloval enoti za raziskave in proizvodnjo. Roiss ob prevzemu novega položaja pravi, da se je OMV v zadnjih nekaj letih vse bolj krepil. Z nedavnim prevzemom turške družbe Petrol Ofisi so denimo občutno okrepili svoj položaj na rastočem turškem trgu. Zdaj pa skupino, tako novi direktor, čaka konsolidacija treh bistvenih trgov družbe in povečanje iz tega izhajajočih potencialnih sinergij v kontekstu povezane energetske skupine.
Bruselj • Nemški železniški operater Deutsche Bahn je v preiskavi zaradi suma kršitve evropske zakonodaje o varstvu konkurence, so danes povedali v Evropski komisiji v Bruslju. Ob tem so potrdili navedbe nemških medijev, da je komisija v torek izvedla nenapovedano inšpekcijo v prostorih Deutsche Bahna in nekaterih njegovih podružnic. »Evropska komisija ima razlog, da verjame, da bi lahko Deutsche Bahn kršil pravila EU o varstvu konkurence, ki prepovedujejo zlorabo prevladujočega položaja na trgu,« so pojasnili v komisiji. Komisija sumi, da bi lahko podružnica Deutsche Bahn Energie, dobavitelj elektrike nemškim železnicam, prednostno obravnavala tovorno železniško vejo te skupine. V komisiji so ob tem poudarili, da so nenapovedane inšpekcije le začetek preiskave in da za zdaj še ni dokaza, da je Deutsche Bahn dejansko kršil evropsko zakonodajo. (sta)
Tripoli • Libijskemu samodržcu so šteti dnevi
Gadafija zapuščajo že najbolj zvesti ministri
Foto: elpais.com
Libijskega samodržca Mo-amerja Gadafija že zapuščajo tudi najbolj zvesti glasniki njegovega režima. Tako je libijski zunanji minister Musa Kusa v sredo zvečer uspešno prebegnil v Anglijo. To naj bi po mnenju nekaterih pomenilo, da so Gadafiju vse bolj šteti
dnevi. Napadi na njegove sile so se sicer medtem nadaljevali, predvsem v okolici Misrate.
Britansko zunanje ministrstvo je v sredo pozno ponoči potrdilo, da je libijski zunanji minister Kusa, nekdanji šef libijske obveščevalne službe in eden najtesnejših Gadafijevih sodelavcev, prebegnil, ker nasprotuje napadom Gadafijevih sil na civiliste. Kusa je najprej iz Libije odpotoval v Tunizijo, od tam pa v Veliko Britanijo, kjer je pristal na letališču Farnboro-ugh v Angliji.
Kot so sporočili z britanskega zunanjega ministrstva, je Kusa potoval »na lastno željo« in sporočil, da odstopa s položaja. Vendar mu niso podelili imunitete - »niti britansko niti mednarodno pravosodje«, je povedal britanski zunanji minister William Hague.
Je pa njegov prebeg znak, da se režim libijskega voditelja Moamerja Gadafija »ruši od znotraj«, je prepričan Hague. Gadafi se mora vprašati, kdo ga bo naslednji zapustil, je še dodal in pozval vse pripadnike
njegovega režima, naj mu obrnejo hrbet.
Po mnenju zahodnih sil na čelu kampanje proti Gadafiju prebeg Kuse pomeni velik udarec režimu libijskega voditelja, ki se bori z uporom proti svoji 42-letni vladavini. Kusa naj bi bil tudi ključna osebnost v prizadevanjih Libije za izboljšanje mednarodnega ugleda države v času pred trenutno krizo. 59-le-tnik je bil na položaj zunanjega ministra imenovan marca 2009, pred tem pa je od leta 1994 vodil libijsko obveščevalno službo.
Po ocenah nekdanjega libijskega ministra za imigracijo Alija Erišija, pobeg Kuse nakazuje, da so Gadafijevemu režimu šteti dnevi. »To je konec ... to je udarec za režim in drugi bodo sledili,« je dejal Eriši. »Ves čas sem govoril, da jih vse zadržujejo kot talce v Tripoliju. Neverjetno je, kako je Kusi uspelo pobegniti iz države,« je dejal bivši minister, ki je tudi sam pobegnil v tujino kmalu po začetku vstaje proti Gadafiju sredi februarja.
Eriši je prepričan, da bo Kusa lahko razkril veliko skrivnosti o Libiji. »On ve, kaj se dogaja v Libiji, od kod dobivajo orožje ... Lahko bi bil zelo koristen in to je zanj priložnost, da se odkupi za veliko slabega,« je dodal.
Predstavnik Gadafijevega režima Moussa Ibrahim po drugi strani zatrjuje, da Kusov odhod ne bo spodnesel oblasti. »To je borba celega naroda. Ni odvisna od posameznikov ali od vodilnih, ne glede na njihov rang,« je dejal. Prav tako ni želel komentirati, ali je šlo za pobeg. Poudaril je le še, da bo polkovnik Gadafi s svojimi otroki v svoji državi ostal »do konca«.
To Gadafi dokazuje tudi s svojim vztrajanjem v bojih proti upornikom, ki so se danes vrnili v mesto Brega, od koder so se umaknili v sredo, ker so se mestu približevale Gadafijeve sile. Uporniki so v sredo prav tako zapustili Adždabijo, medtem ko so vladne sile napredovale proti uporniški trdnjavi Bengaziju.
Nadaljevala pa so se tudi zavezniška bombardiranja Gadafi-jevih sil. Letala, nad katerimi je danes dokončno poveljevanje prevzel Nato, so bombardirala tanke, oklepna vozila in raketne baterije okoli Misrate, od koder Gadafijeve sile napadajo upornike.
Ameriški mediji so sicer v sredo poročali, da so v Libiji tudi številni agenti ameriške obveščevalne službe Cia. Na dan je prišlo tudi, da je predsednik ZDA Barack Obama pred tedni podpisal tajni ukaz za pomoč upornikom. Bela hiša teh navedb ni ne zanikala in ne potrdila.
Novica, da so v Libiji agenti Cie, bi bila povsem logična. Britanski viri so že priznali prisotnost svojih agentov in tudi pripadnikov posebnih enot, ki so nujni za pravilno usmerjanje zračnih napadov na Gadafijeve sile. Obama je sicer večkrat zagotovil, da ameriških vojakov ne bo pošiljal v Libijo. Orožja za zdaj naj tudi še ne bi poslali, vendar pa ukaz ameriškega predsednika to omogoča v prihodnje.
Zahodne sile sicer skušajo tako z vojaškimi napadi kot diplomatskimi prizadevanji Gada-fija pripraviti do odhoda z oblasti, čeprav libijski voditelj javno ni pokazal še nobenega znaka, da se namerava odreči oblasti. Kljub temu se pojavljajo ugibanja o njegovem morebitnem odhodu v izgnanstvo.
Uganda je bila v sredo prva, ki mu je ponudila možnost politič-
nega azila. Tiskovni predstavnik ugandskega predsednika Yowe-rija Musevenija je dejal, da bi bil Gadafi pri njih dobrodošel. Ugandski minister za varnost Amama Mbabazi je sicer v Moskvi nato dejal, da Gadafi za azil ni zaprosil, zato mu ugandske oblasti tudi niso dale uradne ponudbe. (sta)
Kuvajt • Vladna kriza
Kuvajtska vlada odstopila
Kuvajtska vlada je konec minulega tedna ponudila svoj odstop. Potem ko je odločitev sprejela na izredni seji, je odstop ponudila emiru šejku Sabahu al Ahmedu al Džaberu al Sabahu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Z odstopom je vlada preprečila zaslišanje treh ministrov v parlamentu. Pričakovati je, da bo emir odstop vlade sprejel, mandat za sestavo nove vlade pa znova dodelil sedanjemu premieru, šejku Naserju Mohamedu al Ahmedu al Sabahu.
Trije ministri, ki bi jih morali v prihodnjih dneh zaslišati, so člani vladajoče emirjeve družine Al Sabah. Gre za naftnega in informacijskega ministra, šejka Ahmeda al Abdulaha al Saba-ha, ministra za gospodarstvo, gradbeništvo in razvoj, šejka Ahmeda al Fahda al Sabaha in zunanjega ministra, šejka Mohameda al Sabaha al Sabaha.
Parlament je zahteval zaslišanje omenjenih treh ministrov zaradi vrste vprašanj, od suma vpletenosti v korupcijo do slabega opravljanja dela.
Gre za odstop šeste vlade pod vodstvom premiera šejka Naserja Mohameda al Ahmeda al Sabaha, ki je položaj zasedel pred petimi leti. V tem času so razpustili tri parlamente, dodaja francoska tiskovna agencija AFP.
Več poslancev je v zadnjih dneh poudarilo, da napovedana zaslišanja ministrov nikakor niso povezana z aktualnimi nemiri v arabskem svetu. Zahteve poslancev po zaslišanjih ministrov v Kuvajtu sicer niso nič nenavadnega, vendar jih vladajoča družina dojema kot žaljive, če se morajo njihovi člani zagovarjati pred poslanci. (sta)
Sarajevo • Valentin Inzko sporoča:
PIC podprl okrepljeno navzočnost EU v BiH
Foto: infobih.com
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je dejal, da je Svet za uresničevanje miru (PIC) podprl okrepljeno navzočnost Evropske unije v BiH v obliki urada posebnega predstavnika EU. PIC je sicer izrazil zaskrbljenost, ker BiH šest mesecev po volitvah nima vlade.
Kot je novinarjem povedal Inzko, je na današnjem zasedanju upravnega odbora PIC
osebno podprl ločitev urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR) in urada posebnega predstavnika EU (EUSR). Novi vodja delegacije EU v BiH bo, kot je pojasnil, najverjetneje imenovan v nekaj tednih, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
O zaprtju OHR na zasedanju PIC niso govorili, je še dejal Inzko in ob tem poudaril, da pogoji za zaprtje še niso izpolnjeni, zato bodo v tej fazi okrepili navzočnost EU v BiH. Novi posebni predstavnik EU bo po besedah Inzka lahko sprejemal določene sankcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. PIC je mednarodno telo, v katerem so predstavniki 55 držav in organizacij, med njimi članic EU, Rusija in ZDA. PIC, ki je pristojen za nadzor uresničevanja Daytonskega sporazuma, se sestaja občasno, da oceni položaj v BiH. (sta)
Bruselj • Sklep Evropske komisije
Brezplačno sadje in zelenjava v šolah
Evropska komisija je potrdila shemo brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave šolarjem v EU za šolsko leto 2011/2012 v višini 90 milijonov evrov, s katerim naj bi spodbujali dobre prehranje-
valne navade pri mladih. V programu, ki se je pričel v šolskem letu 2009/2010, sodeluje 24 članic sedemindvajsterice, so danes sporočili v Bruslju.
V prihodnjem šolskem letu bodo največ sredstev iz tega programa prejele Italija (18 milijonov evrov), Nemčija (11 milijonov evrov), Francija (10 milijonov evrov), Poljska (9 milijonov evrov) in Romunija (8 milijonov evrov). Tri države članice - Švedska, Finska in Velika Britanija - v sistemu ne sodelujejo. Članice, ki sodelujejo v omenjenem programu, ga morajo v določenem deležu sofinancirati z nacionalnimi sredstvi, lahko pa prostovoljno prispevajo še dodatna sredstva.
Sistem razdeljevanja sadja in zelenjave naj bi spodbujal dobre prehranjevalne navade pri mladih, saj študije kažejo, da se pridobljene navade v mladosti ohranjajo celo življenje. Tisti, ki jedo veliko sadja in zelenjave v otroštvu, ohranjajo to navado tudi pozneje. Tisti, ki ne uživajo veliko sadja in zelenjave, pa pogosto ne spreminjajo svojih navad in jih poleg tega prenašajo tudi na svoje otroke. Boljše prehranjevalne navade so tudi pomembne v boju z zdravstvenimi težavami, povezanih s hrano, kot so prekomerna teža pri otrocih.
Prvo leto programa je brezplačno sadje in zelenjavo v okviru programa prejelo 4,7 milijona šolarjev, so še sporočili v Bruslju. (sta)
Ptuj • O sanaciji ptujske bolnišnice
Trend se mora obrniti do junija
Na marčevski seji sveta JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ta je bila 23. marca, so ob sanacijskem programu obravnavali tudi poslovno poročilo za leto 2010, program dela in finančni načrt za leto 2011, poročilo o čakalnih dobah v bolnišnici, odzivno poročilo na revizijsko poročilo ter najem dolgoročnega kredita za energetsko sanacijo.
Ptujska bolnišnica je poslovanje v letu 2010 zaključila s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1,771 milijona evrov, kar je skoraj osem odstotkov prihodkov. Ob tem pa problem predstavljajo že tudi likvidnostne težave, za zdaj jih rešujejo z najetim kratkoročnim posojilom. Na pobudo direktorja bolnišnice Roberta Čeha, dr. med., spec. radiologije, je bila imenovana skupina za pripravo predloga sanacijskega načrta, da bi se poslovanje ptujske bolnišnice izboljšalo in obvladali stroški. Ob članih iz bolnišnice sta se kot zunanja sodelavca, svetovalca, v pripravo sanacijskega programa vključila Vasja Re-berc in Jurij Stariha, bivši in sedanji finančni direktor Golnika. Pri pripravi sanacijskega načrta so izhajali iz analize poslovanja 2010, ki je po oceni sanacijske komisije v letnem poročilu korektno pripravljena. Ptujska bolnišnica je v zadnjih letih pridobila veliko novih programov, ki jih je v večini tudi izvedla. Glede na kadrovske zmogljivosti izvedba programov ni problematična, razen nekaterih izjem, ugotavljajo pripravljavci sanacijskega programa. Ocena je tudi, da je bilo investiranje v nove aparate in izboljšanje kakovosti bivanja za paciente v zadnjih letih nadpovprečno, oddelki so tudi dobro urejeni. Vodstvo bolnišnice pa je v zadnjem letu premalo pozornosti namenjalo nekaterim ključnim področjem vodenja. V letu 2010 je imela ptujska bolnišnica dobrih 22,639 milijona evrov prihodkov, stroški pa so v enakem obdobju doseli dobrih 24,410 milijona evrov. Nekaj sredstev so izgubili zaradi nedoseganja zakupljenega programa. Treba bo tudi uskladiti razhajanje med pogodbeno in realizirano utežjo. Do te razlike je prišlo zaradi tega, ker delajo zahtevnejše stvari, kot jih imajo s pogodbo priznane, enostavno nimajo priznanih storitev, ki jih izvajajo, pojasnjuje direk-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice: „Stroške smo pričeli obvladovati že pred pripravo sanacijskega načrta, ki je pripravljen v osnutku."
tor. Uvajajo novi računalniški program, da bodo lažje prišli do podatkov, na katerem oddelku prihaja do izstopajočih stroškov, da jih bodo lažje obvladovali.
V arbitražnem postopku bodo skušali doseči priznanje pogodbene uteži v višini realizirane povprečne uteži iz leta 2010. Ocena je, da bi optimalna izkoriščenost potencialnih prihodkov lahko prinesla pozitiven vpliv na poslovanje v višini 900 tisoč evrov. Skoraj 13 milijonov evrov so dosegli stroški dela v letu 2010 ali 53,22 odstotka vseh stroškov. Čeprav bodo v tem letu stroški še pod posebnim nadzorom, se kvaliteta storitev ne sme poslabšati. V prvi vrsti bodo skušali obvladati stroške dela, še posebej podjemne pogodbe in pogodbe s samostojnimi podjetniki, prav tako bo treba preveriti upravičenost izplačevanja nadur (ohraniti le tiste, ki so zakonite, vnaprej planirane in nujno potrebne), stroške materiala in storitev. Potrebne pa bodo tudi spremembe v notranji organiziranosti, na kadrovskem področju, kot tudi na področju izobraževanja. V tem trenutku izračuni kažejo, da bi bilo stroške mogoče znižati za več kot 500 tisoč evrov. Nekaterih stroškov, vezanih na uvajanje ISO-standardov, v le-
Foto: Črtomir Goznik
Štefka Presker, predsednica sveta JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj: „Bolnišnica mora poslovati v okviru razpoložljivih sredstev."
tošnjem letu ne bo. Pred njimi pa je tudi zahteva ministrstva za akreditacijo, ki bo prav tako zahtevala angažma nekaj deset tisoč evrov. Potencialni prihranki v letu 2011 naj bi po besedah direktorja Roberta Čeha znašali 1,959 milijona evrov, ključnega pomena v tem letu bo izid arbitraže uravnoteženja planske in realizirane uteži, pridobitev ustreznega vira financiranja za tekoče poslovanje ter za financiranje energetske sanacije bolnišnice, s katero naj bi začeli že kmalu. Prihranki v letu 2012 pa naj bi znašali kar 2,217 milijona evrov. Ob uspešni arbitraži v letu 2011 in glede na zapisano v sanacijskem načrtu bi bilo možno poslovanje normalizirati v dveletnem obdobju. Na uspeh sanacijskega programa oziroma ukrepov ob vodstvu lahko odločilno vplivajo predstojniki, ki se tega še kako zavedajo. Po novem pa ima direktor ptujske bolnišnice tudi pomočnika za strokovne zadeve. Na to funkcijo je imenoval asist. mag. Teodorja Pevca , dr. med., spec. kirurga, predstojnika kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, ki bo s svojimi predlogi zagotovo prispeval, da se bo stanje v bolnišnici saniralo. Že letos naj bi poslovanje spravili na pozitivno ničlo, ker bo zelo težko, pravi Čeh, potrudili
pa se bodo, da bi to zahtevo izpolnili. Trend na bolje naj bi se obrnil že junija.
„Višina izgube je izredno visoka glede na dejstvo, da je bolnišnica leto prej poslovala s pozitivnim rezultatom. Ko smo v preteklem letu obravnavali poslovanje bolnišnice, vodstvo ni znalo pojasniti vzrokov za negativne rezultate. Zato je sanacijski program po naši oceni dobro izhodišče za takojšnje ukrepanje in izboljšanje finančnega rezultata v letošnjem letu. Na seji, ki je bila, nismo sprejeli predloga sanacijskega programa, ker smo ugotavljali, da ga bo treba dopolniti. Program je preveč optimistično naravnan na povečanje prihodkov v letošnjem letu, ki pa je zgolj hipotetično. Splošni dogovor z ZZZS je bil sklenjen za leto 2010 in 2011, aneksov pa ni pričakovati. Zato je tudi težko pričakovati v sanacijskem programu naveden obseg povečanja prihodkov. Člani sveta zavoda menimo, da je treba program dopolniti na odhodkovni strani, analizirati stroške dela, ki so se v preteklem letu povečali ob nerealiziranem programu dela, stroške storitev in druge stroške. K posameznim navedenim ukrepom je treba navesti naloge za njihovo izvedbo, nosilce posamezne naloge ter čas izvedbe. Ponovno smo poudarili, da mora bolnišnica poslovati v okviru razpoložljivih sredstev in zagotavljati kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev za prebivalce območja. Z doslednim in takojšnjim izvajanjem vseh ukrepov sanacijskega programa svet zavoda pričakuje že ob polletju zmanjšanje razlike med prihodki in odhodki, sicer bo moral ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi, ob sočasnem sodelovanju z ustanoviteljem, lokalno skupnostjo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter zaposlenimi v bolnišnici,« je povedala predsednica sveta zavoda ptujske bolnišnice Štefka Presker.
MG
Pa brez zamere
Resnica preko faksa
Pravila, zakoni in druga poneumljanja
Naj nekaj razjasnimo takoj na začetku. Podnaslov se ne sme brati dobesedno; v družbi morajo obstajati določeni zakoni in pravila - družbena pogodba, če hočete -, da se ne bi vse skupaj sprevrglo v kaos in nasilje ter da bi družba bila vsaj malo enakopravna ter napredna. A to ne pomeni, da so vsi zakoni in pravila dobri - nasprotno, veliko zakonov in pravil na vseh področjih je preprosto bedastih, so sami sebi namen in lep dokaz tega, da se določene sfere družbe ter družbenih institucij ukvarjajo same s sabo in ne s tem, za kar so pristojne in za kar so bile vzpostavljene.
Veliko zakonov in pravil je popolnoma skreganih z zdravo pametjo; pravzaprav gre že za žalitev inteligence. Na te zakone lahko gledamo z dveh zornih kotov, ki pa skupaj pravzaprav predstavljata nek začaran krog: lahko rečemo, da morajo bedasti zakoni obstajati zato, ker so ljudje v veliki meri izgubili vsak smisel za zdravo pamet - lahko pa rečemo tudi, da ti zakoni obstajajo zato, da bi ljudje nehali razmišljati z zdravo pametjo in bi samo instrumentalizirano, kot biološki roboti, izvajali predpise, ki jih ti zakoni, pravila podajajo (saj vidite, kje je tukaj circulus vitiosus, mar ne?). Pa da ne bomo samo teoretizirali, še zadnji »biserček«, ki me je ponovno spomnil na do sedaj podano. Gre pa takole.
Prejšnji teden sem moral na določeno institucijo naše države poslati tri liste dokumentov preko faksa. Ker le-tega ne posedujem, sem se kot zmeraj napotil na poštno izpostavo, saj ti tam v zameno za nekaj evrov nudijo to uslugo. Skratka, šlo je za standarden postopek, ki sem ga brez posebnih zapletov opravil že več desetkrat. A tokrat sem želel omenjeni postopek za razliko od enote, kjer ga opravljam ponavadi, izvesti na drugi poštni enoti. Ko sem se tako po kar nekajminutnem čakanju (zakaj se pred menoj v vrsti skoraj zmeraj najde oseba, ki brezmejno naklada in ji nič ne gre v glavo, nimam pojma) znašel pred okencem, za katerim je uradovala poštna uslužbenka srednjih let, sem ji izročil tri natisnjene liste formata A4 in ji pojasnil, da bi jih rad po faksu poslal na številko, ki je (jasno in razločno) natisnjena v glavi enega izmed njih.
Pa se je začelo - najprej je poštna udarnica na veliko zavila z očmi in zavzdihnila nad njeno kruto usodo, nato pa mi nadvse strokovno pojasnila, da to pa ne gre tako in da se to tako ne dela. Na moje vprašanje, da kako da ne, saj sem postopek, sredi katerega sva se znašla, na tej-in-tej poštni enoti do sedaj zmeraj opravljal tako in pri tem ni bilo niti najmanjšega problema, sem nazaj dobil še en globok vzdihljaj in rahlo prezirljivo pojasnilo, da »oni tam itak zmeraj vse počnejo po svoje«. Na moj začuden pogled sem dobil pojasnilo, da so pravila in zakoni taki, da moram sam najprej na list papirja z dokumenta prepisati številko faksa in ji ta list izročiti, ona pa potem s tega lista vtipka številko v faks. Drugače bi namreč lahko nosila krivdo za napačno vtipkano številko in torej napačno poslan faks (in seveda stroške) pošta oziroma ona sama kot zaposlena.
''Aha, torej jaz moram prepisati številko na prazen list papirja, in če se pri tem zmotim, nosim krivdo sam, če pa se pri tipkanju pravilno napisane številke na listu v faks zmotite vi, pa torej vi?'' sem vprašal. Odgovor je bil pritrdilen. Potem sem uradni osebi na drugi strani odgovoril oziroma jo pojasnjujoče vprašal, v čem je smisel tega, da moram prepisovati številko, ko pa je le-ta jasno natisnjena v isti obliki (torej v arabskih številkah in ne v kakšni žlobu-dravščini) že na dokumentu. Kajti če ji jaz predam pravilno prepisano število na listu, se lahko ona pri tipkanju številke zmoti prav tako, kot če bi enostavno pretipkala številko z dokumenta. Se pravi, da gre pri prepisovanju številke za povsem odvečno operacijo in člen v procesu pošiljanja faksa, kajti če ji jaz predam dokumente in potrdim, da je številka prava, se lahko ona pri tipkanju številke zmoti prav tako, kot če bi pravilno prepisal številko na list in ji ga potem predal, mar ne?
Gospa je bila sedaj še malce bolj živčna in je hitela pojasnjevati, da se tako zavarujejo. »Ampak kako,« sem mirno razvijal dalje, »pri vašem tipkanju tako lahko pride do napake v obeh primerih - tako v primeru, da bi 'prepisovali' z uradnega dokumenta ali pa bi to isto počeli z lista, ki vsebuje pravilno napisano številko. Razlika se torej pojavi zgolj, če sam napačno prepišem številko - temu pa se vendar lahko izognemo tako, da enostavno vi prepišete številko iz uradnega dokumenta, kjer je zagotovo podana pravilno. Vaša odgovornost/ možnost, da se boste zmotili, je namreč v vsakem primeru natanko enaka; še več, na dokumentu je številka odtisnjena čitljivo in 'uradno', medtem ko je na listu papirja, kamor bi jo moral prepisati, zaradi moje pisave lahko nakracana in je torej možnost za to, da se boste zmotili, že večja?« To je bilo že preveč. Gospa je začela živčno ponavljati: »Pravila, pravila!!!« in :«Taki so prepisi in tako mora biti!!!«. Zavijanje z očmi je sedaj že prešlo v nervozno vzdihovanje in sopihanje, med katerim je zagrabila prazen list papirja ter nanj sama prepisala številko faksa, nato pa zagrabila tiste tri liste ter jih jela pošiljati. Hotel sem jo še prekiniti ter ji pojasniti, da sedaj, ko je sama (namesto mene) prepisala številko, nosi dvojno odgovornost za morebitno napako, a sem raje molčal, ker »pravila so pravila« in »taki so predpisi in tako mora biti«.
Najbrž je odveč pripominjati, da po opravljeni in plačani storitvi z druge strani okenca nisem dobil niti »hvala« niti »nasvidenje« - le izza sosednjega okenca sem slišal rahlo muzanje sodelavke uradne osebe, s katero sem imel opravka; ona je očitno razumela. Ampak pravila so pravila in taki so predpisi (in zakoni).
Gregor Alič
Gornja Radgona • Sejem MEGRA odprl vrata
Vlačič: »Kriza v gradbeništvu še ni dosegla dna!«
S sloganom Obnovljive perspektive je bil minuli torek na sejmišču Pomurskega sejma (PS) v Gornji Radgoni slovesno odprt 24. mednarodni sejem gradbeništva Megra. Kot je v uvodnem delu odprtja povedal direktor PS Janez Erjavec, so prireditelji želeli poudariti pomen obnovljivih virov energije, še zlasti gradbenih materialov, v prvi vrsti lesa ter ob tem energijsko varčno gradnjo, ki je glede na energijsko krizo, največja perspektiva gradbeništva.
V odsotnosti gospodarske ministrice Darje Radič je sejem odprl minister za promet Patrick Vlačič in v svojem nagovoru poudaril, da celotno slovensko gradbeništvo doživlja dramatično preobrazbo, kar je posledica izpostavljenosti finančni, gospodarski in
družbeni krizi zadnjih dveh let. Dovolj zgovoren in zaskrbljujoč je podatek, da se je vrednost opravljenih gradbenih del po 16-odsotni rasti leta 2008 v letu 2009 znižala za 21 odstotkov, lani pa še za nadaljnjih 17 odstotkov. Ob tem pa je izpostavil aktivnost vlade RS,
ki je storila nekaj pomembnih korakov za izboljšanje razmer v gradbeništvu, med kar je štel sprejetje treh zakonov za doseganje večje plačilne discipline. Prometni minister je zatrdil, da si vlada prizadeva spodbuditi povpraševanje v gradbeništvu zlasti v treh smereh: s pospeši-
tvijo dela pri pripravi ključnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji na področjih energetike, prometa in okolja, nadalje z izvajanjem energetske učinkovitosti, s spodbujanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije ter z okrepljeno podporo slovenskemu gospodarstvu na
tujih trgih. Kot prednostne naložbe v letih 2011 in 2012 je Vlačič navedel izboljšanje železniške infrastrukture, nadgradnjo Luke Koper, pa tudi naložbe v letališča Ljubljana, Maribor in Portorož. V programu izgradnje avtocest so v tem letu predvidena gradbena dela
v vrednosti 39 milijonov evrov, v glavne in regionalne ceste pa se bo namenilo 67 milijonov evrov.
Medtem ko je Vlačič ugotavljal, da še ne gre z gotovostjo govoriti, da je kriza v gradbeništvu dosegla dno, pa je predsednik Združenja za gradbeništvo pri GZS Branko Selak prepričan, da to panogo najhujše šele čaka. Očitke je naslovil na državo, saj je ena od treh v Evropi, ki niso ustrezno ukrepale, da bi pomagale gradbeništvu. Vladi je predlagal izredne ukrepe, da bi rešila, kar je rešiti še sploh mogoče.
NŠ
Obrež • Folklorni večer z veliko nastopajočimi
Pisan folklorni večer
V soboto zvečer so v Kulturnem domu v Obrežu domači folkloristi Kulturnega društva Obrež pripravili vsakoletni folklorni večer. Pričel se je s pesmijo, saj so najprej zapeli pevci ljudskih pesmi KD Obrež, ki skrbijo za ohranjanje ljudske pesmi.
Foto: Viki Ivanuša
S pisanimi oblekami in posavskimi plesi pa so navdušile Posavke iz Hrastelnice.
Kot je povedala vodja Silva Marčec, je folklorni večer v prvi vrsti namenjen predstavitvi novih plesnih spletov, ki jih je folklorna skupina pripravila v zadnjem času. Po navadi so njihovi nastopi kombinacija petja, dramskega nastopa in plesa na temo kakšnega opravila, s katerim so se ukvarjali naši predniki. Letos so svojo postavitev posvetili šoštarju, z njo pa bodo nastopili tudi na skorajšnji reviji folklornih skupin. V skupini pleše kar enajst parov in vodja je zelo zadovoljna, da se ljudsko izročilo in ljudski plesi obreškega območja prenašajo iz roda v rod. K sodelovanju so uspeli pritegniti tudi muzikanti, ki so seveda nepogrešljivi del skupine. Obreška folklorna skupina si je pred desetletjem ali dvema dala narediti zelo avtentična oblačila, v katerih nastopajo še danes. Ker so oblačila in obutev za folkloro zelo draga, so se letos prijavili na
razpis za sredstva, s pomočjo katerih so zamenjali nekaj oblačil in obutve, ki so bili že preveč iztrošeni.
Nastopili so tudi plesalci mladinske skupine, ki je lani skupaj s folkloristi OŠ Ormož nastopila v Makedoniji in zastopala Slovenijo na tamkajšnjem folklornem festivalu.
Da je večer še bolj zanimiv, pa domači folkloristi vsako
leto povabijo tudi goste. Tokrat so bili to člani folklorne skupine, ki deluje v kulturnem društvu Rak Rakek. Poleg folkloristov so v društvu aktivne še številne druge sekcije. Recimo klekljarska, ki se je predstavila s svojimi čudovitimi izdelki. Zanimivo je, da klekljanje v Rakeku nima tradicije in da se še kakšno desetletje nazaj s klekljanjem
ni ukvarjal nihče. Danes pa v sekciji deluje preko 30 članic, ki se različno spretno lotevajo izdelovanja čipk. Vsako leto pa sodelujejo tudi na klekljarskem tekmovanju v Idriji.
Vedno je zanimivo pogledati tudi nastopajoče iz drugih držav, kjer imajo drugačne plese, glasbo in obleke. Iz Hrvaške so v goste prišli člani IFD Posavke Hrastelni-ca-Sisak. Društvo šteje okrog 40 članov, v Obrežu pa se jih je predstavila le polovica. Gostje iz Siska so izstopale s svojimi bogato poslikanimi oblekami, ki so bile vsaka unikat zase. Posavke so zapele in zaplesale, moški del nastopajočih pa jih je spremljal na glasbilih. Nastopili so tudi Tamburaši iz Vinice.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Klekljarice iz Rakeka so predstavile zanimivo ročno spretnost, ki zahteva veliko potrpežljivega dela.
Ptuj • Šesti festival kitare
Največ kitaristov s Ptuja
Med 30. marcem in 3. aprilom je na Ptuju potekal 6. festival kitare, ki ga vsako leto organizirajo v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID). Pričel se je z nežnejšimi ritmi najmlajših glasbenikov, zaključil pa z glasbenimi poslasticami za ljubitelje ročka.
Festival, ki je tudi tokrat prepletal zvoke klasične kitare, pa tudi jazza, rocka, blue-sa in funka, so kot že v navadi 30. marca odprli najmlajši udeleženci, perspektivni kitaristi nižjih glasbenih šol s Štajerske. »Največ jih je bilo iz ptujske, nastopili pa so posamezno, v duetih in orkestru,« je pojasnil Aleksander Kraner, direktor CID.
1. aprila se je festival nadaljeval v CID z Agostino di Giorgio triom, dan zatem sta
nastopila Jerko Novak in Žarko Ignjatovic, 3. aprila pa se je predstavil Tadej Košir trio z gosti, udeleženci rock kitarske delavnice.
Vzporedno s programom sta namreč potekali dve delavnici: jazz kitarska, ki jo je vodil Di Giorgio, in rock kitarska pod Koširjevim vodstvom. Za obe je po Kraner-jevih besedah vladalo veliko zanimanja, zato so z odzivom zadovoljni.
Polona Ambrožič
Največ kitaristov je bilo s ptujskih glasbenih šol
Ptuj • Baletniki se predstavijo
Veliko deklet in malo fantov
Zadnja marčevska večera je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj v dveh terminih potekal letni baletni nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Foto: Polona Ambrožič
Mladi baletniki pokažejo znanje na vsakoletnem nastopu.
V ptujski glasbeni šoli izvajajo ure balete za različne starostne skupine. »V tem šolskem letu je k baletu vpisanih že 90 učencev, od tega le dva fanta. Teh nam torej primanjkuje, zato jih še posebej vabimo k vpisu. Na splošno se je balet v ptujskem okolju dobro prijel, saj je zanj veliko interesa - zagotovo več, kot smo takrat leta 2003 pričakovali, in to nas zelo veseli,« je pojasnil Štefan Petek, ravnatelj glasbene šole, ki je
tudi pohvalil zelo kvalitetno baletno učiteljico Alenko Ko-strevc.
Njihov baletni oddelek je zelo aktiven, saj se učenci redno udeležujejo revij in tekmovanj, nenehno pa nastopajo tudi na raznih drugih dogodkih. Na letnem nastopu v ptujski gimnaziji so se tako predstavili po letnikih, lanski dve leti pa so celo uprizorili baletni predstavi.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Carl Gustav Jung Spomini, sanje, misli
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2011 (Zbirka Esenca)
Švicarski psihiater Carl Gustav Jung, pionir na področju sanj, je ustanovitelj analitične psihologije. Spomini, sanje in misli se berejo kot romaneskna zgodba, katere prvoosebni pripovedovalec je Jung sam, vprašanja pa mu je zastavljala Aniela Jaffe leta 1957, štiri leta pred njegovo smrtjo. Vsi spomini na zunanje dogodke so zbledeli, tem bolj barvit je spomin na notranja doživetja. Čutil se je predvsem kot zdravnik. Njegov pojem religioznega se je v marsičem razlikoval od tradicionalnega krščanstva, čeprav se je izrazito izrekal za krščanstvo. Knjiga spominov je prepletena z njegovimi znanstvenimi mislimi. Življenjska zgodba Carla Gustava Junga je samouresniče-vanje nezavednega.
Človekovo življenje je tako nezadostno, da je naravnost čudež, če lahko sploh kaj eksistira in se razvija. Njegov najzgodnejši spomin: leži v otroškem vozičku v senci drevesa. Zakon njegovih staršev ni bil srečen zakon. Pri treh ali štirih letih je doživel svoje prve sanje. S temi se je ukvarjal leta. To je bila iniciacija v kraljestvo teme, ampak to je dognal šele kasneje. S šestimi leti se je začel učiti latinščino. V otroštvu je bil veliko osamljen, sestra je bila devet let mlajša. Nenehno je iskal nekaj skrivnostnega. Z enajstimi leti je prišel na gimnazijo v Basel. Spoznal je, da je reven pastorjev sin s podeželja. Mati je v njem vzbujala občutek manjvrednosti. Dvanajsto leto je bilo usodno, nek deček ga je tako udaril, da je padel na tla in od takrat je imel napade omedlevice. Več kot pol leta ni šel v šolo. Napade je premagal in spoznal, da je kriv sam. Od takrat se je pričela njegova vestnost. Vstajal je ob petih in se učil. Obstajalo je čudno izročilo, da je njegov ded Goethejev pravi sin. Kristus mu je bil tuj, Faust pa Goethejev odgovor času. Moral pa je odkriti, kaj hoče Bog z njim. Bog je ustvaril Adama in Evo, da sta morala misliti, česar nista hotela misliti. V družini matere je bilo šest pastorjev. Slišal je veliko pridig in teoloških razprav. Cerkev mu je polagoma postala muka. Njegova mati mu je dala dar, da je videl stvari take, kakršne so. Znal je človeku povedati njegovo zgodbo, čeprav ga je prvič videl. Če je Bog najvišje dobro, zakaj je potem njegov svet tako nepopoln, pokvarjen? Med šestnajstim in devetnajstim letom je začel sistematično slediti zastavljenim vprašanjem. V svoje zadovoljstvo je odkril, da je imelo veliko njegovih navdihov zgodovinske prednike. Veliko odkritje je bil Schopenhauer. Zanimalo ga je vse mogoče, nenadoma pa se mu je posvetilo, da bi lahko študiral medicino. Takrat je tudi umrl oče, ki pa se mu je začel prikazovati v sanjah. Svet je dobil globino in ozadje. Do fiziologije je imel odpor, ob nedeljah je čital Kanta. O Nietzscheju so veliko razpravljali, vendar so ga odklanjali. Če bi imel denar, bi bila kirurgija njegov poklic, toda usoda je hotela, da je izbral psihiatrijo. Po zadnjem izpitu je šel prvič v življenju v gledališče. Asistentsko mesto je nastopil v univerzitetni kliniki v Zurichu. V začetku je uporabljal hipnozo, vendar se ji je kmalu odpovedal. Ustanovil je svoj lasten laboratorij za eksperimentalno psihopatologijo. Postal je znan v Ameriki in od tam so začeli prihajati pacienti. Pri primerih uspešne ozdravitve je tudi sam prišel do novih spoznanj in odkritij. S Freudom sta se leta 1907 dobila na Dunaju in se pogovarjala nepretrgoma trinajst ur. Očitno je Freudu seksualna teorija močno prirasla k srcu. Freud je postavil osebno avtoriteto pred sebe in po letih sta se razšla. Jung je bil zelo prizadet, Freud je namreč izdelal dogmo. Jung je vsakega pacienta obravnaval individualno in tudi rešitev problemov je bila individualna. Večino njegovih pacientov niso predstavljali verni ljudje, temveč tisti, ki so svojo vero izgubili. Vzelo mu je petinštirideset let, da je stvari, ki jih je doživel, zapisal, ujel v posodo znanstvenega dela. Ukvarjal se je z gnostiki, alkimijo, meditacijo. Njegova hči je nasledila zmožnost slutenja. Potoval je v severno Afriko, srečanje z arabsko kulturo je napravilo nanj silovit vtis. Naslednje potovanje je bilo k Indijancem v Mehiko, nato v Kenijo in Ugando, kjer so moški govorili samo z moškimi, ženske z ženskami. V Indiji je prejel tri častne doktorate.
Vse kar lahko pove o onostranstvu, so spomini. Duša je veliko bolj zapletena kot telo. Ko se je ozrl nazaj, je dejal: »Svet, v katerega smo rojeni, je surov in krut, hkrati pa božansko lep«.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Četrta zaporedna zmaga Ormožanov
Stran 12
Rokomet
Velika Nedelja C. O. do dragocene točke
Stran 12
Ivan Pučko
V ligi se kalijo v glavnem mladi boksarji
Strani 13
Atletika
Dokl bronasti na EP veteranov
Stran 13
Nogomet
Zavrčani že zelo blizu končnemu uspehu
Stran 14
Jadranje
Ptujski jadralci uspešni v Torbolah in Portorožu Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik %
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po premoru v novem zagonu
Aluminij - Krško 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Režonja (45), 2:0 Kmetec (49), 3:0 Kmetec (57), 4:0 Bingo (92)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bingo, Sambolec, Djokič, Medved (od 71. D. Rešek), Purišič (od 59. Pučko), Lugonjič (od 51. M. Rešek), Režonja, Bajlec, Kmetec. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v tretjem domačem spomladanskem nastopu slavili prvo zmago (remizirali so z Inter-blockom in Belo krajino). Tako so v letošnjem prvenstvu še tretjič ugnali Krško. Gostje se - po igri v prvem polčasu sodeč - v Kidričevo niso prišli braniti: postavili so se zelo visoko in delali pritisk na obrambno vrsto domačih, ki jim igra ni stekla po njihovih željah. Prisoten je bil trud, vendar je vse teklo prepočasi, zato je obramba gostov z lahkoto reševala poizkuse domačinov. Prvi so zapretili gostje preko napadalca Drnovška, vendar je bil od njega dvakrat uspešnejši domači vratar Murko, ki mu je v 35. minuti ubranil strel iz bližine. Pri varovancih gostujočega trenerja Adnana Zildžoviča je izstopal hrvaški nogometaš Mostarlič, ki je dobro razigraval soigralce, dvakrat pa je poizkusil tudi sam. Pri domačinih so s streli poskušali Lugonjič, Režonja in Purišič, a žoga ni našla poti v mrežo. Ko so vsi na stadionu v Kidričevem pričakovali sodnikov žvižg, ki bi označil konec prvega polčasa, pa se je za strel iz več kot 25 metrov odločil izkušeni Režo-

2. SNL
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij
-	Krško 4:0 (1:0), Mura 05 - Labod Drava 0:1 (0:0), IB Interblock
-	Šmartno 1928 1:0 (0:0), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 2:2 (1:1), Bela krajina - Roltek Dob 0:1 (0:0).
1.	IB INTERBLOCK	19	9	7	3	29:17	34
2.	ALUMINIJ	19	9	6	4	34:17	33
3.	DRAVINJA KOS.	19	8	7	4	25:18	31
4.	BELA KRAJINA	19	7	7	5	41:23	28
5.	LABOD DRAVA	19	7	5	7	25:28	26
6.	MURA 05	19	8	2	9	23:25	26
7.	ROLTEK DOB	19	7	4	8	24:28	25
8.	KTŠKO	19	5	5	9	13;23	20
9.	GAR. ŠENČUR	19	4	7	8	30:37	19
10.	ŠMARTNO '28 19 4 4 11 24:42 16
nja in ukanil dobrega Krškega vratarja Ljubojeviča - 1:0.
Drugi del tega srečanja se je pričel tako, kot so si domačini lahko samo želeli: po lepi akciji celotnega napada je v 49. minuti nekdanji prvi strelec 1. SNL Marko Kmetec žogo z glavo poslal v mrežo - 2:0. Ki-dričani so stopnjevali tempo igre, zaradi trdnega vodstva je bila igra sproščena. V 57. minuti je Marko Kmetec zadel še drugič na srečanju, tokrat po lepi podaji Mitje Reška. Tudi v nadaljevanju je bil Aluminij boljši in praktično vsaka njihova napadalna akcija je »dišala« po zadetku. Tako so bili gostje v 64. minuti prisiljeni zrušiti Mitja Reška, ki je preigral kar tri obrambne igralce Krškega. Strel z 11 metrov je izvajal Gregor Režonja, vendar je njegov strel Ljubojevič ubranil. Gostje so bili še naprej nemočni, domačini pa so se spustili v lov za še kakšnim zadetkom. V zadnjih trenutkih srečanja so ga tudi dosegli: močan udarec Klemna Binga z okrog 20 metrov je končal v mreži. Vsi zadetki Kidričanov so bili zelo lepi in že zaradi tega se je v nedeljo splačalo biti na tekmi. Zmaga je Kidričane ob spodrsljajih Dravinje in Bele krajine popeljala na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis - trener Aluminija: »Fantom čestitam za zmago, čeprav ni bilo ravno vse idealno. V drugem polčasu smo se vendarle razigrali in zasluženo slavili zmago.«
Mura 05 - Labod Drava 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Kokol (47.)
LABOD DRAVA: Bučar, Perger (od 54. Pečnik), Čeh, Perkovič, Toplak, Gorinšek, Kulčar, Kurež (od 77. Šturm), Dugolin, Kokol (od 79. Spa-hic), Roškar. Trener: Bojan Špehonja
Srečanje med istima tekmecema kot pred štirinajstimi dnevi se je pričelo z manjšo svečanostjo. Selekcija Mure 05 U-8 je namreč osvojila državni naslov v tekmovanju RIN (Rad igram nogomet), zato so mladi nadebudneži dočakali svojih pet minut pred širšim avditorijem. Poleg tega je klub Mura 05 izdal uradno revijo kluba, imenovano Mura, kar je glede na stanje v slovenskem klubskem nogometu vsekakor pohvale vredno. V lepem in toplem vremenu se je na Fazaneriji zbralo blizu 1000 gledalcev, ki so v uvodu videli dinamičen, predvsem pa borben nogomet, brez večjih priložnosti na obeh straneh. Ptujčani so prvič zapretili v 13. minuti, ko je vratar Sobo-čanov Luk v zadnjem trenutku izbil žogo pred prodirajočim Kurežem. Tudi sicer se je ponavljala zgodba izpred štirinajstih dni, saj so imeli Ptujčani večjo posest žoge, domači pa so pretili preko nasprotnih napadov, ki pa niso bili posebej nevarni. Mura 05 je prvič resneje zapre-tila šele v 23. minuti, ko je iz bližine po tleh poskusil Spre-čo. V 32. minuti je za modre s kakšnih 40 metrov streljal Du-golin, atraktiven udarec pa je zletel preko gola. Na odmor sta ekipi odšli z najmanj priljubljenim nogometnim izidom
0:0, toda igra je bila boljša od rezultata.
Drugi polčas se za ptujske nogometaše ne bi mogel pričeti bolje: v 47. minuti so modri izigrali domačo obrambo, Kokolu pa iz bližine ni bilo težko zadeti za 0:1. V 54. minuti je moral pri gostih iz igre zaradi poškodbe Perger, menjal pa ga je Pečnik. Po prejetem zadetku so Sobočani pričakovano pritisnili in v 58. minuti je Dravin vratar Bučar obranil nevaren poskus Lotriča za izenačenje. Tekma je postala vse bolj groba, glavni sodnik srečanja Vehar pa je moral igralce obeh ekip nekajkrat umiriti z rumenim kartonom. Poleg tega sta morala pri domačih iz igre zaradi poškodb oba centralna branilca, Filipo-vic in Ošlaj, kar je Ptujčanom še olajšalo delo pri branjenju izida. V 70. minuti smo videli kar dve priložnosti: najprej je za črno-bele poskusil Kous (izkazal se je Bučar), na drugi strani pa je za Ptujčane poskusil Čeh. Gostom iz Ptuja se je ob pritisku Mure odpiralo veliko prostora za nasprotne napade, lepo priložnost je za
Miha Kokol, nogometaš Laboda Drave: »Obračun v Murski Soboti je bil eden težjih v sezoni, na igro je precej vplivalo vreme. Zaradi tega je nekoliko splahnel ritem, nismo bili zelo agresivni, vendar se je na koncu izšlo po naših željah in smo zasluženo slavili. Glede na tekmo pred štirinajstimi dnevi smo bili danes bolj zbrani, kar je bilo po mojem mnenju odločilno.«
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Režonja (rdeči dres, Aluminij) je dosegel prvi zadetek na tekmi s Krškim, Marko Kmetec (v ozadju) pa naslednja dva.
Foto: Črtomir Goznik
Miha Kokol (Labod Drava) je na Fazaneriji dosegel edini zadetek na tekmi Labod Drava - Mura 05.
modre zapravil Kulčar. Izid se do konca srečanja ni več spremenil in ostalo je pri minimalni, a zasluženi zmagi Laboda Drave. Glede na situacijo, ki vlada v ptujskem nogo-
metnem klubu, je treba pred fanti v modrem za prikazano v Murski Soboti sneti klobuk. Naslednji konec tedna na Ptuj prihaja ekipa Bele krajine.
tp
Nogomet • 1. SNL
Državni prvaki na Bonifiki ugnali vodilne vijoličaste
Rezultati 25. kroga: CM Celje - Nafta 3:0 (1:0); strelci: Pavlovič 43., Zajc 74., Krajcer 77.
Domžale - HiT Gorica 2:0 (1:0); strelca: Buzeti 38./a.g., Juninho 90. R. K.: Vicente 75./HiT Gorica
Triglav Gorenjska - Rudar 1:4 (0:2); strelci: Ovčina 54.; Mujakovič 37., Čadikovski 42., 53./11-m, Rot-man 68.
Primorje - Olimpija 2:2 (1:2); strelci: Ihbeisheh 23., Čuturilo 68.; Jovič 27., Vršič 32.
Luka Koper - Maribor 3:0 (0:0);
strelci: Struna 47., Hasič 69./11-m, Vassiljev 75.
1.	MARIBOR 25 15 7 3 43:16 52
2.	DOMŽALE 25 14 5 6 38:22 47
3.	LUKA KOPER 25 12 4 9 38:33 40
4.	OLIMPIJA 25 9 8 8 37:29 35
5.	RUDAR VELENJE25 9 7 9 46:37 34
6.	HIT GORICA 25 8 7 10 30:38 31
7.	NAFTA 25 8 5 12 34:41 29
8.	TRIGLAV 25 7 7 11 26:44 28
9.	CM CELJE 25 6 8 11 32:41 26
10.	PRIMORJE 25 5 6 14 30:53 21
Derbi 25. kroga je bil odigran na koprski Bonifiki, kjer so aktualni državni prvaki vi-
soko ugnali vodilne Mariborčane. Slednjim v zadnjem obdobju ne »cvetijo rožice«, kar je po odhodih najboljših igralcev (Iličiča, Bačinoviča, Andelkovi-ča, Volaša ...) povsem razumljivo. Novinci so imeli premalo časa za popolno prilagoditev, zato igra varovancev Darka Mi-laniča ni več tako prepričljiva kot v jeseni, ko niso izgubili niti ene tekme! Najbližji zasledovalec vijoličastih so Domžalčani, ki so imeli z Goričani obilo težav. Prerojeni so Velenjčani, ki so po prevzemu trenerske palice Roberta Pevnika nanizali tri prepričljive zmage. Spodrsljaj so si tokrat privoščili igralci Olimpije, ki so v Ajdovščini le remizirali.
Med strelci lahko v tem krogu najdemo kar šest igralcev, ki so v preteklosti nosili drese ptujske ali kidričevske ekipe: Jovič, Krajcer, Rotman in Ihbe-isheh (vsi Aluminij) ter Pavlo-vič in Zajc (Labod Drava).
JM
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek, 3. krog:
Četrta zaporedna zmaga Ormožanov
Jeruzalem - Ribnica 35:29 (20:15)
JERUZALEM: G. Cudič, Šišmano-vič 3, Korpar 5, Krabonja, Rajšp 1, Bogadi, Radujkovic, B. Cudič 9, Iva-nuša, Belec, Sok 5, Hebar 1, Kljajic 4, S. Žuran, R. Žuran 7 (2). Trener: Aleš Filipčič
RIBNICA: Ljubanovic 1, Kovač, Miljak 5, Ošlak 5, Batinič, Klarič, Lisjak, Bečirovič 9 (3), Pucelj 5, Abrahamsberg 4, Merhar, Torlo, Pe-rovšek, Košmrlj. Trener: Mišo Toplak SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Ribnica 4/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Ribnica 2 minuti.
IGRALEC TEKME: Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož).
V derbiju 3. kroga Lige za
obstanek so na Hardeku pri Jeruzalemu gostovali rokome-taši Ribnice, ki so pred sezono ciljali na uvrstitev v ligo za prvaka, danes pa se skupaj z Ormožani borijo za končno 7. mesto v državi. Že po tradiciji so Ribničani dobrodošli gostje Hardeka in tako je bilo tudi tokrat, saj so jih Ormožani ugnali brez večjih preglavic s 35:29 in se jim na lestvici približali le na točko zaostanka. Obenem je bila to četrta zaporedna zmaga Jeruzalema (Trimo, Slovenj Gradec, Šmartno, Ribnica). Gostje so vodili le dvakrat, 1:0 in 2:1. Najvišja prednost Jeruzalema v 1. polčasu je znašala že tudi 6 (16:10), v 2. polčasu pa 7 točk (34:27). Pri domačih
sta bila solidna vratarja Gregor Čudič v prvem in Boštjan Belec v drugem delu ter Bojan Čudič, ki je vseh 9 zadetkov dosegel iz igre. Pri gostih je največ pokazal Bečirovič. Tekmo na Hardeku si je ogledalo 200 gledalcev, ki so zadovoljni
zapuščali hram ormoškega rokometa. Naslednji, 4. krog, je na sporedu 16. aprila, ko pri Ormožanih gostuje novomeška Krka. Od 9. do 10. aprila bo v Celju potekal zaključni turnir Pokala Pivovarne Union.
UK
LIGA ZA PRVAKA				LIGA ZA OBSTANEK		
REZULTATI 3. KROGA: Celje Pi-				REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem		
vovarna Laško - Gorenje		28:24		Ormož - Ribnica Riko	hiše 35:29	
(14:13), Cimos Koper -	Loka 30:29			(20:15), Slovan - Slovenj Gradec		
(17:12). Trimo Trebnje -	Maribor Bra-			28:31 (11:15), Krka	- Šmartno	
nik (v sredo, 6. 4.).				26:26 (9:9).		
1. GORENJE 25 22	0	3	44	1. RIBNICA RIKO HIŠE 25 11	1 12	23
2. CIMOS KOPER 25 21	1	3	43	2. JERUZALEM ORMOŽ25 11	0 14	22
3. CELJE PIVO. LAŠKO 25 17	0	8	34	3. KRKA 25 8	4 13	20
4. LOKA 25 13	4	8	30	4.SLOVAN 25 5	1 19	11
5. TRIMO TREBNJE 24 13	1	10	27	5. SLOVENJ GRADEC 25 5	0 20	10
6. MARIBOR BRANIK 24 11	4	9	26	6. ŠMARTNO 25 3	2 20	8
Rokomet • 2. SRL - končnica (m)
Drava »preplavila« nebogljene Sežance, Gorišničani vendarle do zmage
Drava Ptuj -Mitol Sežana 38:24 (18:10)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 3, Ferk 5, Janžekovič 5, Bračič 6, Bezjak 4, Horvat, Požar 4, Fridrih 8, Sabo 1, Pukšič 1, Zolar 1, Dogša, Samperl, Bedrač, Benčič. Trener: Ladislav Sabo
V	6. krogu končnice so ptujski rokometaši gostili Primorce. Domačini v zadnjem času igrajo vse bolje in bolje in tudi tokrat so navdušili (na žalost maloštevilno) občinstvo v športni dvorani Ljudski vrt. Kraševci so v Ptuj pripotovali zgolj z devetimi rokometaši in že od začetka niso mogli slediti hudemu tempu igre varovancev Ladislava Saba. Ti so pričeli odlično in že v 6. minuti povedli s 5:1. Gostje so se sicer trudili, toda kakovostna razlika je pač bila očitno na strani rokometašev Drave, ki so v napadu kot za stavo prebijali obrambno formacijo Primorcev. Tudi po minuti odmora v 18. minuti na zahtevo gostov se v igri praktično ni nič spremenilo. Gledali smo enosmerni promet proti vratom Sežane, razlika 18:10 ob polčasu pa je bila obenem tudi najvišja razlika na srečanju do tedaj.
V	drugem delu tekme je domači strateg Sabo že na začetku v igro poslal igralce, ki sicer igrajo nekoliko manj, saj je bila tekma z ekipo Sežane pravšnja, da tudi oni skušajo dokazati, da so iz pravega testa in da lahko trener na njih še kako resno računa v bodoče. Tako so tudi igralci s klopi ves čas držali razliko iz prvega dela igre. Gostom so hitro pošle moči in kmalu so se vdali
Foto: Črtomir Goznik
Leon Požar (Drava, beli dres) je na tekmi z Mitolom, ki jo je njegova ekipa dobila z visoko razliko, dosegel štiri zadetke.
Nejc Janžekovič, rokome-taš Drave: »V Sežani smo na žalost izgubili, zato smo se na današnje srečanje dobro pripravili. Menim da smo odigrali zelo dobro, lahko bi sicer še izboljšali kakšno stvar, toda načeloma je bilo super. Veseli me tudi, da smo priložnost dobili vsi in mislim, da smo jo dobro izkoristili ter pokazali, kaj smo se naučili v klubu.«
v usodo, temu primerna pa je bila tudi njihova igra v zadnji tretjini srečanja. Dravaši so v napadu zadevali kot za šalo, privoščili so si lahko tudi nekaj »ekshibicijskih« vložkov za publiko, v obrambi pa so igrali, koliko je bilo to pač potrebno. Najvišja prednost Drave na tekmi je bila prav ob koncu, ko je na semaforju pisalo 38:24.
tp
Črnomelj -Moškanjci Gorišnica 27:29 (13:16)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek 6, Ivanuša, Zorli 1, Valen-ko 3, Arnuš 3, Balas 5, Lozinšek 3, Cvetko, Prejac 4, Koražija, Dimec 5. Trener: Sebastjan Oblak.
Po treh zaporednih domačih tekmah, kjer so rokome-taši iz Gorišnice osvojili samo dve točki, so tokrat morali na gostovanje v Črnomelj, ki so ga na domačem parketu zanesljivo premagali. Očitno se gorišniški rokometaši niso prepustili apatiji, saj imajo še vedno teoretične možnosti za osvojitev 3. mesta. Ob koncu prvenstva imajo še dve tekmi z Mitolom iz Sežane - od kate-
rega so objektivno boljši - in z dvema zmagama bi se jim ob ugodnem razpletu na ostalih srečanjih lahko izšlo po njihovih željah.
Tokrat so gostje v Črnomlju odlično pričeli in preden so se domačini prav zavedli, so roko-metaši Moškanjcev-Gorišnice v 12. minuti vodili 3:10. Potem se je njihov nalet malenkost zaustavil, naredili so nekaj napak
\7
M
Foto: Črtomir Goznik
Alen Balas (Moškanjci-Gorišni-ca) se je v Črnomlju izkazal s petimi doseženimi zadetki.
in Črnomaljci so zaostanek znižali na samo tri zadetke.
V drugem polčasu so v 45. minut gostje vodili 20:21, nato pa so domačini celo preobrnili rezultat in povedli 25:23. Sledila je razburljiva končnica: v 58. minuti je bil rezultat izenačen na 27:27, ob tem pa so domačini imeli v polju šesti igralcev, gostje pa zaradi dveh izključitev samo štiri. Igralci Črnomlja so kljub temu zapravili napad, uspešni pa so bili Gorišničani, ki so znova povedli. Domačini so imeli priložnost za izenačenje, vendar so v napadu izgubili žogo, Tadej Arnuš pa je s svojim tretjim zadetkom na tekmi potrdil zasluženo zmago svoje ekipe.
Danilo Klajnšek
2. SRL - od 1. do 8. mesta
REZULTATI 6. KROGA: Črnomelj
-	Moškanjci Gorišnica 27:29, Drava Ptuj - Mitol Sežana 38:24, Dol TKI Hrastnik - Radovljica 26:23, Cerklje
-	Dobova 35:31.
1.	DOL TKI HRASTNIK 6 5 1 0 20
2.	CERKLJE	6 4 0 2 16
3.	DOBOVA	6 3 1 2 16
4.	RADOVLJICA 6 2 1 3 13
5.	MOŠKANJCI - GOR. 6 3 0 3 12
6.	MITOL SEŽANA 8 114 9
7.	DRAVA PTUJ 8 3 0 3 6
8.	ČRNOMELJ 6 10 5 4
Rokomet • 1. B SRL (m)
V Sevnici do dragocene točke
Sevnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 28:28 (14:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Majcen, Kaučič 1, Hanželič 6, Horvat 9, Bezjak, Vesel-ko, Škripec 4, Preac, Ivančič 3, Ko-vačič, Tušak 3, Kumer 2, Spindler, Zorec. Trener: Bojan Munda.
Na gostovanje proti četrtou-vrščeni ekipi so se rokometaši iz Velike Nedelje odpravili povsem sproščeno; vedeli so, da nimajo česa izgubiti. Vendar je bilo v njihovem razmišljanju vseeno precej optimizma, ki ga je še dodatno vzpodbudila zadnja zmaga proti Ajdovščini in spoznanje, da je obstanek v 1. B SRL samo v njihovih rokah.
Prvi polčas je bil zelo izenačen, ekipi pa sta se menjavali v vodstvu. Večje prednosti kot dva gola si ni uspelo priigrati nobeni ekipi. Gostje so doživeli pravi šok v 9. minuti, ko se je poškodoval Tomaž Špindler, ki do konca tekme ni več vstopil v igro. Ta poškodba je bila še večja spodbuda za ostale igralce, saj so morali nadomestiti pomemben člen v ekipi.
Tudi drugi polčas je bil zelo izenačen, saj so domačini po-vedli, gostje pa so jih vedno ujeli. To je trajalo vse do 47. minute, ko je bil rezultat 20:20, nato pa so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke. Z razliko enega do dveh golov so vodili vse do 56. minute, ko je domačinom uspelo izenačiti na 24:24. V zadnjih minutah tekme se je na parketu dvorane v Sevnici odigrala zelo dramatična končnica. V zadnji minuti so po dolgem času domači uspeli obrniti rezultat v svojo korist, saj so povedli 28:27. Gostom je ostalo 24 sekund za izenačenje in v minuti odmora je trenerskemu dvojcu Munda - Ivančič uspelo
1. B SRL
REZULTATI 19. KROGA: Sevnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 28:28, Mokerc Ig - Celje Pivovarna Laško B 29:28, Ajdovščina - Grča Kočevje 27:32, Istrabenz plini Izola - Alples Železniki 30:24, Grosuplje -Krško 27:38, Škofljica - Sviš Pekarna Grosuplje 28:34.
1.	KRŠKO	19 17	1	1	35
2.	ISTRABENZ PLINI	19 15	2	2	32
3.	SVIŠ GROSUPLJE	19 13	3	3	29
4.	SEVNICA	19 12	2	5	26
5.	ŠKOFLJICA	19 8	1	10	17
6.	AJDOVŠČINA	19 7	2	10	16
7.	GRČA KOČEVJE	19 7	1	11	15
8.	CELJE P. LAŠKO B	19 7	0	12	14
9.	GROSUPLJE	19 6	2	11	14
10.	V. NEDELJA C. O. 19 4 3 12 11
11.	ALPLES ŽELEZNIKI19 5 0 14 10
12.	MOKERC IG 19 4 1 14 9
skovati taktiko za zadnji napad. Tekma se sicer ni končala z zadetkom iz igre, vendar je 4 sekunde pred koncem najboljšemu igralcu Mitji Horvatu pot do zadetka s sedemmetrovko preprečila domača obramba. Žogo je v svoje roke vzel Dejan Ivančič in rutinirano zadel za končnih 28:28.
Veselje gostov je bilo razumljivo, saj nihče razen njih samih ni pričakoval točk v Sevnici. Kot že nekajkrat v tej sezoni je zmagal kolektiv, v katerem je tokrat strelsko izstopal Mitja Horvat, ki je po koncu tekme prejel aplavz objektivnih domačih navijačev. Osvojena točka v Sevnici je osnova za veliko upanje v obstanek. Sedaj sledi »trenutek resnice« in končne odločitve o tem, saj bodo ro-kometaši Velike Nedelje Carrera Optyl dvakrat domačini: najprej bodo gostili Mokerc Ig, nato pa še Celje Pivovarno Laško B. To so ekipe, ki se jih da premagati, seveda s pomočjo številnih navijačev.
Danilo Klajnšek
Tenis • 2. zimska liga
Veterani potrdili 1. mesto
Rezultati 10. kroga: Civis Ptuj - TK Skorba Gad 0:3 (Bezjak - In-tihar 0:9, Kiseljak - Šlamberger 0:9, Kiseljak/Lebar - Šlamberger/ Dobnik 3:9), TK Skorba - TK Štraf 3:0 (Zebec - Korošec 9:3, Ules -Hazimali 9:0), PSS Ptuj - Veterani 1:2 (Vamberger - Merc 3:9, Čeh -Pušnik 6:9, Čajič/Belšak - Pušnik/ Tumpej 9:4).
V zadnjem krogu je padla končna odločitev o zmagovalcu: ekipa Veteranov je namreč v derbiju kroga premagala drugouvrščeno ekipo PSS
Ptuj. Tretje mesto je pripadlo ekipi TK Štraf, ki je bila od ekipe TK Skorba Gad boljša v medsebojnih srečanjih. Ekipa Civis je letos nabirala izkušnje v ligaškem tekmovanju.
točke seti
1.	VETERANI	23 238
2.	PSS PTUJ	20 223
3.	TK ŠTRAF	16 194
4.	TK SKORBA GAD	16 208
5.	TK SKORBA	15 209
6.	CIVIS PTUJ	0 37
JM
Ekipa Veteranov - zmagovalci 2. zimske lige
Boks • Ivan Pučko, BK Ring
Judo • Evropski članski pokal v Sarajevu
Urška Urek tretja
Slovenski tekmovalci v članski konkurenci so 2. in 3. aprila nastopili na evropskem pokalu »Sarajevo Open 2011«. Za mlajše člane je to bil eden izmed kvalifikacijskih turnirjev za nastop na Evropskem prvenstvu mlajših članov za leto 2011.
Od tekmovalcev JK Drava je nastopila Urška Urek, ki je v kategoriji nad 78 kg premagala Hrvatico Ivano Sutalo in Bo-sanko Arijano Camo, v polfinalu pa je morala priznati premoč srbski tekmovalki Milici Žabič. S tem dosežkom je osvojila končno 3. mesto v svoji kategoriji, zmagala pa je Rusinja Polina Belousova.
SK
Odbojka • 3. DOL (ž)
Super igra in slovo Horvat Gojkoškove
ŽOK AC Prstec Ptuj - Dravograd 3:0 (25:17, 25:20, 25:18)
ZOK AC PRSTEC PTUJ: Horvat, Andjelkovič, Kranjc, Vidovič, Vindiš, Intihar, Kosi, Kramberger, Kokot, Leskovar, Mahorič; trenerka: Jasna Zajšek
Kvalitetna razlika med od-bojkaricami Ptuja in Dravograda je bila več kot očitna v prid domače ekipe, ki je za zmago igrala le toliko, kolikor je bilo potrebno. V prvem nizu smo videli 16 minut ne preveč privlačne odbojke: v njem so Ptuj-čanke proti nekonkurenčnim Korošicam naredile absolutno preveč napak. Kljub temu je trikotnik izkušenih igralk -Krajnc, Vidovič, Horvat - dokazal svoje napadalne kvalitete in ob solidnem servisu se je prvi niz hitro zaključil. Zanimivejši je bil drugi, v katerem so gostje dale vse od sebe in so že visoko vodile 10:4 in 18:10. Serija odličnih servisov Horvato-ve, boljši sprejem in predvsem natančni zaključki so ptujski ekipi prinesli preobrat in niz se je končal 25:20 v njihovo korist. V tem delu so domačinke pokazale zelo borbeno in kvalitetno igro. Tretji niz pa so Ptuj-čanke dobile s pol moči, kljub temu da je ob koncu drugega niza igro zaradi težav s hrbtom zapustila Simona Krajnc. Nekatere mlajše igralke so izkoristile svoje trenutke za igro, in to ne samo v tej tekmi, ampak v celem prvenstvu. V svoji zadnji tekmi je svojo kvaliteto ponovno pokazala Marijana Horvat Gojkošek, ki je bila absolutno najboljša igralka in je dobese-
3. DOL (ž), končnica		
REZULTATI 6. KROGA: AC Prstec		
Ptuj - Dravograd 3:0, Braslovče		-
Nova KBM Branik II 3:2.		
1 NOVA KBM BRANIK II 6 4	2	17
2.BRASLOVČE 6 5	1	16
3. AC PRSTEC PTUJ 6 3	3	9
4. DRAVOGRAD 6 0	6	0
dno blestela v napadalnih akcijah. Ob koncu niza se je popolnoma razigrala še kapetanka Sara Vidovič, ki je nanizala nekaj točk s servisom, prav tako pa je dosegla zadnjo točko na srečanju.
ŽOK AC Prstec Ptuj je gladko dobil srečanje proti Dravogradu, vendar se je tudi na tej tekmi videlo, da so igralke proti koncu prvenstva iz tekme v tekmo padale v igri. Kljub vsemu so v sezoni 2010/2011 odigrale vidno vlogo v 3. ligi in so predvsem v prvem delu tekmovanja igrale skoraj brez napak, medtem ko so v končnici malo popustile in osvojile končno 3. mesto. Glede na igralski kader je pozicija na lestvici realna, ekipa na čelu z Jasno Zajšek pa je naredila kakovostni napredek. Predvsem je v ekipi nekaj mladih igralk, ki bi morda lahko v prihodnosti igrale glavne vloge v ptujski ekipi. Od te se je na tekmi z Dravogradom od aktivnega igranja poslovila Marijana Horvat Gojkošek, ki je igrala za ptujski klub kar 15 let in je bila tudi članica ekipe, ki je nastopala v prvi slovenski ligi. Igralka bo še naprej ostala povezana z odbojko. Ptujske odbojkarice bodo do konca maja imele še po dva treninga tedensko, morda pa bodo odigrale še kakšno prijateljsko tekmo.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Marijana Horvat Gojkošek je za ptujski klub igrala kar 15 sezon, tudi v 1. ligi.
V ligi se kalijo v glavnem mladi boksarji
Boks klub Ring je že tretje leto zapored osvojil naslov prvakov 1. slovenske ekipne lige. Ptujčani so bili glede na točke in zmage daleč pred vsemi, kar je dokaz za dobro načrtno delo z mladimi. Pod vodstvom trenerjev Ivana Pučka, Ivana Pučka mlajšega in Saša Pučka so v ringu tekmovali Marko Ma-kovec, Nejc Nedeljko, Marcel Gojkošek, Nino Milošič, Blaž Škrjanec, Aleš Kujovec, Mitja Dišič, Uroš Šegula, Jernej Gaj-šek, Rok Dolenc, David Maroh in Renato Babič. Svoj pogled na novi naslov in samo tekmovanje nam je podal glavni trener v Boksarskem klubu Ring Ivan Pučko.
Kakšen je osnovni namen boksarske lige v Sloveniji?
Ivan Pučko: »Na pobudo BK Ring, BK Slovenska Bistrica in BK Dolomiti je nastala ideja o ustanovitvi ligaškega boksarskega tekmovanja, saj smo želeli dvigniti kvaliteto boksa v Sloveniji. Osnovni namen je tudi, da se v ligo vključi čimveč slovenskih klubov in tekmovalcev. Na začetku, prvo leto, je bilo na tekmovanjih po pet parov, medtem ko je bilo v zadnjih treh krogih letošnje izvedbe v ringu že kar 17 parov. Kot predsednik tekmovalne
Ivan Pučko: » Naš prvi veliki cilj pa je uspešen nastop na državnem prvenstvu, ki bo čez približno mesec dni v Mariboru.«
komisije lige lahko rečem, da je le-ta dosegla svoj namen, v jeseni pa se bodo zgodile določene spremembe, tako da se nam obetata prva in druga liga (v drugi ligi bodo tekmovali boksarji, ki imajo za seboj manj kot pet dvobojev, op. p.).«
Na kakšnem kvalitetnem nivoju je 1. slovenska boksarska liga?
Ivan Pučko: »Lahko poudarim, da se tega tekmovanja ne rabimo niti malo sramovati, saj gre za dokaj kvalitetno tek-
movanje, v katerem se 'kalijo' v glavnem mladi boksarji. Nekateri izkušenejši tekmovalci morajo braniti v dvobojih svoj status, medtem ko je pravi čar, da jih mladi vedno znova napadajo in se razvijajo. Prav nabiranje izkušenj in razvoj sta glavni pozitivni točki prve slovenske boksarske lige.«
Boks klub Ring iz Ptuja je že tretjič osvojil naslov državnih ekipnih ligaških prvakov. Kako bi ocenili ta uspeh?
Ivan Pučko: »Realna splošna ocena je, da nadaljujemo dobro delo z mladimi boksarji. Z večjim številom boksarjev gremo v določeno širino, imamo tudi svojo vizijo za naprej. Skozi šest krogov so naši boksarji pokazali svojo kvaliteto in so zasluženo prepričljivo osvojili naslov državnih prvakov.«
Vi imate zelo mlado ekipo, saj so tekmovalci stari od petnajst do dvajset let. Kakšni so vaši cilji s temi mladimi boksarji?
Ivan Pučko: »Ti mladi boksarji se morajo še marsičesa naučiti in predvsem trdo delati za nove uspehe. Naš prvi veliki cilj pa je uspešen nastop na državnem prvenstvu, ki bo čez približno mesec dni v Mariboru. Moja želja je, da bi osvojili dva naslova državnega prvaka.«
Vaša ocena stanja v BK Ring?
Ivan Pučko: »Stanje je dobro, saj imamo sila pozitivno klimo. Vidim, da fantje radi prihajajo na treninge in trdo delajo za svoj napredek, s katerimi prihajajo tudi uspehi. Nekateri imajo visoke ambicije in jaz jim bom s svojim znanjem stal ob strani na njihovi športni poti.«
David Breznik
Atletika • Veteransko atletsko prvenstvo v Belgiji
Dokl bronast na evropskem prvenstvu
V belgijskem mestu Gent je prejšnji teden potekalo evropsko dvoransko prvenstvo za veterane. Med 1580 nastopajočimi veterani v vseh starostnih kategorijah, od 35 let naprej, je nastopilo 19 slovenskih veteranov, med njimi tudi trije Ptuj-čani. Osem kolajn je lep uspeh, ki uvršča slovensko in ptujsko veteransko atletiko sorazmerno visoko na evropski lestvici, zlasti če se upošteva slabe pogoje za vadbo in tekmovanja v dvoranah.
Slovenski veterani so se po
petih dneh tekmovanj vrnili iz Genta z osmimi kolajnami, Ptujčani pa so prispevali tri. Član Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj in njegov predsednik Dejan Dokl je v kategoriji od 35 do 40 let osvojil bronasto kolajno v metu gire. 15,88 kilograma težko utež je Dokl vrgel 11,65 metra daleč. V svoji paradni disciplini, suvanju krogle, kjer je bil Dokl z rezultatom 17,44 metra tudi slovenski državni rekorder, pa je bil četrti. 7,26 kilograma težko kroglo je na severu Belgije sunil 14,91
metra, do tretjega mesta pa ga je ločil dober meter. V Doklovi kategoriji je bil najboljši nemški tekmovalec, ki je kroglo sunil kar 18,74 metra, kar priča o zelo močni konkurenci med veterani. V metu diska pa je bil Dokl z metom 35,04 metra šesti.
Nekoliko slabše se je na tekmovanjih v Gentu odrezal Miki Prstec, predvsem na račun poškodbe ramena, ki ga pesti že celotno zimsko sezono. Deloma pa tudi zato, ker se približuje petinpetdesetim letom, tekmuje pa v starostni kategoriji od 50 do 55 let, zaradi česar imajo mlajši tekmeci prednost pred njim. Boljše rezultate Pr-stec napoveduje za naslednje leto, ko bo med najmlajšimi v starostni kategoriji od 55 do 60 let. Prstec je nastopil v štirih disciplinah, v vseh se je uvrstil v finale, dosegel pa je po dve dvanajsti in dve trinajsti
mesti. Dvanajsti je bil v suvanju krogle (12,02 metra) in diska (32,40 metra) in trinajsti v skoku v višino (155 centimetrov) in metu gire (12,62 metra).
Zgodba zase pa je 76-letni Ptujčan Marko Sluga, ki sicer ne nastopa za ptujski klub, vendar trenira in tekmuje z njimi. V Gentu si je priboril dve bronasti kolajni. Tretji je bil tako v metu kopja z rezultatom 34,83 metra kot v suvanju krogle z 10,55 metra. Z dvema bronastima kolajnama je za Slovenijo zbral največ točk, čeprav se je odpovedal nastopoma v teku na 60 metrov z ovirami in v skoku v višino. Sluga je v mladih letih uspešno nastopal v deseteroboju. Kot zanimivost naj povemo, da je bil najstarejši tekmovalec v Gentu star 96 let. Gre za Nemca Alberta Olbre-chtsa, ki je na 60 metrov tekel 18,02 sekunde.
Uroš Esih
Bronasti Dokl in Prstec sta si po napornih tekmovanjih v Gentu ogledala znamenitosti Bruslja, kar je tudi eden od ciljev veteranske atletike.
Planinski kotiček
Na Kopitnik z vlakom
Sobota, 16. april 2011
Člani mladinskega odseka PD Ptuj se bomo iz Rimskih toplic podali na Kopitnik (914 m). Lepa gozdnata pot vodi ves čas navkreber. Višje ko prispeš, lepši je pogled na dolino tam daleč spodaj. Iz doline ni videti, da bi bil Kopitnik kaj posebnega, saj vidimo le nekaj skal, okrog in okrog pa gozd. Ko pa pridemo na vrhnji del Kopitnika, se pod nami pojavijo velike globeli in strme stene, tako da se radi kar sami odmaknemo malo od roba. Slabe pol ure pod vrhom se nahaja tudi planinski dom, kjer si bomo odpočili in počivali. V dolino se bomo spustili v Zidani Most, od koder se bomo nato z vlakom odpeljali proti domu. Skupaj bomo hodili 4 do 5 ur.
Odhod: sobota, 16. april, ob 6.44 z železniške postaje Ptuj, ob 7.15 železniška postaja Pragersko. Vrnitev: sobota, 16. april ob 19.30 železniška postaja Pragersko, ob 19.57 železniška postaja Ptuj. Oprema: planinska, glede na vremenske razmere. Prehrana: iz nahrbtnika ali v planinskem domu. Cena: 12 evrov (prevoz, čaj, organizacija, vodenje)
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 12. aprila 2011. Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado Fridl, vodja izleta)
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Zavrčani zelo blizu končnemu uspehu
3. SNL-vzhod: Stojnčani ujeli ritem
Šestnajsti krog v 3. SNL - vzhod je prinesel težko pričakovani derbi v Odrancih, kjer so vodilni domačini pričakali drugouvrščene Celjane. Če bi slavili domačini, bi bilo vprašanje prvaka praktično znano. Nogometaši Simer šampiona so se tega zavedali ter odigrali odlično tekmo, slavili pomembno zmago, s tem pa zaostanek za vodečimi Odranci zmanjšali na samo štiri točke razlike. V derbi-ju ekip iz dna prvenstvene tabele v Stojncih so svojo drugo zaporedno zmago dosegli varovanci Borisa Klingerja in se premaknili za mesto višje na prvenstveni razpredelnici. Do točke so v Kuzmi prišli tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice, kjer so proti Tromejniku osvojili točko. Na »vročem« srečanju je bilo podeljenih kar enajst rumenih kartonov in dva rdeča domačim nogometašem. V tem krogu so bili strelsko razpoloženi nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so svojim gostom iz Veržeja nasuli kar pol ducata zadetkov. Da še ni za v staro »šaro« je znova pokazal Oskar Drobne, ki je dvakrat zadel v polno.
REZULTATI 16. KROGA: Stojnci
-	MU Šentjur 2:0 (1:0), Tromejnik G Kalamar - AHA EMMI Bistrica 1:1 (0:0), Odranci - Simer šampion 2:4 (1:2), Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej 6:1 (5:0), Paloma - Koroška Dravograd 2:0 (1:0), Malečnik - Zreče 1:0 (1:0), Čarda - Grad 0:3 (0:1).
1.	ODRANCI	16 12	2	2	41:19	38
2.	SIMER ŠAMP.	16 10	4	2	42:15	34
3.	KOVINAR ŠTORE 16 9	3	4	31:23	30
4.	TROMEJNIK	16 7	4	5	26:21	25
5.	ČARDA	16 6	5	5	22:20	23
6.	GRAD	16 6	5	5	26:25	23
7.	MALEČNIK	16 7	2	7	23:24	23
8.	K. DRAVOGRAD 16 6	4	6	26:31	22
9.	ZREČE	16 5	5	6	15:17	20
10.	TEH. VERŽEJ 16	6	1	9	27:40 10
11.	PALOMA 16	5	3	8	17:26 18
12.	STOJNCI 16	4	3	9	20:31 15
13.	A. E. BISTRICA 16	3	4	9	27:30 13
14.	MU ŠENTJUR 16	2	3	11	16:37	9
STOJNCI - MU ŠENTJUR
2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kokot (9), 2:0 Topo-lovec (46)
STOJNCI: Simonič, Fridauer, Golob, Janžekovič, Milošič (od 89. Ro-škar), Ratek, Topolovec, Kokot, Miku-lec (od 85. P. Meznarič), S. Meznarič (od 75. Gajšek), Nežmah. Trener: Boris Klinger.
TROMEJNIK G JALAMAR -AHA EMMI BISTRICA 1:1
(0:0)
STRELCA: 1:0 Čontala (56. iz 11m)), 1:1 Tkavc (69. z 11 m)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Horvat, Levart, Ramot, Jelenko (od 70. Hrušman), Korošec, Mlinar (od 56. Tkavc), Lukič (od 46. Razboršek), Čander, A. Stegne, Iršič. Trener: Mla-den Dabanovič.
Štajerska liga: Gere-čji vasi derbi začelja
Nogometaši iz Podvincev so gostovali v Šmarju in srečanje izgubili. Že od petnajste minute naprej so igrali z igralcem manj, kljub temu pa dolgo časa vzdržali pritisk domačih. V zadnje pol ure tekme so domačini le izkoristili številčno premoč v polju in dosegli tri zadetke. Pestro in napeto je bilo tudi v Ormožu, kjer so domačini gostili nogometaše iz Gerečje vasi. Oboji se nahajajo v nevarnih vodah in bijejo bitko za obstanek. V nedeljo so bili uspešnejši gostje, ki so v 2. polčasu zadeli iz najstrožje kazni, nato pa več kot pol ure vzdržali z igralcem manj v polju ter si priborili drugo zmago v tem prvenstvu.
REZULTATI 16. KROGA: Zavrč -Šoštanj 5:2 (2:0), Šmarje pri Jelšah
-	Podvinci Betonarna Kuhar 3:0
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (Mario Darmopil, beli dres) so v soboto v derbiju ugnali drugouvrščeno ekipo Šoštanja in ji ušli na 9 točk prednosti (fotografija je s tekme Zavrč - Podvinci).
(0:0), Boč Poljčane - GIC Gradnje Rogaška 0:0, Koroške Gradnje - Pohorje 1:1, Peca - Mons Claudius 1:2 (0:1), Tehnotim Pesnica - Marles hiše 4:2 ( 2:2), Carrera Optyl Ormož
-	ZAVA Gerečja vas 0:1 (0:0).
1.	ZAVRČ	16 15	1	0	65:11	46
2.	ŠOŠTANJ	16 12	1	3	54:20	37
3.	TEH. PESNICA	16 10	2	4	35:20	32
4.	ŠMARJE PRI J.	16 8	4	4	42:23	28
5.	POHORJE	16 8	3	5	37:29	27
6.	MARLES HIŠE	16 8	0	8	27:37	24
7.	BOČ POLJČANE	16 5	5	6	25:30	20
8.	GIC ROGAŠKA	16 6	2	8	23:33	20
9.	PECA	16 5	4	7	20:27	19
10.	PODVINCI -1 16	4	3	9	27:36	14
11.	C. O. ORMOŽ 16	3	5	8	18:33	14
12.	KOROŠKE GR. 16	3	4	9	20:35	13
13.	MONS CLAUD. 16	3	2	11	14:49	11
14.	ZAVA GER. VAS 16	2	4	10	16:40	10
ŠMARJE PRI JELŠAH -PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Neskič (60), 2:0 Asilanaj (79), 3:0 Neskič (80) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela (od 85. Kokot), Mulej, D. Brumen, Lah, Bratec, Bel-šak (od 69. Novak), K. Brumen (od 65. Požegar), D. Petrovič, R. Petrovič (od 70. Ivančič), Hauptman (od 82. Benko). Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ
-	ZAVA GEREČJA VAS 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Gerečnik (54. z 11 m) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnaj-der, Hebar (od 59. Panič), Štiberc, Zorman, Piberčnik (od 62 Lah), Krajnc (od 75. Kuhar), Kolarič, Fijavž (od 69. Strmšek), Druzovič, Zadra-vec, Novak. Trener: Aleš Jurčec.
ZAVA GEREČJA VAS; Zupanič, Šešo, Vrabl, Horvat, Lešnik, Gereč-nik, Ozim, Čeh, Kokot, Hertiš, Veber (od 75. Stokanič). Trener: Ivan Ornik.
Danilo Klajnšek
ZAVRČ - ŠOŠTANJ 5:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Murat (2:0), 2:0 Šnajder (34), 2:1 Umihanič (48), 2:2 Umihanič (49), 3:2 Šnajder (55), 4:2 Murat (68), 5:2 Darmopil (92)
ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj (od 79. Marinič), Darmopil, Čeh, Šnajder, Fridl, Murat (od 85. Antolič). Trener: Miran Emeršič.
Sončna in prijetna sobota je v Športni park Zavrč privabila blizu 300 ljubiteljev nogometa, ki so si prišli ogledati »derbi prvenstva« v Štajerski ligi med Zavrčem in Šoštanjem. Na srečanju vodilnih ekip na lestvici, ki je potekalo na tretjeliga-škem nivoju, smo videli prepričljivo predstavo domačih, ki so z novo zmago igralcem iz Šaleške doline pobegnili za devet točk na lestvici in si s tem praktično že zagotovili naslov prvaka in igranje v tretjeligaški konkurenci prihodnje leto. Domači nogometaši si lepšega uvoda v tekmo ne bi mogli želeti, saj je že v 2. minuti zadel Murat. Gostje so se morali nekoliko »odpreti«, kar pa je bila voda na domači mlin in iz hitrih protinapadov bi lahko domačini povišali vodstvo (Šnajder, Murat). V 34. minuti je za Zavrč praktično vse opravil Fridl, v prazno mrežo pa žoge ni bilo težko potisniti Šnajderu, ki je postavil izid polčasa.
Drugi del igre je prinesel še več razburjenja kot prvi. Na začetku so gostje v pičlih dveh minutah preko Umihanica poravnali izid in vse se je pričelo znova. Toda fantov v čr-no-belem tudi to ni zmedlo, saj je v 55. minuti ponovno »udarila« naveza Fridl-Šnajder in domačinom prinesla novo vodstvo. Zaradi posredovanja nad gostujočim vratarjem Mušičem je bil tri minute kasneje pri Zavrču zaradi drugega rumenega kartona izključen Šnajder in zdelo se je, da domačine čaka zelo težko delo pri ubranitvi minimalne prednosti. Toda kljub igralcu manj so bili domačini
tisti, ki so prevladovali, si ustvarjali priložnosti kot po tekočem traku ter še dvakrat zadeli. Obakrat je bil v glavnih vlogah odlični Hrvat Darmopil, ki je za izid 4:2 osmešil obrambo Šoštanja, Murat pa je žogo iz bližine le potisnil v mrežo. Smetana na terensko premoč Zavrča pa je prišla v sodnikovem podaljšku, ko je Darmopil iz »mrtvega kota« mojstrsko poslal žogo preko vratarja Šoštanja in tako postavil piko na i novi veliki zmagi Zavrča.
Miran Emeršič, trener Zavrča:
»Odigrali smo težko srečanje, v katerem smo gladko povedli, imeli še priložnosti za tretji zadetek, vendar so nato gostje izenačili. Po tem se je bilo težko pobrati, a so fantje to zmogli, za kar jim moram čestitati. Pokazali so veliko srce in nato tudi po izključitvi Šnajdera narekovali tempo in povsem zasluženo slavili. Do konca je res še daleč, toda glede na to, v kakšni formi igramo, sem mnenja, da bomo prednost pred zasledovalci zadržali do konca prvenstva.«
tp
1. liga MNZ Ptuj: štirje zadetki Muršiča
REZULTATI 12. KROGA: Apače -Hajdina 1:0, Lovrenc - Središče 4:1, Oplotnica - Videm 5:1, Rogoznica - Skorba 2:4, Bukovci - Pragersko 5:0, Gorišnica - Dornava 4:0.
1. SREDIŠČE	12	9	1	2	27:13	28
2. SKORBA	12	7	2	3	30:15	23
3. OPLOTNICA	12	6	4	2	19:11	22
4. BUKOVCI	12	7	1	4	24:19	22
5. GORIŠNICA	12	6	3	3	22:15	21
6. HAJDINA	12	6	1	5	21:13	19
7. APAČE	12	5	3	4	23:15	18
8. LOVRENC	12	5	3	4	20:15	18
9. VIDEM	12	3	2	7	15:26	11
10. DORNAVA	12	3	0	9	18:27	9
11. ROGOZNICA	12	2	2	8	18:34	8
12. PRAGERSKO -2 12		2	0	10	10:44	4
BUKOVCI - PRAGERSKO 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zorko (27), 2:0 Strelec (49), 3:0 Bezjak (59), 4:0 Zorko (87), 5:0 Zorko (89) OPLOTNICA - VIDEM 5:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Tirovič (11), 2:0 Figek (28), 3:0 Tirovič (30), 4:0 Primožič ((63), 5:0 Figek (67), 5:1 Marc (94)
Igralci Carrere Optyl Ormož in Zava Gerečje vasi so odigrali dinamično srečanje.
Veteranski pokal
V četrtfinalnih srečanjih veteranskega pokala so bili doseženi naslednji rezultati: Skorba - Pragersko 9:2, Lovrenc -Markovci 0:2, Tržec - Boč 0:7, Mons Claudius - Drava 4:0.
DK
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
Pari 26. kroga: torek, 5. 4., ob 17.00: Nafta - Rudar; ob 18.00: Hit Gorica - Triglav, Olimpija - Domžale, Maribor - Primorje; sreda, 6. 4., ob 18.00: CM Celje - Luka Koper.
Prijateljski tekmi reprezentance U-17
Selektor slovenske reprezentance do 17 let, Miloš Kostič, je določil igralce za dve prijateljski tekmi proti Franciji. Le-ti bosta odigrani ta teden: v torek, 5. 4., ob 16.30 v Slovenski Bistrici, v četrtek, 7. 4., ob 16.30 pa v v Kidričevem. Vstop na obe tekmi bo prost.
Strelstvo • Na Kidričevem 20. DP
Od petka do nedelje, 8. do 10. aprila, bo v Kidričevem potekalo jubilejno, 20. državno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem za člane, mladince in kadete z zračno puško in pištolo ter s serijskim zračnim orožjem za pionirje, mlajše pionirje in cicibane. Tekmovanje bo v novi športni dvorani v Kidričevem potekalo na 64-ste-znem strelišču, opremljenim s sistemom elektronskih tarč.
Spored:
petek, 8. 4. - uradni trening med 16. in 20. uro;
sobota, 9. 4. - od 8. ure naprej: tekmovanje s standardno zračno puško in pištolo;
nedelja, 10. 4. - od 8. ure naprej: tekmovanje s serijsko zračno puško za mlajše kategorije.
JM
APAČE - HAJDINA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Bauman (39. z 11
m)
ROGOZNICA - SKORBA 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Novak (10), 1:1 Štulec (24), 1:2 Brodnjak (45), 2:2 Štulec (52), 2:3 Novak (53), 2:4 Bro-dnjak (90) LOVRENC - SREDIŠČE 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Bezjak (34. z 11 m), 2:0 Novak (53), 3:0 Pepelnik (71), 4:0 Tominc (80), 4:1 Zemljič (85) GORIŠNICA - DORNAVA 4:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Muršič (5), 2:0 Muršič (38), 3:0 Muršič (50), 4:0 Muršič (58)
2. liga MNZ Ptuj: Makole povečale prednost
REZULTATI 12. KROGA: Markovci - Hajdoše 3:2, Tržec - Cirkulane 1:1, Zgornja Polskava - Leskovec 1:1, Spodnja Polskava - Podlehnik 0:4, Podvinci Agrocenter Ptuj - Slovenja vas 7:2, Makole - Grajena 3:1.
1.	MAKOLE	12 10	0 2	34:11	30
2.	TRŽEC	12 8	1 3	35:10	25
3.	PODVINCI A. P.	12 8	0 4	45:21	24
4.	GRAJENA	12 7	2	3	37:20	23
5.	MARKOVCI 12 7 0 5 26:29 21
6.	PODLEHNIK 12 5 3 4 26:16 18
7.	CIRKULANE 12 5 3 4 21:22 18
8.	LESKOVEC 12 5 2 5 18:29 17
9.	ZG. POLSKAVA 12 3 4 5 18:22 13
10.	SLOVENJA VAS 12 2 3 7 11:20 9
11.	HAJDOŠE 12 1 2 9 13:37 5
12.	SP. POLSKAVA 12 0 2 10 14:41 2 MARKOVCI - HAJDOŠE 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Strelec (42), 2:0
Petrušič (53. z 11 m), 2:1 Vogrinec (68), 2:2 Vogrinec (75), 3:2 Vnuk (83)
TRŽEC - CIRKULANE 1:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Skrbinšek (61), 1:1 Klajderič (63)
SPODNJA POLSKAVA - PODLEHNIK 0:4 (0:0)
STRELCI: 0:1 Mlakar (58), 0:2 Vrečar (58), 0:3 Vrečar (59), 0:4 Tra-fela (81)
PTUJ AGROCENTER PTUJ - SLOVENJA VAS 7:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Dokl (14), 2:0 Si-monič (30), 2:1 Ornig (39), 3:1 Dokl (44), 4:1 Svržnjak (49), 5:1 Strelec (61), 5:2 Matič (68), 6:2 Simonič (75), 7:2 Dokl (82)
ZGORNJA POLSKAVA - LESKO-VEC 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Jelen (51), 1:1 Je-senek (88)
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Trinajsti krog je bil srečen za ekipe pri vrhu: državne prvakinje iz Novega mesta so tesno slavile v Pomurju, v Mariboru pa so podobno storile no-gometašice iz Slovenj Gradca. Žal je bilo tako tudi v Dornavi, ko so drugouvrščene Velenjčanke zmagale z dvema doseženima zadetkoma v prvem polčasu.
REZULTATI 13. KROGA: Dornava - Rudar Škale 0:2 (0:2), Jevnica - Velesovo Kamen Jerič 7:0 (4:0), Pomurje Beltinci - Krka 0:1 (0:1), Maribor - HV TOUR Slovenj Gradec 0:1 (0:0).
1.	KRKA 13 12 1 0 63:3 37
2.	RUDAR ŠKALE 13 8 3 2 42:12 27
3.	JEVNICA 13 8 2 3 43:20 26
4.	SLOV. GRADEC 13 8 0 5 36:17 24
5.	POM. BELTINCI	13	6 2	5	49:26	20
6.	MARIBOR	13	3	1	9	20:33	10
7.	VELESOVO K. J.	13	1 1	11 9:88	4
8.	DORNAVA	13	0 2	11 9:72	2
DORNAVA - RUDAR ŠKALE
0:2 (0:2)
STRELKI: 0:1 Anja Levačič (32), 0:2 Moira Mure (39)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Pa-tricija Golob, Maja Skaza, Mateja Ar-nuš, Nuša Ploj, Martina Potrč, Daša Veličkovič (od 63. Teja Šmintič), Gabrijela Milec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik (od 89. Marina Baklan), Saša Fras (od 35. Jana Mohorko). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Dornava - Rudar Škale
Foto: Host
Šahovski kotiček
Končano posamično EP
Z 12. krogom se je končalo 12. Evropsko šahovsko prvenstvo v francoskem Aix les Balnsu.
Nastopila sta tudi dva člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, velemojstra Aleksander Beljavski in Andrei Volokitin. Dve koli pred koncem sta imela še oba možnost uvrstitve med prvih 23 in s tem nastopa na svetovnem prvenstvu. Žal je Volokitin v 10. kolu doživel prvi poraz, v 12. je izgubil še drugič in tekmovanje končal na 77. mestu s 6,5 osvojene točke. Nekoliko višje, na 41. mesto, se je s 7,5 točke uvrstil Beljavski in je tako najbolje uvrščeni Slovenec
na tekmovanju.
Slovenske barve sta zastopala še velemojstrica Anna Muzičuk, ki je na koncu osvojila solidno 134. mesto med 393 tekmovalci in tekmovalkami, in velemojster Luka Lenič, na koncu 53.
Naslov je odšel v Rusijo z velemojstrom Vladimirjem Potkinom, aktualni evropski prvak velemojster Rus Peter Svidler je osvojil 8. mesto. Omeniti velja še najboljšo žensko, madžarsko velemojstrico Judith Polgar, ki se je uvrstila na odlično tretje mesto.
Silva Razlag
Aleksander Beljavski (ŠD Tehcenter Ptuj) je bil v Franciji najvišje uvrščeni član slovenske reprezentance.
Jadranje • BD Ranca
Ptujski jadralci uspešni v Torbolah in Portorožu
Jadralci BD Ranca Ptuj so v marcu razprli svoja jadra in začeli tekmovanja - doma in v tujini. Med 25. in 28. marcem so se Jure Medved, Vid Lah, Jaka Galun in Uroš Judež udeležili ene izmed treh največjih evropskih jadralnih regat za mlajše generacije v Evropi, ki je potekala v Torbolah, na jezeru Garda v Italiji. Prijavljenih je bilo kar 557 jadralcev, ki so tekmovali v zanimivih regatah, ki so potekale v različnih vetrovnih pogojih. Le-ti so bili za jadralce sila nepredvidljivi, saj je veter pihal s hitrostjo od 5 do 25 vozlov. Najboljše se je znašel v razredu Laser 4,7 Jure Medved, ki je v izredno močni konkurenci 233 jadralcev osvojil 20. mesto. V istem razredu je bil Vid Lah 47., Jaka Galun pa 204. Četrti ptujski jadralec Uroš Judež je nastopil
v razredu Laser Standard in je med 110 tekmovalci osvojil 76. mesto.
Med 12. in 13. marcem je v Portorožu potekala regata Spomladanski pokal, na katerem so mladi ptujski jadralci pokazali, da so dobro izkoristili del priprav, ki so jih izvedli v Splitu. Vid Lah in Jure Medved sta bila v vseh plovih v ospredju in sta na nek način narekovala tempo te regate, ki jo je dobil aktualni viceprvak Evrope Madžar Benjamin Vadnai. Naša dva jadralca sta regato končala pod vrhom, saj je bil Medved tretji, Lah pa četrti. Izmed predstavnikov BD Ranca Ptuj je novinec v razredu Laser 4.7, Jaka Galun, osvojil 20. mesto, medtem ko je bil v razredu Laser Standard Uroš Judež odličen peti.
DB
Jure Medved, SLO 192388, v boju za zmago v 2. plovu na regati Evropa Laser cup Torbole
Judo • DP v Kopru Odlični mladi Ljutomerčani
Na državnem prvenstvu v judu za deklice in dečke (do 15 let) v Kopru so se tekmovalci ljutomerske sekcije TVD Partizan odlično odrezali. Naslov državnih prvakov sta osvojila Živa Potočnik (-57 kg) in Uroš Vidovič (-42 kg), tretji pa je bil Staš Osterc (-66 kg).
NŠ
Strelstvo • Državno prvenstvo veteranov
Hajduk sproščeno do naslova državnega prvaka
V soboto je na centralnem ljubljanskem strelišču na Rakovniku potekalo državno prvenstvo veteranov v streljanju s serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo, kjer so nastopali tudi strelci veterani iz društev Spodnjega Podravja in vknjižili nekaj novih velikih uspehov.
Z ohranjanjem tradicije osvajanja posamičnih lovorik državnih prvakov nadaljujejo v ptujskem klubu, kjer je v kategoriji veteranov s pištolo nad 60 let to uspelo Zvonku Hajduku, ki je z rezultatom 177 krogov šele po zadnji seriji z 90:84 premagal Miloša Djurana iz Kopačevine - Škofje Loke in se veselil velikega uspeha. Tretje mesto je s 173 krogi pripadlo Karlu Vidmarju iz Slovenske Bistrice, za njim pa so se na 4., 5. in 6. mestu zvrstili še trije Ptujčani, Franc Bedrač s 172 ter Milan Stražišar in Stanislav Golc s 170 in 168 krogi. Prav zanimivo pa so se v ekipni konkurenci sestave svoje ekipe lotili Ptujčani in kljub ne najmočnejši postavi bili znova uspešni ter osvojili še ekipni naslov državnih prvakov s 510 krogi. V ptujski ekipi ni bilo posamičnega prvaka Hajduka, ki se je lahko tako neobremenjeno posvetil samo svojemu nastopu, kar mu je uspelo z odliko. V kategoriji veteranov s pištolo nad 50 let je zmagal Uroš Kovač iz Rečice s 184 krogi, enak rezultatski dosežek pa je uspel tudi miklavškemu strelcu Alojzu Trstenjaku, ki pa je nesrečno zaostal za
Foto: Simeon Gönc
Ptujski veterani so v Ljubljani znova potrdili že nekajletno prevlado s pištolo v Sloveniji in znova osvojili tako posamični kot ekipni naslov državnih prvakov. V ozadju Zvonko Hajduk, Kristina Pšajd, Stanislav Golc in Franc Bedrač, v ospredju z leve strani Alojz Raušl, Milan Stražišar in prvi mož ter vodja ptujskega kluba Franc Simonič.
zmagovalcem po slabši zadnji seriji s 93:92. V tej kategoriji sta nastopala še Ptujčan Borut Sagadin in strelec Miklavža Dragoljub Poledica, ki sta s 173 in 167 krogi zasedla 11. in 14. mesto.
V streljanju s serijsko zračno puško je med veterankami nad 60 let dobro nastopala vsestransko aktivna Ptujčanka Kristina Pšajd in s 159 krogi osvojila 8. mesto. V moški konkurenci pa vedno znova visoko ciljajo tudi kidričevski strelci, ki pa tokrat s svojimi
uvrstitvami niso bili najbolj zadovoljni. Najboljšo uvrstitev je vknjižil Marjan Gajzer, ki je s 171 krogi osvojil 22. mesto, Zvonko Mlakar in Ludvik Pšajd pa sta s 167 in 166 krogi pristala na 30. in 31. mestu. V ekipnem seštevku so slavili strelci iz Vrhnike s 531 krogi, vendar sta tudi druga in tretja ekipa iz Svečine in Trebnjega dosegli enak rezultat, vendar zaostali po zadnjih serijah s 369:365:363, kidričevska ekipa pa je s 504 krogi osvojila 8. mesto. V kategoriji veteranov s
puško nad 60 let sta nastopala tudi ptujska strelca Franc Simonič in Alojz Raušl ter s 161 in 143 krogi osvojila 27. in 37. mesto.
Po uspešni domači generalki v Ljubljani pa Ptujčani že snujejo načrte za mednarodno sezono veteranskih tekmovanj, ko bodo za začetek od 17.-19. junija, v disciplinah zračnega in MK-orožja, nastopali v Plznu na najmočnejšem veteranskem turnirju na svetu.
Simeon Gonc
Namizni tenis • Finale članskega pokala, klubsko prvenstvo
Zmagovala je le Ivana Zera
V organizaciji NTK Muta sta v športni dvorani OŠ Muta potekala finalna turnirja Slovenskega namiznoteniškega pokala, kjer so nastopile po štiri ženske in moške ekipe, ki so bile najboljše v pred-tekmovanjih. Igralci Fiena Maribora in igralke Fužinarja Interdiskonta, ki so branili naslova, so potrdili vlogo favoritov, enim in drugim pa se obetata še naslova državnih prvakov.
Na zaključnem turnirju so nastopile tudi igralke NTK Ptuj, ki so nastopile brez poškodovane reprezentantke Vesne Rojko. Njene točke so vsekakor manjkale, saj bi z njeno pomočjo lahko v polfinalu premagale Muto. Tako so sedaj osvojile četrto mesto, vse točke za ptujsko ekipo pa je osvojila Ivana Zera.
Rezultati:
POLFINALE - ŽENSKE:
Fužinar Interdiskont - Logatec 5:2, Muta - Ptuj 5:3 (Garmut -Terbuc 3:1, Verhnjak - Bezjak 3:1, Miklavc - Zera 0:3, Verhnjak - Terbuc 3:1, Garmut -Zera 0:3, Miklavc - Bezjak 3:0, Verhnjak - Zera 1:3, Miklavc -Terbuc 3:0).
ZA 3. MESTO: Logatec -Ptuj 5:1 (Smiljanič - Terbuc 3:2, Verdinek - Bezjak 3:0, Zupančič - Zera 3:0, Verdinek
-	Terbuc 3:0, Smiljanič - Zera 0:3, Zupančič - Bezjak 3:0).
ZA 1. MESTO: Muta - Fužinar Interdiskont 2:5.
Končni vrstni red: 1. Fu-žinar Interdiskont, 2. Muta, 3. Logatec, 4. Ptuj.
POLFINALE - MOŠKI: Krka - Muta 3:5 Finea Maribor
-	Kema Puconci 5:4.
ZA 3. MESTO: Kema Puconci - Krka 5:1.
ZA 1. MESTO: Muta - Fiena Maribor 0:5.
Končni vrstni red: 1. Finea Maribor, 2. Muta, 3. Kema Pu-conci, 4. Krka.
Danilo Klajnšek
Klubsko prvenstvo: prehodni pokal Aljažu Bojnecu
V soboto, 2. 4., je v športni dvorani Mladika potekalo klubsko prvenstvo mlajših igralcev NTK Ptuj (letniki 1998 in mlajši). Na zanimivem turnirju je nastopilo 10 igralcev - šest fantov in štiri dekleta - ki so se merili po sistemu vsak z vsakim. Tako je bilo v slabih treh urah na petih mizah odigranih kar 45 dvobojev, v nekaterih pa je bil prikazan zavidljiv nivo namiznega tenisa za to starostno kategorijo. S tem so
se strinjali tudi trenerji, ki s to generacijo intenzivno delajo približno dve leti (v zadnjem obdobju treningi potekajo petkrat na teden, k temu pa je treba prišteti še tekmovanja).
Za zelenimi mizami je tokrat največ namiznoteniškega znanja prikazal Aljaž Bojnec, ki je ugnal vse tekmece in si prislužil zlato medaljo in velik prehodni pokal. Na drugo in tretje mesto sta se zvrstila Marsel Še-gula (srebrna medalja) in Aljaž Mohorič (bronasta medalja), pri dekletih pa je zlato medaljo osvojila Katja Krajnc, srebrno Eva Gojkovič in bronasto Sara Štumberger.
Vrstni red: 1. Aljaž Bojnec, 2. Marsel Šegula, 3. Aljaž Mo-horič, 4. Jernej Toplak Masten, 5. Miha Štumberger, 6. Katja Krajnc, 7. Sašo Maloič, 8. Eva Gojkovič, 9. Sara Štumberger, 10. Daniela Tomanič Butko-vska.
JM
TIBHAR^MASH 28/R
Foto: Črtomir
Ivana Zera (NTK Ptuj)
Goznik Mladi udeleženci klubskega prvenstva NTK Ptuj so se v soboto merili za veliki prehodni pokal; dvignil ga je Aljaž Bojnec.
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (19. del)
Ogledal sem si košarkarsko tekmo
Mesto Milwaukee ima mnogo znamenitosti. Ena izmed njih je tudi košarkarsko moštvo v ligi NBA, Milwaukee Bucks. Ko se mi je ponudila priložnost, da se udeležim tekme, sem jo takoj sprejel.
Povabil me je nečak mojega očeta gostitelja, Derek. Povabilo sem seveda takoj in z veseljem sprejel. Izvedel sem, da bo tekma med domačimi Milwaukee Bucksi in gostujočimi New Jersey Netsi, za katere trenutno igra slovenski košarkar Saša Vujačič. Nisem si mogel želeti boljše tekme. Ves vznemirjen sem nato pričakoval tekmo.
Tako smo se čez kakšen teden dni odpravili v Milwaukee
na tekmo. Derek je s seboj vzel svojega štiriletnega sina Tra-cea. Pridružil se nam je tudi moj "host dad" Jim. Od doma smo se odpravili okoli 17. ure, da smo še pravočasno prišli v mesto, kjer se je pričakovala gneča pred športno dvorano. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v mesto. Ker pa nam je še ostalo nekaj časa pred pri-četkom tekme, mi je Derek na kratko razkazal največje mesto Wisconsina. Po ogledu smo se
Bradley Center od zunaj
V /4- i
t ■ *
■i i 'i* ' -
um
.v,i nM
Foto: arhiv AljažJelen
Gledalci lahko kupijo v majhnih lokalih razno hrano in spominke košarkarske ekipe.
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Dvorana med tekmo
Foto: arhiv AljažJelen
odpravili v dvorano, ki se imenuje Bradley Center.
Bradley Center je večnamenska dvorana. V njej prirejajo košarkarske, hokejske, nogometne tekme ter ne nazadnje tudi koncerte. Glede na aktivnost, ki se odvija v dvorani, postavijo premične tribune okoli igralne površine. Dvorana je tudi dobro obiskana s strani svetovno znanih glasbenikov, ki prirejajo tam koncerte. Po velikosti je nekoliko večja od nove dvorane v Stožicah. Je lepo urejena ter sprejme
okrog 19,000 obiskovalcev. Za primerjavo - dvorana v Stoži-cah sprejme okoli 13,000 obiskovalcev.
Že pred začetkom tekme je bilo čutiti navijaško vzdušje. Opazil sem kar nekaj ljudi, ki so prodajali vstopnice za tekmo kar pred samo dvorano. Na srečo smo mi že vnaprej kupili vstopnice in nam jih ni bilo treba kupiti pred začetkom tekme. Cena vstopnic za ogled tekme se razteza od nekaj deset, pa tudi do nekaj sto evrov za boljše sedeže.
Pri vhodu, kjer smo vstopili v dvorano, so nas pričakali redarji. To so bili uslužbenci tega centra. Pregledali so nam karte ter tudi nas, da ne bi imeli pri sebi kakšnih nevarnih predmetov. V samo dvorano ni dovoljeno prinesti kakršnekoli torbe. Še mojo torbico za fotoaparat so skrbno pregledali. Kljub vsemu pregledovanju je vstop potekal dokaj hitro.
V sami dvorani nisem opazil policistov. Za red in kakršnokoli pomoč gledalcem so skrbeli številni uslužbenci tega centra.
V notranjosti centra je veliko manjših trgovin s spominki ter raznih lokalov, kjer prodajajo predvsem »hitro hrano«. Spominki in hrana so precej dragi. Navijači v dvorani lahko kupijo pijače, prigrizke, kokice ter mnoge druge "dobrote". Zanimivo je, da prodajalci hodijo po tribuni in jih ponujajo gledalcem. Tako gledalcem niti ni treba daleč do prigrizka ali osvežitve s pijačo.
Tekma je bila dobro obiskana. Udeleženci so navijali predvsem za domači klub Milwaukee Bucks. Sam sem navijal za oba. Za Buckse ter za Netse, kjer igra Saša Vujačič. Na tej tekmi je imel Vujačič veliko minutažo. Dosegel je sicer le osem točk. Ob vsakem njegovem košu sem na ves glas zakričal: "Bravo, Vujo!". Slišalo se me je daleč po dvorani. Zaradi tega ni bilo nikakršnih izgredov, prav tako me pri mojem aktivnem navijanju ni nihče oviral. Ko so napadali domači Bucksi, pa sem se pridružil večini pri navijanju.
Proti koncu tekme sem razmišljal, kako bi lahko prišel do slovenskega košarkarja Vujači-ča ter z njim izmenjal nekaj besed. Na žalost je bilo srečanje z njim nemogoče.
Po koncu tekme se je izhod iz dvorane zaradi množice obiskovalcev nekoliko zavlekel. Še nekoliko dlje je trajalo, da smo prišli iz parkirne hiše. Med potjo smo komentirali posamezne akcije košarkarjev ter delali analizo tekme. Domov smo prispeli pozno ponoči.
Tekmo so Netsi kljub mojemu navijanju izgubili z rezultatom 110 : 95. Bila je res enkratna tekma z veliko akcije pod koši in veliko zadetimi koši.
Aljaž Jelen Sheboygan Falls -Podlehnik
Ormož • Obisk Ferija Lainščka v Gimnaziji
Facebook generacija prinaša revolucijo
Na Gimnaziji Ormož so v petek gostili pisatelja, pesnika, dramatika in scenarista Ferija Lainščka. Njegove knjige se sprehajajo po Prekmurju in bralcu odkrivajo način življenja, razmišljanja in posebnosti ljudi z druge strani Mure. Njegova dela so z lahkoto našla pot tudi v druge oblike umetnosti. Poleg uglasbitev so dela Ferija Lainščka tudi pogosto prenesena na film. Kdo pa ne pozna Petelinjega zajtrka?
Zanimivo je, da Feri Lainšček ne deli splošno razširjenega mnenja, da otroci knjig ne berejo več: „Moja izkušnja je, da ljudje berejo, tudi otroci. Res pa je, da se spreminjajo nosilci sporočila. Fizična knjiga, v katero smo vsi tako zaljubljeni, je le ena od možnosti. Z zelo veliko hitrostjo jo nadomeščajo elektronski mediji in jo bodo v veliki meri v doglednem času tudi nadomestili. Knjiga bo sčasoma postala nekaj redkega, dragocenega, sporočilo pa bo potovalo naprej. Saj je pred Gutenbergovo ero sporočilo prav tako potovalo."
V zadnjih letih se je spremenil tudi način ustvarjanja. Lainšček se spominja, da je svoj prvi roman napisal še klasično, na roko, nato pa je dolgo pisal s pisalnim strojem, povsem naraven pa se mu zdi tudi prehod na računalnik. „Obstajajo študije, ki govorijo
o tem, kako vpliva način pisanja na samo vsebino. Splet, ki je sicer posredno pomagalo, vpliva tudi na miselni proces, saj za podatek, ki sem ga jaz nekoč iskal po knjižnicah 14 dni, sedaj na spletu najdem v trenutku. To je spremenilo način ustvarjanja. Seveda se je skozi različne medije spremenila tudi bralčeva percepcija." Na vprašanje, ali so pisatelji in njihova dela zaradi tega v slabši poziciji, pa pravi: „Ne počutim se ogrožen kot prijatelj. Moj ustvarjalni proces se je spremenil na boljše, sama ponudba moje literature je v povsem drugi situaciji. Doslej smo govorili, da elektronski mediji spodrivajo branje, v bistvu pa so povzročili nekaj povsem drugega. Danes izide neprimerno več knjig, kot jih je pred 10 leti. Živimo v zmotnih prepričanjih, kot recimo, da vizualni mediji in odsotnost
klasičnega branja slabo vplivata na mlade. Prepričan sem, da to ni res. Novi mediji prav tako razširjajo obzorje, prinašajo vsebine in mladi niso zaradi tega nič manj razgledani, slabši, predvsem pa niso nič manj socialni. Če poslušamo
strokovnjake s področja duše-slovja, pedagoge ali socialne delavce, bi sklepali, da so mladi pravzaprav invalidi, avti-stični. Resnica pa je drugačna. Prihaja facebook generacija, ki je izjemno socialno angažirana, ki je začela revolucijo na
Bližnjem vzhodu in jo bo tudi v Evropi, v boju za boljši svet, ki temelji na vrednotah, ki so enake našim. Samo mi smo jih potlačili in izgubili, oni pa jih še čutijo."
Glede na to, da je elektronska knjiga pri tujih založbah že za več kot polovico nadomestila klasično knjigo, se pojavlja tudi problem avtorske zaščite, podobno kot pri glasbi. Lainšček pravi, da je težko napovedati, kaj bo, a morda se bo tudi pri knjigah namesto prodanih izvodov kmalu štelo le še klike. Avtorji pa se bodo morali prestrukturirati tako, da nosilci informacije ne bodo več prodajni artikli, ampak le še reklama za avtorja. Feri La-inšček je v tem smislu gotovo že avtor prihodnosti, saj njegov dohodek ne temelji le na eksploataciji knjige neposredno, ampak tudi na videopro-dukciji, filmih in glasbi.
Letos se bo njegova knjiga Ločil bom peno od valov na maturi srečala s facebook generacijo. Feri Lainšček nad tem izborom sprva ni bil preveč navdušen, pravzaprav mu sploh ni bilo všeč, ampak po nekaj predstavitvah in stiki s srednješolci je presenečen nad pozitivnim odzivom. To razlaga s podobnostjo, saj so vrednote te generacije tudi njegove vrednote. „Želja po svobodi, ljubezen, zvestoba, pripadnost družini. Vse, kar je generacija staršev potlačila v sebi, zatajila, izrinila iz svojega sveta in se zato zafrustrirala, vse to ti otroci prinašajo nazaj. Dobro se počutim s to generacijo in to je očitno eden od razlogov, zakaj je moj roman sprejet. Ne naletim na veliko tistih, ki bi zamahnili z roko. Vprašanja, ki jih zastavlja knjiga, mlade danes zanimajo."
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Dijaki se bodo na maturi ukvarjali z Lainščkovim romanom Ločil bom peno od valov.
Piše: Dani Zorec • Nova Zelandija (1.)
Kaj je res in kaj ne
Pravijo, da je na južni polobli našega planeta vse postavljeno na glavo, da se tam svet drugače vrti, da voda odteka v drugi smeri in da je življenje popolnoma drugačno od našega. Seveda je res najbrž odvisno vse od tega, kje se nahajaš, a za začetek sem se odločil te zadeve preveriti na eni najbolj oddaljenih držav od naše deželice, na Novi Zelandiji.
Blišč in bogastvo v Dubaju vidna že na letališču
Čeprav je več kot desetkrat večja od Slovenije, tam živi zgolj nekaj več kot 4 milijone prebivalcev, od tega več kot milijon v Aucklandu, ki ni niti glavno mesto, ima pa najboljše letalske povezave v državi, zato tudi večina tujcev najprej prve vtise nabira tam. Tudi moj pristanek se je obetal tam, a preden uzreš prve obronke te otoške države, se ti na letalu odvrti že pol tvojega življenja.
Italija je pravšnja dežela za začetke takšnih podvigov, težava je le v tem, da na letalo pridejo osebki vseh možnih barv in velikosti, ki potem s svojim obnašanjem tolmačijo svojo kulturo drugim. Dalaj-lama, Židje, japonska badminton ekipa, petična Angležinja, brigada nun ter nekaj Slovenč-kov je tvorilo udarni sindikat potnikov, ki ga je uspešno mirila ekipa prekrasnih in nadvse ustrežljivih stevardes. Hrane in pijače je bilo v izobilju, nekaj nelagodja so sprožali le pogledi na zažgane rafinerije nafte ter na od časa do časa sprožen svetleč profil nad iraškim ozemljem, drugače pa se je razpoloženje v hipu spremenilo,
V naši občini - Destrnik - je proračun že cel mesec vroča tema in osrednja vsebina govorov, nagovorov in sporočil našega župana. Ne morem se načuditi in še manj razumeti, ko slišim, da župan ni zadovoljen s sprejemom proračuna, ki se je v točkovanju glasil 7:4, v korist pozicije. Ne samo, da ni zadovoljen, celo žaljiv je do celotnega občinskega sveta v sedanji legitimni sestavi. V svojih javnih nastopih objokuje sestavo prejšnjega občinskega sveta, češ, da danes ne bi mogel delati, če ne bi »pametna« sestava prejšnjega© občinskega sveta sprejela sklepov, ki omogočajo njemu in občinski upravi, da lahko sedaj(!) delajo. Iz teh besed lahko razberemo, da priznava, da ne dovoli nikakršnega vpli-
ko smo zagledali bogate arhitekturne stvaritve Dubaja. Če ima kdo denar, ga imajo oni in prav nič ga ne šparajo. To se je pokazalo tudi na letališču, kjer sem nabavil nekaj stvari, in ko mi je zmanjkalo 20 centov, mi je blagajničarka z nasmehom vrnila še dodatnih 50, da je bil dolg malo večji. Zanimivo. Dubaj je muslimanska država, eden izmed sedmih Emiratov, in kot goreči verniki imajo tudi na letališču svoje 'kapelice' za molitev - ironično je le, da so zmeraj poleg toaletnih
va »novih« svetnikov, saj nas je s sklepi (na zadnji »nujni« izredni seji!) prejšnjega občinskega sveta tako rekoč že vnaprej onemogočil. Pri tem pa vedno znova pozablja, da mandatov ne podeljuje župan, ampak volivci. In volivci očitno niso več tako navdušeni nad bivšim občinskim svetom kot je sam in si očitno ne želijo več njegovega dosedanjega načina dela. Verjetno se tudi volivci-občani sprašujejo, zakaj misli župan, da je nekaj tako zelo narobe z delom »naših« štirih svetnikov? Koga in zakaj moti naša doslednost, odgovornost, težnja k racionalni porabi občinskih sredstev in trezna presoja projektov? Ko razmišljam o tem, ne morem mimo izjave našega poslanca na seji parlamenta v začetku
prostorov. In prav smešno je, ko se kak starejši musliman z vso 'opremo' na sebi spravi pred pisoar. Najprej mu morajo vse okrog temeljito očistiti, nato pa vsaj dve minuti odgrinja vse rjuhe, da končno lahko odpre pipico za malo potrebo. Vsi smo se zraven malce muzali in čisto vse je zanimalo, kako to izgleda, ko jim postane sila. No, ni bilo treba dolgo čakati, pa pridirja drugi starosta in se pikira naravnost v kabino. Ker pa imaš tam dvojne toalete, ene s školjko, druge pa z neskončno luknjo, se je moral še hitro premestiti, nato pa so se zaslišali zvoki dinozavra, o ka-
Foto: D. Zorec
Fast food Kiwijev - riba in pom-fri
meseca: »...Mi smo izvoljeni od ljudstva, da delamo s premoženjem države, mi in vlada smo dobili v upravljanje to premoženje...«. Torej na ravni države to obvladajo, na lokalni ravni pa samo(i) vladajo? Ali pa župan misli, da »tu spodaj« ne znamo misliti in je bolje, da njega, državnega poslanca, ubogamo na besedo? Svetniki opozicije kljub nenehnim diskreditacijam, obtoževanjem in žaljenjem nismo proti razvoju občine, ravno nasprotno, želimo prispevati k njenemu razvoju. Aktivno delamo v stalnih telesih OS, kar smo dokazali tudi pri sprejemu proračuna s svojimi predlogi in dopolnili, pa, žal, niti eno od teh ni bilo sprejeto. Trudili smo se po najboljših močeh. Ali lahko trdijo »županovi svetniki« ena-
terih raje ne bi. Kakšna je bila kasneje obleka tega možiclja, mi ni uspelo izvedeti, verjetno so pa vrli čistilci imeli potem kar nekaj dela.
Nadaljnji polet je trajal še 12 ur in prav toliko znaša tudi časovna razlika do Nove Zelandije - se pravi, ko na Novi Zelandiji že praznujejo novo leto, v Evropi še jemo govejo juho za kosilo. Vstop v državo je potekal brez težav, pripravil sem vse papirje, lepo zapakiral nahrbtnike in lepo čakal v vrsti, kjer se je sicer gnetlo na tone Azijcev. Za vstop najpogosteje preverjajo stanje na tvojem računu, vizo, najbolj pa jih je zanimalo, če imam zraven kakšno opremo za kampiranje, pohodniške čevlje in podobno navlako. Seveda sem to kramo privlekel zraven, nato pa sem jih še moral prepričati, da opreme sploh nisem rabil, da je nova in je očiščena. Zelo so namreč občutljivi na vnos različne hrane, začimb in na različne snovi na opremi, kot so umazanija in blato. Umazane stvari ti brž očistijo in tudi človeka bi stuširali, če bi mu kaj sumljivega štrlelo iz nosa. A evropski potni list in hitri štajerski jezik se vedno dobro obneseta in tudi tokrat je bilo tako. Z oficirjem sva si stisnila šapi in končno sem bil tudi uradno na severnem otoku.
Pot proti mestu zna biti vedno zabavna, saj po navadi mine kar nekaj časa, preden se človek znajde in tudi tokrat je bilo tako. Treba je bilo tudi zamenjati denar za njihove dolarje in tu se tečaji razlikujejo kot noč in dan. Stric za pultom bi mi prodal še ženo, toliko stvari mi je ponudil v eni sami minuti. Končno se odpravim iz letališke stavbe čakat avtobus in že mi je bilo sumljivo, zakaj vsi čakajo avtobus na drugi strani ceste. Kaj hitro mi je ka-pnilo v glavo, da se tu vozi po levi in da sem najbrž jaz edini gumpec, ki stoji narobe. Šofer je bil skica, bil je kot turistični vodnik in na poti v mesto nam je povedal veliko dobrih nasvetov, kako kaj deluje. Promet, ulice, cene, striptiz bari, trgovine, gostilne. No, jaz sem začel kar pri zadnji stvari.
Nadaljevanje prihodnjič
ko? Zanimivo, da ima naš župan toliko besed pripomb, »njegovi« svetniki pa niti ene! Ali z vso osebno moralno odgovornostjo stojijo za svojo dvignjeno roko ob sprejemu proračuna ali pa bomo na koncu podobni Butal-cem, ki so sejali sol, nato pa so zrasle koprive. In ker ne bodo (bomo?) želeli priznati zmote, bodo jemali pekoče koprivne liste na jezik, govorili, kako je dobra in se pretvarjali, da ne vedo, da ni zrasla sol!
»Odličnost« priprave proračuna se bo pokazala zelo hitro, saj župan kot predlagatelj igra na skrito karto, ki se imenuje rebalans. Takrat se bomo lahko vprašali, kaj to naše oči vidijo in ušesa slišijo! Sam pričakujem, da bo namesto molčečnosti, ki je vladala ob sprejemu proračuna s strani pozicije, stekla konstruktivna debata, zakaj se nekaj ne bo dalo realizirati. Slišalo se bo tudi naš glas: Saj smo vam rekli!(...da soli ni moč sejati in da koprive pečejo!)
Vladimir Vindiš, Občinski svetnik občine Destrnik

Foto: D. Zorec
Opozorilna tabla na vratih trgovine
Prejeli smo
Kako s(m)o sejali sol
(pri sprejemu proračuna za leto 2011 občine Destrnik)
Na valovih časa
Torek, 5. april
Danes goduje Viljem.
1327 je Petrarka spoznal v neki cerkvi v Avignonu, Lauro, poročeno Sade, ki je po mnenju nekaterih plod pesnikove domišljije, vendar mu je bila do svoje smrti in tudi kasneje muza njegove ljubezenske poezije. 1483 se je rodil Rafael, eden izmed treh velikanov visoke italijanske renesanse.
1490 je umrl na Dunaju kralj Ogrske in Češke Matija Korvin, ki se je v spominu Slovencev ohranil kot ljudski junak kralj Matjaž. 1667 je močan potres uničil del Dubrovnika. 1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre nove dobe, na katerih je sodelovalo 311 tekmovalcev iz 13 držav.
1909 je prvič stopila človeška noga na Severni tečaj. To je dosegel v svojem
šestem poskusu častnik ameriške bojne ladje Robert Peary.
1917 so ZDA na strani zavezniških sil vstopile v prvo svetovno vojno.
Sreda, 6. april
Danes goduje Darko.
Danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja.
331 p. n. š. naj bi po izročilu Aleksander Veliki v delti Nila na kraju, kjer je stala neka nepomembna egiptovska vas, ustanovil novo mesto Aleksan-drijo.
1348 so ustanovili v Pragi najstarejšo univerzo v srednji Evropi - Karlovo univerzo.
1827 so bile vžigalice prvič uradno zapisane v poslovnih knjigah angleškega kemika in lekarnarja Johna Walkerja, ki je izumil vžigalice, ki so se vnele z drgnjenjem.
1847 se je rodil danski pesnik in pisatelj Jens Peter Jacobsen. Bil je vodilni danski naturalist in predhodnik dekadence.
1902	so ustanovili v ZDA eno največjih naftnih družb na svetu Texaco. 1906 je nenadoma začel bruhati vulkan Vezuf. Tok lave je zalil mesto Ottaviano.
1919 so socialisti v Münchnu razglasili Bavarsko republiko.
Četrtek, 7. april
Danes goduje Albert.
Danes je svetovni dan Romov.
1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk. Njegove horde so brez razlike pobijale krščansko in muslimansko prebivalstvo in spreminjale dežele v puščave.
1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. Sintetiziral je nova barvila in razvil nove metode sinteze. 1838 je iz angleškega Bristola krenil na prvo vožnjo prvi redni čezatlantski parnik Great Western in čez petnajst dni priplul v New York. 1868 se je rodil ameriški zoolog Herbert Spencer Jennings, eden prvih znanstvenikov, ki so proučevali posamezne mikroorganizme in eksperimentirali z genetskimi spremembami enoceličnih organizmov.
1962	je umrl španski bikoborec Juan Belmonte, eden največjih bikoborcev vseh časov.
1826 so začele izhajati v celovški reviji Carinthia znamenite Pripombe k
germanizaciji Koroške Urbana Jarnika.
Petek, 8. april
Danes goduje Tomaž s tovariši.
1388 je švicarska konfederacija v bitki pri Näffelsu dosegla eno največjih zmag v boju za osamosvojitev izpod habsburške nadoblasti. 1776 je vlada Marije Terezije izdala predpise, s katerimi je urejala razmere na cestah.
1865	se je končala s podpisom premirja ameriška državljanska vojna. Začela se je 12. aprila 1861.
1866	so sprejeli v ZDA zakon o državljanskih pravicah, s katerim so dobili državljansko pravico vsi, ki so se rodil v ZDA. Tudi črnci.
1872 se je rodil francoski politik, dvakrat predsednik vlade Leon Blum. Vpeljal je 40-urni delavni teden in podržavil oboroževalno industrijo in banke.
1903	se je rodil ameriški endokrinolog Gregory Pincus, ki je veliko prispeval k razvoju prvih učinkovitih kontracepcijskih tablet.
1933 se je rodil francoski filmski in gledališki igralec Jean Paul Belmondo. Sobota, 9. april Danes goduje Mihael.
1548 so usmrtili španskega konkvistadorja Gonzala Pizarra, ki so ga prejšnji dan ujeli. Bil je poveljnik protikraljevih sil v Peruju, ki ga imajo nekateri zgodovinarji za voditelja upora kolonistov proti centralni oblasti v Madridu in prvega borca za osamosvojitev izpod španske nadoblasti na ameriški celini.
1755 se je rodil nemški zdravnik Samuel Hahnemann utemeljitelj home-opatije.
1778 se je rodil angleški kritik in esejist William Hazlitt. Pisal je duhovite eseje po vzoru subjektivizma.
1858 se je rodil ameriški izumitelj srbskega rodu Mihajlo Pupin. Nedelja, 10. april Danes goduje Leon.
1767 se je rodil francoski slikar in litograf Jean-Baptiste Isabey, posebno znan kot miniaturist.
1814 je po porazu v »bitki narodov« pri Leipzigu in prihodu zavezniške vojske v Pariz Napoleon odstopil. Kot stalno bivališče so mu določili otok Elbo.
1882 se je rodil italijanski dirigent Bernardino Molinari.
1945 so ameriške čete osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald
v vzhodni Nemčiji.
1963	se je iz neznanega vzroka potopila podmornica na jedrski pogon Tresher, ponos vojne mornarice ZDA. Življenje je izgubilo 129 članov posadke.
Ponedeljek, 11. april
Danes goduje Lazar.
Danes je svetovni dan lionizma (cilj lionizma je pomagati soljudem, prispevati k razumevanju v svetu).
1579 se je rodil francoski maršal Francois de Bassompierre. 1722 se je rodil v Livornu italijanski violinist in skladatelj Pietro Nardini. 1861 se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter začela ameriška državljanska secesijska vojna, ki se je končala 9. aprila 1865. 1938 je umrl znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. 1945 je umrl Franklin Delano Roosevelt, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika ZDA.
1961 je sovjet Jurij Gagarin kot prvi človek stopil v vesolje. Z vesoljsko ladjo Vostok je v 108 minutah obletel Zemljo in pristal v bližini Saratova.
AvtottSOM
Brez nepotrebnih razvojnih stroškov
Renault je brez velikih razvojnih stroškov (ponovno) vstopil v razred poslovnih limuzin. Potrebno znanje za tak korak so dobili pri Samsungu (konkretneje pri SM5) in v svoj model vgradili evropsko prilagojene motorje ter opremo. Latitude je globalni izdelek v pravem pomenu besede, saj sodi pod okrilje francoskega Renaulta, proizvajajo ga v Južni Koreji, pri izdelavi pa uporabljajo tudi Nissanove komponente.
Če se sprehodimo po zgodovini francoskega proizvajalca, ugotovimo, da je Renault že nekajkrat trgu ponujal limuzine višjega cenovnega razreda, a vselej brez opaznega uspeha. Se spomnite recimo renaulta 30 ali 25, oziroma iz mlajše zgodovine sa-frana in vel satisa? Prav noben izmed omenjenih v avtomobilski zgodovini ni dosegel želenega povpraševanja, ker so nemški rivali zmeraj ponujali sodobnejšo tehniko in prepotrebno zanesljivost.
Kljub temu da trg limuzin višjega srednjega razreda v Evropi še naprej pada, tistim, ki zahtevajo od avtomobila nadpovprečno razvajanje, sedaj ponujajo 4,9 metra dolgo limuzino, kar naj bi pomenilo prostorno notranjost, a ob izdatno nazaj pomaknjenih sprednjih sedežih na zadnji klopi zmanjka prostor za kolena. Zadaj se sedi visoko, kar je do-
brodošlo pri vstopanju in izstopanju, le da to znova pomeni omejevanje prostora po višini. Tisto, kar zares bega, so vodila prtljažnega pokrova, ki se zajedajo v prtljažnik in zato zmanjšujejo njegovo prostornost, zraven tega pa tudi v najdražji različici ni električnega odpiranja, ki v tem segmentu ne bi
smelo manjkati.
Latitude velja (vsaj) za velikostno nadgradnjo pred kratkim pomlajene lagune in je namenjen voznikom z visokimi zahtevami, ki se pustijo razvajati in to tudi plačajo. Oblika Renaultove največje limuzine je zadržano klasična, kot da bi se oblikovalci zgledovali po Volkswagnovih vozilih, za katere pravijo, da taka oblika pomeni manjše tveganje, ali bo avto kupcem všeč ali ne. Nekaj skromnih oblikovnih sprememb v primerjavi s Samsungovim modelom vendarle opazimo: latitude ima veliko kromirano masko s tremi vzdolžnimi črtami in bolj agresiven odbijač, to pa je tudi vse, kar na zunaj ločuje avtomobila. Očitno so bili Francozi tako zadovoljni s podobo SM5, da ostalih elementov niso posodabljali.
Notranjost povzema logiko in ergonomijo aktualnih Renaultovih modelov z veliko pozornosti, namenjene dobremu počutju in kakovostni izdelavi. Volanski obroč in nekatera stikala so iz lagune, a novi lastnik kljub temu potrebuje privajanje, da razpozna številne funkcije na široki sredinski kon-zoli, na kateri kraljuje velik LCD-zaslon. Najdražji paket opreme prinaša še klavirsko črnino, ki dopolnjuje imitacijo aluminija na podaljšku sredinske konzole.
Kupci lahko izbirajo med tremi paketi opremljenosti. Expression zajema elektronsko stabilizacijo vozila, deljivo samodejno klimatsko napravo, senzor za dež, 16-palčna platišča iz lahke litine, avdio napravo s šestimi zvočniki in povezavo bluetooth. Nekaj dražji business ima kakovostnejšo avdio napravo, prostoročno kartico za odklepanje in zagon motorja, delno usnjeno oblazinjenje, večja platišča, biksenonske žaromete, samodejno ročno zavoro in navigacijo. Initiale omenjeno nadgrajuje z masažnimi sedeži, usnjeno notranjostjo, triob-močno klimo, parkirno kamero, atermičnim vetro-branskim steklom in za palec večjimi platišči. Naj še omenim, da je tripodročna klimatska naprava opremljena s tipalom toksičnosti vstopnega zraka, ionizatorjem ter osvežilcem zraka.
Med pogonskimi izbirami je bencinski stroj prispeval Nissan, dizla sta rezultat Renaultovega dela. Bencinski 2,0-litrski motor razvija 140 KM in deluje v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. 2,0-litrski dizel je nekaj močnejši (175 KM) in ga kupec lahko naroči tudi z nedvomno primernejšo šeststopenjsko avtomatiko, ki je vgrajena še v 3,0-litrskega dizla z 240 KM.
Latitude izdelujejo v tovarni v Busanu v Južni Koreji, za neposredno konkurenco pa štejemo povsem novi peugeot 508 ali škodo superb. Uradna prodaja je stekla včeraj, ko so pri Renaultu tudi povedali, da želijo letos prodati 70 limuzin višjega srednjega razreda.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Pogoste bolečine (1)
Bolečina je po definiciji neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina. Je najpogostejši vzrok za obisk zdravnika ali lekarne. Zaradi bolečine se refleksno umaknemo pred škodljivimi dražljaji, zato je koristna ali celo nujna za preživetje. Dolgotrajna bolečina pa telo izčrpa, vodi v nespečnost, depresijo ter negativno vpliva na kakovost življenja. Bolečina je zelo osebno doživetje, ker vsak posameznik zazna bolečino drugače in se nanjo drugače čustveno odzove. Zato je težko določiti jakost bolečine. Zdravniki jakost bolečine po navadi določijo s pomočjo t. i. Vizualne analogne skale (VAS), kjer 0 pomeni brez bolečine in 10, ko je bolečina nevzdržna.
Zelo pogoste so bolečine v bolj obremenjenih sklepih: hrbtenici, križu (te so najpogostejše) in vratu, rami, kolenu, kolku. Bolečina lahko izvira iz kosti, mehkih tkiv ali živcev.
Bolečine v križu so zelo pogoste, saj jih občuti 80 % ljudi med 20. in 50. letom. Pri večini bolečine minejo v 6 tednih, vendar se v 60 % ponovijo v enem letu. Pri 5 % ljudi preidejo v kronične bolečine. Degenerativne spremembe hrbtenice (obraba vretenc in medvretenčnih ploščic) so pogost razlog za kronično bolečino v križu in se kažejo s spremembami na malih sklepih vretenc in na medvretenčni ploščici. Glavni vzrok splošne okvare medvretenčne ploščice je predčasno staranje, čeprav je po 30. letu le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja.
Med najpogostejšimi vzroki enostavne bolečine v križu so mišične bolečine. Pri večini so bolečine posledica dvigovanja težkih bremen, nepravilne drže med sedenjem ali prisilne drže pri vsakodnevnih opravilih (vrtnarjenje, čiščenje). Pri drugih je vzrok bolj resen (preščipnjen živec, okužba sklepov, revmatična obolenja). Bolečina v križu se kaže z bolečino v ledvenem predelu, ki včasih spominja na bolečine v ledvicah,
J®*
» / ^ v
v
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
z bolečino, ki se širi naprej v trebuh, v predel zadnjičnih mišic ali vzdolž cele noge. Okrevanje je običajno hitro, brez trajnih posledic. Bolečine se sicer lahko ponovijo.
Bolečino v križu zdravimo s protibolečinskimi in protiv-netnimi zdravili, ki jih v nižji jakosti dobite v lekarni brez recepta. To so npr. acetilsa-licilna kislina, naproksen, ibuprofen in paracetamol (vendar ta nima protivne-tnega delovanja). Pri izbiri zdravila je treba upoštevati starost bolnika (otrokom, mlajšim od 12 let, in osebam, starejšim od 50 let, samoz-dravljenje odsvetujemo), jakost bolečine in spremljajoče kronične bolezni. Vsako bolečino lahko zdravimo sami
do sedem dni. Če bolečina ne mine ali se celo stopnjuje in če se pojavijo še druge težave (npr. motnje pri odvajanju vode in blata, mrtviče-nje ipd.), je nujno potreben obisk zdravnika.
Splošni ukrepi za preprečevanje bolečine v križu: primerna telesna aktivnost, izvajanje ustreznih vaj za ledveni del hrbtenice, ustrezna obutev, ustrezno ležišče in vzglavnik ter pravilno sedenje. Zelo pomembno je tudi zmanjšanje prekomerne telesne teže.
Okrog 35 % ljudi ima bolečine v vratu vsaj enkrat v življenju. Ta nastane zaradi same anatomske zgradbe ter pogosto zaradi prisilne drže vratu na delovnem mestu ali v vsakdanjem življenju. Največkrat so mehanske narave. Bolečina v vratu je lahko posledica bolezenskih stanj v sami vratni hrbtenici ali pa v sosednjih strukturah. Vrat se premakne vsaj 600-krat na uro, zato pa imamo včasih z njim toliko težav. Velikokrat govorimo o heksenšusu/use-ku oz. otrdelem vratu in nihajni poškodbi vratne hrbtenice v prometnih nesrečah.
Smiljana Markež, mag. farm. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Lepi pomladni dnevi se nadaljujejo
Res je, sončni, topli dnevi se zdaj kar vrstijo, zato je res veselje delati na vrtu. Žal pa tako vreme za sabo potegne sušo. Padavin je le za vzorec, zato ne razmišljajte, na zelenjavnem vrtu je že treba namakati. Pri presajanju vsi veste, da je treba tudi zalivati. Malo manj pa jih ve, da je zelo priporočljivo zaliti najprej jamico, posaditi sadiko, potem pa v takem suhem vremenu zaliti tudi okolico rastline, sicer suha zemlja v okolici zelo hitro »ukrade« nekaj vode sadiki.
Vedno se je treba tudi zavedati, da nas muhasti april še lahko preseneti z mrzlim vremenom. Zato je ta mesec treba bolj natančno spremljati vremensko napoved.
Vse ljubitelje čebule bi tudi opozorila, da je čas, ko bo treba čebulo pokriti. Nekateri ste morda kje že opazili, drugim pa naj povem še, da je letos na trgu nov, biotičen pripravek za varstvo vrtnin pred muhami. Deluje tako na čebulno kakor zeljno in korenčkovo muho. Pripravek nima negativnega vpliva na naše zdravje ali na zdravje koristnih žuželk, z njim zalijemo gredice, na njih pa je potem čebula (kasneje tudi zelje in korenček) okoli 4 tedne zavarovana pred požrešnimi ličinkami muh. Pripravek, narejen iz živih organizmov - nematod, zato ga ni možno dolgo hraniti, posebej ne na toplem in suhem, zato načrtujte delo tako, da ga boste uporabili takoj, ko ga dobite. Iz tega razloga se ga tudi ne da kupiti v trgovini kar tako, treba ga je najprej naročiti v tistih trgovinah, kjer ga bodo pripravljeni tržiti. Imenuje se Nemasys Grow Your Own. Se nekaj je treba vedeti, preden uporabite ta pripravek. Zemlja mora biti mokra, v takih razmerah, kot so sedaj, jo je dobro pred uporabo dobro, globoko namočiti. Ker so nematode občutljive na sonce, delo opravimo vedno zvečer, da se bodo čez noč lahko poskrile v zemljo v bližini naših rasdin.
Foto: Miša Pušenjak
Sobne rastline
Topel, sončen dan že lahko izkoristimo za presajanje sobnih rastlin. Presajanja so potrebne vse nove pridobitve v naših stanovanjih, razen orhidej. Te presajamo kar najbolj poredko, vsako četrto leto. Pri nas je namreč zelo težko dobiti ustrezne substrate. Ti morajo vsebovati samo lubje, prav posebno vrsto mahu in ničesar drugega. Naši substrati pa vsebujejo še zemljo in šoto, tako nam lahko korenine večine orhidej pričnejo hitro gniti. Vedeti je treba, da orhideje ne potrebujejo hranil iz substrata, korenine pa so namenjene samo sidranju rastline.
Nekateri imajo težave s presajanjem velikih lončnic. Če jih ne moremo več prestavljati, potem si lahko pomagamo tako, da odstranimo zgornjo plast zemlje, koliko je le mogoče veliko. Nato to plast zamenjamo s svežo zemljo.
Nekje do tri tedne po presajanju rastlin ne gnojimo, potem pa pričnemo redno poletno dognojevanje.
Balkonske rastline
V tem tednu pa je treba, če tega še nismo naredil, na prosto prestaviti posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezimijo: oleandri, kitajski hibiskusi, rožmarin, lovor in seveda gorenjski nageljčki. Najprej jih presadimo, če je to še izvedljivo. Drugače jim pomagamo podobno, kot sem zapisala za velike sobne rastline. Odstranimo kar največ zgornje plasti zemlje, prerahljamo preostalo zemljo in dodamo svežo.
Če so že pričeli odganjati in so bile rastline v prete-mnem prostoru, potem jih moramo dati v zavetne, a senčne kotičke, da si ti vršički opomorejo. Nato jih zali-jemo s tekočim gnojilom, ki vsebuje železove kelate in jih dobimo v vsaki specializirani trgovini. Po dveh dneh jih zalijemo še s pripravki, ki so narejeni iz alg ali vsebujejo aminokisline: agrofito, bioplantella vita, algoplasmin, medicoplant ... Tudi ostalih posodovk še ne izpostavimo povsem vetru in dežju, naj se počasi privadijo na zunanje razmere v zavetju naših, še ogrevanih hiš.
Počasi si pričnemo delati tudi načrt za sajenje balkonskih rastlin. Za začetek preglejte korita, jih očistite, če je potrebno, nabavite nova. Ne pozabite, bolje je na balkon postaviti nekaj velikih korit kakor večje število majhnih. Večje kot je korito, več svobode pri sajenju in kombiniranju balkonskih lepotic boste imeli.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Svetovni glasbeniki so še naprej zelo aktivni pri zbiranju sredstev za pomoč žrtvam naravne katastrofe, ki se je zgodila na Japonskem. Po poročanju glasbene televizije MTV se je 38 izvajalcev različnih glasbenih zvrsti odločilo, da bodo prispevali vsak po eno svojo uspešnico za kompilacijo, ki so jo poimenovali Songs For Japan. Tako bomo lahko med 38 skladbami, ki so že dostopne na iTunes, kmalu pa bodo izšle tudi na dvojnem albumu, slišali različne zvrsti od rocka, popa pa vse do countryja. Dohodek od prodaje bodo namenili ja-
ponskemu Rdečemu križu za žrtve potresa in cunamija na Japonskem. Seznam pesmi:
1.	John Lennon - »Imagine«
2.	U2 - »Walk On«
3.	Bob Dylan - »Shelter From The Storm«
4.	Red Hot Chili Peppers -»Around The World«
5.	Lady Gaga - »Born This Way«
6.	Beyonce - »Irreplaceable«
7.	Bruno Mars - »Talking To The Moon«
8.	Katy Perry - »Firework«
9.	Rihanna - »Only Girl (In The World)«
Bob Dylan
Foto: wordpress.com
To je to
Foto: wordpress.com
John Lennon
10.	Justin Timberlake - »Like I Love You«
11.	Madonna - »Miles Away«
12.	David Guetta - »When Love Takes Over«
13.	Eminem - »Love The Way You Lie«
14.	Bruce Springsteen - »Human Touch«
15.	Josh Groban - »Awake«
16.	Keith Urban - »Better Life«
17.	Black Eyed Peas - »One Tribe«
18.	Pink - »Sober«
19.	Cee Lo Green - »It's Ok«
20.	Lady Antebellum - »I Run To You«
21.	Bon Jovi - »What Do You Got?«
22.	Foo Fighters - »My Hero«
23.	R.E.M. - »Man On The Moon«
24.	Nicki Minaj - »Save Me«
25.	Sade - »By Your Side«
26.	Michael Buble - »Hold On«
27.	Justin Bieber - »Pray«
28.	Adele - »Make You Feel My Love«
29.	Enya - »If I Could Be Where You Are«
30.	Elton John - »Don't Let The Sun Go Down On Me«
31.	John Mayer - »Waiting On The World To Change«
32.	Queen - »Teo Torriatte (Let Us Cling Together)«
33.	Kings Of Leon - »Use Somebody«
34.	Sting - »Fragile«
35.	Leona Lewis - »Better In Time«
36.	Ne-Yo - »One In A Million«
37.	Shakira - »Whenever, Wherever«
38.	Norah Jones - »Sunrise« Pevka zasedbe No Doubt
Gwen Stefani je še ena glasbenica v nizu, ki se je odločila za pomoč žrtvam potresa na Japonskem. Po pisanju ameriškega glasbenega časopisa Billboard je pevka prispevala
milijon dolarjev pomoči japonski dobrodelni ustanovi Save the Children, ki skrbi predvsem za otroke in mladostnike, ki so bili žrtve potresa in cunamija v tej otoški državi. Pevka je ob tej priložnosti dejala „ da je bila Japonska dolga leta vir njene inspiracije in v vsem tem času se je razvila tudi iskrena ljubezen in spoštovanje za ljudi na Japonskem in njihovo kulturo". Gwen Stefani pa obljublja že naslednje dobrodelne akcije, saj bo v naslednjih dneh na spletni strani zasedbe Nodoubt ponudila majice, ki jih je tudi sama oblikovala, celoten prihodek od prodaje bo prav tako namenila žrtvam katastrofe na Japonskem.
Pred dnevi so v Torontu na veliki svečanosti, ki jo je vodil raper Drake, podelili kanadske nacionalne glasbene nagrade Juno awards. Juno je pomembna kanadska glasbena nagrada, primerljiva z ameriškim grammyjem ali britanskim bri-tom. Veliki zmagovalci letošnje podelitve so bili kanadski ro-kerji Arcade Fire, ki so domov odnesli kar štiri nagrade. Zmagali so v naslednjih kategorijah; najboljša zasedba, najboljši album, najboljši alternativni album, izbrani pa so bili tudi za najboljše avtorje. Zadovoljen je lahko tudi najstniški zvezdnik Justin Biber, ki je osvojil nagrado, za katero so glasovali oboževalci, in nagrado za najboljši pop album. Nagrado za najboljšega izvajalca je osvojil legendarni Neil Young. Med ostalimi pomembnimi dobitniki najdemo še Meaghan Smith (najboljša debitantka), Katty Perry (najboljši tuji album leta) in Matthew Good (rock album leta).
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
2.	S&M - RIHANNA
3.	F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	DON'T HOLD YOUR BREATH - NICOLE SCHERZINGER
3.	JUST CAN'T GET ENOUGH - BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	GRENADE - BRUNO MARS
3.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
Za varnost, se razume
Nekaj sem pred kratkim brskal naokoli in naletel na sila zanimivo in zame tudi pretresljivo novico. Namreč, od junija 2009 imamo v Sloveniji biometrične potne liste; jasno po navodilih matere Evrope. To pa pomeni, da več ni dovolj, da na upravno enoto prineseš tisto majhno in hudičevo drago fotografijo, pač pa ti po novem odvzamejo tudi prstne odtise palcev, ti pa se potem shranijo na potni list. Jasno, kot razlog za to ni navedeno nič druga kot "večja varnost in boj proti terorizmu in bla, bla, bla ...".
Zdi se mi, kakor da je to izgovor za prav vse, kar se dogaja po enajstem septembru. Letališča so zastražena bolj kot nacionalne zakladnice in vojna skladišča, vsepovsod se pojavljajo kamere ter takšni in drugačni sistemi nadzora. Baje vse zaradi večje varnosti nas, ubogih majhnih državljanov, pa čeprav se stopnja kriminala, na primer v Londonu, odkar je vsak njegov kotiček pod video nadzorom, ni prav nič zmanjšala ... Pa vendar zmeraj znova slišimo ta enak "za varnost" izgovor. Ali pa za boj proti terorizmu, pa so še zmeraj po celem svetu bombni napadi in kaj vem kaj še.
In ko takole razmišljam, si brez težav lahko zamislim, kako se bodo čez nekaj let pojavili potni listi, opremljeni še s sliko zenice, kasneje pa še kar s celotnim DNK-zapisom. Konec koncev, mar ni to kar najboljša metoda identifikacije? Sploh ne dvomim, da se bodo čez nekaj desetletij pojavili celo kakšni čipi za pod kožo, da bomo imeli kar vse podatke kar tam gor. Od bančne kartice, pa do zdravstvenih in osebnih podatkov. In naj se vse to zdi še tako znanstvenofantastično, žal ta tehnologija že obstaja. Da le ne bomo imeli teroristov in ostalih nepridipravov, a kaj ko ravno največji teroristi sedijo v Bruslju in Washingtonu in s prsti kažejo na Bližnji vzhod ...
Prihodnosti me je resnično strah, pa ne zaradi tehnologije kot take; napredek je normalen, edina pot je naprej. Skrbi me to, da dandanašnji napredek nima cene, zanj se je pripravljeno žrtvovati vse, pa četudi svobodo ali življenje, kar je na koncu tako ali tako ena in ista stvar. Grozna mi je misel, da se ljudje sploh ne zavedajo, kaj se okoli njih dogaja, dokler se naenkrat ne znajdejo v kletki, iz katere več ni izhoda. Strašno je, da v tej gnili družbi nenehnega in neskončno hitrega napredka nihče ne pozna zavor in nihče ni pripravljen narediti kdaj tudi kakšnega koraka nazaj. In medtem ko se veselimo na počasnih kolinah lastne svobode in zasebnosti, se že najdejo nekateri (seveda tisti, ki imajo od tega koristi), ki krakajo, da če ničesar ne skrivamo, se nimamo ničesar bati in kaj nam zasebnost sploh bo?
In v misli se mi prikrade nekaj iz naftalina privlečenega, George Orwell. Njegova knjiga 1984, o družbi s popolnim nadzorom (torej Big Brother), vse bolj postaja realnost, ljudje pa v tem ne vidijo niti nič napačnega; saj vendar gre za našo varnost in boj proti hudobnim in zlobnim teroristom. Jaz pa se vse bolj sprašujem "S kakšno pravico?". S kakšno pravico lahko nekdo nad menoj izvaja teror in nadzor in s kakšno pravico mi diktira življenje na planetu, ki je od vseh in na katerega smo vsi rojeni enaki?
Matic Hriberšek
Legendarni ameriški pevec Tony Bennet s pravim imenom Anthony Dominick Benedetto bo 3. avgusta letos dopolnil 85 let. Ob tej priložnosti bo pevec, ki kljub visoki starosti še vedno nastopa na svetovnih glasbenih odrih, izdal novi studijski album. Novi album, preprosto poimenovan Duets II, bo nasledil podoben album Duets - An American Classic iz leta 2006.
Podobno kot na prvi izdaji je tudi tokrat pevec k sodelovanju privabil številna velika glasbena imena, kot so Amy Winehou-se, Norah Jones, Mariah Carey, Natalie Cole, Sheryl Crow, Carrie Underwood, Willie Nelson, Johna Groban, Johna Mayer, Faith Hill. Vse glasnejše pa so tudi govorice, da bosta na albumu sodelovali tudi super zvezdnici Lady Gaga in Rihanna.
Janko Bezjak
Le s t v i NAJ
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
4.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
5.	S&M - RIHANNA
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	FUCKIN' PERFECT - PINK
8.	GRENADE - BRUNO MARS
9.	HOLLYWOOD TONIGHT - MICHAE
10.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPI PITBUL
11.	SHE'S GOT NOTHING ON - ROXE o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
CKSON
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
špehova solata*, pečen krompir SREDA
pečene piščančje perutničke, dušen
riž, solata
ČETRTEK
krompirjeva omaka, hrenovke PETEK
ocvrti lignji, tatarska omaka,
krompirček
SOBOTA
mesna lazanja, solata NEDELJA
porova juha, čevapčiči, mešana zelenjava, lepinje PONEDELJEK
fižolova kremna juha s testeninami, sladica
*Špehova solata
Sestavine: regrat (ali endivija), prekajena slanina, krompir, 2-3 jajca, 2 stroka česna, sol, kis.
Regrat dobro operemo, ga narežemo vsaj na polovico, da se ga lahko je tudi z žlico. Kuhat damo na kocke narezan krompir. Prepražimo slanino in ji primešamo 2-3 jajca, dodamo na drobno narezan česen (2-3 stroke, po okusu), na koncu zalijemo s kisom, da zacvrči. Od krompirja odlijemo malo vode, dodamo mešanico slanine, kisa, soli in česna, da ni prevroče, in polijemo
preko regrata ali endivije. Po želji dodamo malo olja (stvar okusa).
**Mesna lazanja
Sestavine: 1 čebula, 0,5 kg mletega mesa, 2 korenčka, 2 paradižnika, paradižnikova mezga, sol, poper, muškatni orešček, lovorov list, bazilika, 5 dag masla, 5 dag bele moke, 0,5 l mleka, listi za lazanjo, sir.
Čebulo olupimo, sesekljamo in prepražimo na olju. Dodamo mleto meso in nekaj časa mešamo. Dodamo narezano korenje, začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom, dodamo še lovorov list in baziliko. Dobro premešamo. Dodamo narezan paradižnik, malo paradižnikove mezge in vode ter vse skupaj dušimo približno 30 minut. Medtem pripravimo bešamel omako. V lončku stalimo maslo, dodamo moko in počakamo, da porumeni. Nato prilivamo mleko in ves čas mešamo. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Omaka mora biti nekoliko gostejša.
Pekač namastimo in dno pokrijemo z eno plastjo listov za lazanjo. Dodamo nekaj mesne omake in prelijemo z nekaj bešamela. To ponavljamo, dokler nam ne zmanjka mesne in beša-mel omake. Zadnjo plast končamo tako, da damo plast listov za lazanjo, potresemo z malo mesne omake, prelijemo še s preostalim bešamelom in potresemo z naribanim sirom. Pustimo kakšne pol ure počivati, nato pečemo približno 30 minut pri 200 °C.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
-k-k-k
Najmehkejše stvari na svetu premagajo najtrše. - Lao Ce •k-k-k
Moje edino upanje je
v obupu. - Jean Racine -k-k-k
Spomin srca odstrani slabo in poveča dobro; in zahvaljujoč tej zvijači lahko prenašamo breme preteklosti. - Gabriel Garcia Marquez -k-k-k
Nadvse koristno je, če že v mladosti naredimo nekaj napak. - T. H.
Huxley
-k-k-k
Bog vam bo že pomagal do sklede, potem pa se boste morali znajti sami. - Ted Williams -k-k-k
Ni tako pomembno, ali delamo napake; šteje le, če jih popravimo in sledimo svoji prvotni nalogi. - Donald Rumsfeld
-k-k-k
V vojni ni nobenega nadomestka za zmago.
- Douglas McArthur -k-k-k
Da bi znali pravilno ceniti nebesa, je dobro, da človek preživi kakšne četrt urice v peklu. - Will Carleton -k-k-k
PEŠEC
Gorenjec sinu, ki bo jeseni začel hoditi v šolo:
"V šolo ne boš hodil z avtobusom, ampak peš! In glej, da boš delal velike korake, da se čevlji ne bodo tako hitro uničili."
NEKAJ NI V REDU Žena se je vrnila domov, poljubila moža in mu nežno rekla:
"Ljubi, zdi se mi, da s prednjim levim blatnikom in odbijačem nekaj ni v redu. Pojdi ju pogledat! Oba sta na zadnjih sedežih!"
ZAHVALA
Bernard praznuje stoti rojstni dan. Novinar ga vpraša, čemu se ima zahvaliti, da je dočakal tako častitljivo starost.
"Pridite prihodnji teden, pa boste izvedeli. Trenutno se dogovarjam z mlekarno, tobačno tovarno in pivovarno."
POTREBEN OKULISTA "Soseda, veste, da imate čudovitega sina. Včeraj mi je rekel, da sem zelo lepa."
"Vem, zato ga pa danes peljem k okulistu!"
RAZLAGA
"Obtoženi, razložite mi, zakaj ste vlomili v čistilnico."
"Zato, ker se z umazanimi posli ne ukvarjam."
POLJUB
Aleš je na dopustu posvetil trenutek simpatični sobarici:
"Jutri zjutraj želim biti zbujen s poljubom."
"V redu. Bom naročila nočnemu receptorju."
KRITIKA
Milan je že večkrat slišal govoriti "kritika od zgoraj, kritika od spodaj", pa ni vedel, kaj to pomeni, zato je za tolmačenje zaprosil šolanega Borisa.
"To ti lahko zelo enostavno razložim!" je rekel Boris. "Vzemiva primer: Ti si na ulici, jaz pa v tretjem nadstropju. Če pljunem nate, je to kritika od zgoraj, če pa me ti pljuneš nazaj, je to kritika od spodaj!"
NEKJE DRUGJE
Učitelj je na govorilni uri povedal Barbarinem očetu:
"Vaša hči pri pouku spolne vzgoje sploh ni zainteresirana za spremljanje podajanja snovi. S svojimi mislimi je vedno nekje drugje!"
"Tako kot njena mati!" je glasno ugotovil oče.
RADOVEDNOST
"Gospod poročnik, ali veste, kako norca napraviš radovednega?" "Ne, ne vem." "Jutri vam bom povedal."
PRIZNANJE PRED SMRTJO Marjan umira. Doktor mu je rekel, da se mu iztekajo zadnje ure. Marjan je poklical ženo k sebi, da je sedla na posteljo, jo milo pogledal in ji rekel:
"V trenutku pred smrtjo ti moram nekaj priznati. Preveč slabo vest imam, da bi umrl s tem grehom, ki me duši v prsih. Veš, zadnji dve leti sem te varal z Matejo."
"Vem. Zakaj pa misliš, da sem te zastrupila?!"
NEMŠČINA
"No, Branko, kako ti gre kaj pri pouku nemščine?"
"Kar dobro, le neznanih besed ne razumem kaj preveč."
Ugankarski slovarček: ALTONA = sorta korenja, ASMATI = novogvi-nejski lovci na človeške glave, ČAT = denarna enota v Mjanmaru, ČIL = jastreb iz Kiplingovega dela "Knjiga o džungli", EAGLE = število udarcev pri golfu, FIRST = slovenska muzealka (Blaženka, 1957-), KAF = 22. arabska črka (k), MONTAGU = ameriški filmski igralec Love, RURUA = sovjetski rokoborec (Roman, 1942-).
■uej| 'tejege 'nea eun 'e^sneAou 'eomois '3!qey '^epioj 'e^um 'PIAI epeN 'opiN 'egn^ 'to^seiq 'tu 'OAOIJ -ojo 'n>i 'edo 'esjej. 'euuts 'sdeo|q 'emny '¡upajg 'ng 'e|gee '^ej '0}s 'tsjy 'uuv '6J9LU eftoA 'oed e^oeiu^ :0NAVU0Q0A BÍ1ubz!J>| a» Aa^
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da tudi dober smrad seže v deveto vas. V mestni občini Poetovionski se sicer na veliko hvalijo in veselijo denarja, ki ga prejemajo od sosednjih občin za deponiranje njihovih odpadkov, a vihajo nosove, ko se smrad iz Gajk širi, baje celo v več kot devet okoliških vasi.
... da si je župan fare pri sveti Marjeti niže Ptuja omislil dva podžupana. Pa ne zato, ker bi jima naložil kakšne posebne naloge, ampak se bosta morala tu in tam pokazati namesto njega, da mu bo ostalo vsaj nekaj časa za zasebne užitke. Jah, mlada dekleta pač zahtevajo več...
... da so v občini od Urbana skupaj zasadili še dve potomki najstarejše trte na svetu; levi cepič je v luknjo porinil destrniški, desnega pa ptujski župan. Bojda bo tisti, ki se bo obdržal in razrasel, pokazal, katera občina bo ostala in katera bo ukinjena.
... da se juršinski prvi mož občine zelo preračunljivo in počasi spravlja v penzijo. Najprej mu morajo zgraditi moderen dom
upokojencev v domačem okolju, dokončen znak, da se poslavlja, bo pa bojda proračunska postavka za ribiški pribor. Sam je namreč izjavil, da se bo z ribičijo ukvarjal, ko ne bo sposoben več ničesar drugega. Je pa zanimivo, da bo dom upokojencev tik ob ribniku, tako da bo lahko namakal kar z balkončka.
... da je evropska ekonomija fantastična, saj je segla vse do haloških goric. Domačini se veselijo evropskega denarja, če svojo gorico posekajo, tujci, ki to
zemljo kupujejo, pa se ga veselijo, če jo potem ponovno nasadijo s trsjem.
... da so poetovionski žogobr-carji očitno sprejeli za svoje načelo manj denarja - več muzike
Vidi se...
... da je vzgojo za bodoče voznike motornih vozil treba začeti zgodaj in da ni nič narobe, če se tako kot pri Sveti Doroteji tega lotevajo že kar v vrtcih.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Amadeja Zupanič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Amadeja Zupanič, ki je pred svoj fotoaparat ujela navihanega hišnega ljubljenčka, kako uživa v prvih toplih dneh.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bik	VVV	©	€€	0
Dvojčka	VV	©	€€€	00
Rai	VVV	©©©	€€	0
Lev	VV	©	€€€	000
Devica	VVV	©©	€	00
Tehtnica	VV	©	€€	000
Škorpijon	V	©©	€€€	000
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©	€€	000
Vodnar	V	©©©	€	00
Ribi	VVV	©	€€	0
Velja za teden od 5. aprila do 11. 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
aprila 2011. 1 znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 11. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Horvat Marijana, Hajdoše 78a, 2288 Hajdina
Anekdote slavnih
Človeku, ki se je nenehno bahal samo s svojimi predniki in njihovi deli, je Swift dejal: "Spominjate me na krompir!" "Na krompir?" se je začudil ogovorjeni. "Tako je! Tudi pri krompirju je vse, kar je najboljše, pod zemljo."
***
Nekdo je vprašal astronoma in fizika Galilea Galilea: "Oprostite mojster, koliko let pa imate pravzaprav?" "Osem ali deset", odgovori Galilei, v očitnem nasprotju s svojo belo in dolgo brado. Na začudeni vprašalčevpogled brž pojasni: "Štejem samo leta, ki mi še ostanejo do smrti; let, ki so že pretekla, nimam več."
***
V sredini četrtega stoletja pr.n.št. se pojavi na severnih mejah Grčije nov, nevaren sovražnik - Makedonci. Ti dosežejo silen razmah pod vlado Filipa Makedonskega, ki se na vse načine trudi, da bi se vmešal v grške razmere, naj bo zlepa ali zgrda. Špartan-cempošlje ob neki priliki ljubeznivo sporočilo: "Če pridem v vašo deželo, bom vse pobil in požgal!" Toda Špartanci se tudi to pot ne izneverijo stari navadi in mu odgovorijo: "Če..."
***
Za premiero svoje drame je razposlal Bernard Shaw večje število brezplačnih vstopnic častnim gostom. Med drugim je poslal tudi svojemu političnemu nasprotniku Churchillu dve vstopnici z naslednjim pismom:
»Spoštovani gospod! Pošiljam vam dve vstopnici za premiero. Ena je za vas, druga pa za kakega vašega prijatelja - če ga imate!« Churchill mu je odgovoril naslednje: »Spoštovani gospod! Vračam vam poslani vstopnici s prisrčno zahvalo. Na premiero žal ne morem priti, prišel pa bom na repri-zo - če bo!«
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Penine in mirna vina
Kot zadnja klet v sedmi sezoni Primusovih vinskih zgodb so se predstavile Radgonske gorice iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija z večerom penin in vin.
Slovenja vas • Biserna poroka Čelanovih
60 let skupnega življenja
To, kar se je ob zakonskem Abrahamu Ane in Rudolfa Čelana iz Slovenje vasi odvijalo v njihovi domači gostilni, se je ob bisernem DA, v nedeljo, 20. 3. 2011, zgodilo v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi nekdo ob svoji 80-letnici postal tudi biserni ženin.
Foto: SB
Zelena poroka je bila v cerkvi sv. Petra in Pavla, zlata v domači gostilni, biserna pa tam, kamor sta vse skupno življenje rada zahajala - v farni cerkvi sv. Martina na Hajdini.
Za omizjem se je koordinatorju zadnjega vinskega večera v sedmi sezoni Primusovih vinskih zgodb Janezu Vrečerju pred zaključkom, ki bo 8. aprila, pridružila enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolo-vec Špur.
Radgonske gorice veljajo za rojstno mesto slovenske penine, vsi pa tudi poznamo janževec te kleti, prav tako pa tudi traminec s črno etiketo, ki se pojavlja že skoraj 50 let. Gre za klet penečih in mirnih vin, značilnih za ta okoliš, ki vedno znova preseneča in je v slovensko okolje vpeljala penino, to
Foto: Črtomir Goznik
S harmoniko je tokrat zabaval Edi Klasinc.
se je zgodilo že leta 1852, ko je Verdi sestavljal note za znano Traviato. Njena prestižna penina je zlata radgonska penina, ki je tudi najstarejša, najboljša in največkrat nagrajena penina v Sloveniji, ki zori na posebnih stojalih v edinstveni Kleti pod skalo. Na drugem marče-vskem vinskem večeru, ki je imel naslov Penine in vina iz Radgonskih goric, so ponudili pet parov vin, prevladovale so penine, ki so se odlično ujela z dvema jedema. Za kulturne užitke je tokrat skrbel harmonikar Edi Klasinc.
S svečano večerjo, ki bo 8. aprila, se bodo Primusove vinske zgodbe poslovile od sezone 2010/2011. Na zaključnem večeru bodo sodelovali predstavniki kleti, ki so sodelovali v tej sezoni, ponudili pa bodo tudi pester izbor jedi, ki jih bo pripravil in predstavil vodja kuhinje hotela Primus Aleksander Šori. V osmi sezoni, ki se bo pričela 21. oktobra letos, bodo na ptujska vinska omizja ob slovenskih vinih prišla tudi nekatera tuja vina, iz Črne gore, Hrvaške in Makedonije.
MG
A Rudolf Čelan iz Zlatoličja je svojo mladostno odločitev, da stopi 18. 11. 1950 pred matičarjem, 31.12. istega leta pa še pred župnikom na skupno življenjsko pot z izbranko Ano Zelenik iz Spuhlje, vzel zelo zares. V Slovenji vasi sta si ustvarila družino in nadaljevala gostinsko tradicijo, ki sega že v leto 1932.
Biserno poroko - 60 let skupnega življenja - sta še vedno mladostna petkratna pradedek in prababica Rudi in Anica počastila skupno z Rudijevim osebnim praznikom. Med častnimi gosti je bil tudi ženinov »zeleni starešina« mladostni prijatelj Feliks Pišek s soprogo. Ob jubileju sta jima vseži-vljenjsko garancijo podpisala sin Rudi in hčerka Anica tudi v imenu vnukov Andreje, Marte, Maje in Robija ter pravnukov Aljoša, Manje, Nike, Kaje in Luka.
Pravnukinji Manja in Kaja sta poleg njune hčerke Anice pripravili prisrčen nastop in raznežili srca vseh, ki so prišli, da nazdravijo temu, kar sta sla-
vljencema v cerkvi zaželela župan občine Hajdina Stanislav Glažar in farni župnik, naddekan Marijan Fesel.
Jubilant Rudi in njegova biserna življenjska sopotnica Anica, kot ju kličejo domači, sta bila posebej počaščena, ker so poleg sorodnikov in vseh drugih svatov njuni slovesnosti prisostvovali tudi kletarji iz občine Hajdina, med katere sodi tudi vinogradnik Čelan, ki so mu to lento nadeli leta 1998. Njun praznik pa so počastili kar trije župani - donedavni Radoslav Simonič in sedanji hajdinski župan Stanislav Gla-žar s soprogama ter župan mestne občine Ptuj, nečak Štefan Čelan z družino.
Za presenečenje so poskrbeli pevci s Koroške in Folklorna skupina Rožmarinke iz Dolene, ki je vse, ki so želeli obsedeti za mizo, ob zvokih Obmejnega tria spravila na plesišče. In bilo je skoraj kot v časih, ko sta se prvič vzela Rudi in Anica, le, da sta sedaj polko zamenjala z valčkom.
Silvestra Brodnjak
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca aprila med ostalim preberete o redčenju cvetov in plodičev pri jablani, o rezi oljk, nadalje o varstvu vinske trte s škropilnim programom za leto 2011, nadalje o delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o
pridelavi krompirja na ekološki način ter o pridelavi graha in solate.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
ZELENA JEKLENKA PODARJA I
10 LET BREZPLAČNEGA PLINA fl^H
P»
Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
(ft080 1115)
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
BUTAN PLIN
|	hiša prijazne energije
VSAK ČETRT H K OB 20.00 URI
PREDLOGI ZA APRIL
ji
POSKOČNIH
1.	Ans. NOVI SPOMINI -Venček ptujskih
2.Ans.	ŠTRK-Zavrtime
3.	Ans. NARCIS - Noč pred poroko
4.	SLOVENSKIH 6 - Ohcet po starem
5.	Ans. GOLTE - Ljubil sem te iskreno
6.	ALFI in njegovi muzikanti - Se pohorje vidi
7.	Ans EKART - Zavec polka
Zmagovalec meseca MARCA: Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam Še eno možnost v APRILU Ima: - Ans. NOVI SPOMINI - Venček ptujskih
1.	TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
2.	NOVA LEGIJA - Cvet utrgani
3.	SARA KOBOLT - Zapomnil si me boš
4.	SAŠA LENDERO - Za čase brez skrbi
5.	BOŠTJAN KONEČNIK-Asfalt polka
6.	EVA KOVAČIČ - Dan iz sanj
7.	SKATER-Tralala
Zmagovalec meseca MARCA: MARJAN ZGONC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi Še eno možnost v APRILU ima: TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. številka:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.jp.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 5. april
8.30
10.00 12.00
15.00
17.00
19.00
Skorba, Dom krajanov: območna revija otroških gledaliških skupin - Gremo v gledališče v organizaciji JSKD Ptuj Ptuj, Mestna hiša: sprejem za goste iz Požarevca
Ptuj, Qlandia: odprtje razstave Istorijskog arhiva Požarevac in Zgodovinskega arhiva na Ptuju »Bioskop 1941-1945 - razstava filmskih plakatov« Ormož, sejna soba Mladinskega centra: delavnica po metodah Edvarda de Bona - 6 klobukov razmišljanja oz. paralelno razmišljanje Ormož, občinska avla: odprtje razstave Mi pa v vrtec hodimo - združeni vam predstavljamo projekte
Ptuj, Stara steklarska: pogovorni večer z dirigentom Pihalnega orkestra Ptuj Fredijem Simoničem
Sreda, 6. april
18.00 Lenart, knjižnica: predavanje mojstrice, zdravilke in učiteljice reikija Tatjane
Frumen - Moči osebnostnih karakterjev 19.00 Ptuj, DomKulture Muzikafeja: pogovor in odprtje razstave Stojana Kerblerja
Prostori, pogovor bo vodila dr. Marjeta Ciglenečki 9.30 in ob 11.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pravljično srce za šole in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče - Galerija Tenzor: odprtje razstave slik in grafik akademskega slikarja Jožeta Šubica
Četrtek, 7. aprila
9.00
11.00 17.00
18.00 19.00
19.30
Središče ob Dravi, pri Sokolani: tekmovanje DU v vrtnem kegljanju za pokal občine Središče ob Dravi; prireditev ob občinskem prazniku Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pravljično srce za šole in izven Ptuj, prostori Mestne četrti Ljudski vrt, Rimska pl. 25: informativno predavanje »Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga-medi-cinsko dokazljivo« v organizaciji društva Krog prijateljev Bruna Groninga Ormož, zelena dvorana Glasbene šole: koncert učencev glasbene šole Slovenska Bistrica, knjižnica: razprava z avtorjem in Draškom Veselinovičem iz KD Group ob izidu knjige Združba interesov Matjaža Steinbacherja; pogovor bo vodil Anže Burger s Fakultete za družbene vede Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer Društva izobražencev Viktorina Ptujskega - Moč ohranjenega spomina in dr. Matija Ogrin; glasbeni utrinek: Tonja Mariša Hriberšek - harfa, Urška Ljubec - flavta, Luka Gojkošek - klavir
Petek, 8. aprila
18.00
18.30
19.00
19.00 19.30
20.00
20.00
Središče ob Dravi, telovadnica OŠ: turnir v odbojki za pokal občine v organizaciji Društva za telesno vzgojo Partizan
Ptuj, prostori četrtne skupnosti Ljudski vrt, Rimska pl. 24: Meditativna glasba in kanalizirani zdravilni zvok z glasbili ljudstev sveta z Natalijo Karo Ptuj, CID: potopisno predavanje Marka Mohorčiča, S kolesom od Lizbone do Dakarja
Ivanjkovci, telovadnica OŠ: Dobrodelni koncert učencev 9. razredov
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Gajaš Arestant Feria Lainščka, igra Vlado
Novak
Središče ob Dravi, Sokolana: predstava Literarno gledališkega društva Ormož - Tripče de Utolče
Ptuj, klub Gemina XIII. grand hotela Primus: svečanost ob zaključku 7. sezone Primusovih vinskih zgodb - predstavitev vin Janez Vrečer
KINO PTUJ
Petek, 8. april, ob 17.00: animirana družinska pustolovščina Rango; ob 19.00: vestern Pravi pogum; ob 21.00: art program-drama Jaz bi tudi.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
ČETRTEK 7.4.
8:00 9:30 10:30 18:00 19:00 20:00 21:15 22:05 22:15 22:40 23:00
Revija OPZ 1. del Polka in majolka Video strani Polka in majolka ŠKL
Revija OPZ 2. del
Destmik - Iz domače skrinje
Ptujska kronika
Mozaik kulture
Glasbeni utrinki
Video strani
SREDA 6.4.
8:00 športnik leta 2010 na Hajdini 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani
17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 19:00 ŠKL
20:00 Slavnostna seja G D Gerečja vas 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
8:00 Materinski dnevi v občini Domava 10:00 Polka in majolka 11:00 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Društvo General Majster - Razvitje prapoi 21:30 Ptujska kronika 22:15 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
In kje smo prisotni?
Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj- S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM mlade nesnice, cepljene, že v nesnosti. Župečja vas 48 a, telefon 031 346 153, 790 03 51.
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, tel. 051 828 683.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAMO suhe žagane akaci-jeve koleke za vinograd, cena: 0,50 EUR/kos, in slamo v balah, cena po dogovoru, ter nerabljen štedilnik na trdo gorivo, obzidan s pečnicami, dimenzija 105 x 60 x 85 cm, cena: 630,00 EUR. Informacije po 16. uri na 051 395 082.
PRODAM teličko simentalko, staro 14 dni. Tel. 051 233 521.
PRODAM sortno belo, rdečo in mešano haloško vino. Tel. 02 764 49 21 ali 070 713 014.
PRODAM trda mešana drva, možen tudi razrez. Cena 42 € za kubični meter. Tel. 031 848 466.
PRODAM predsetvenik, 220 m. Tel. 031 656 718.
NEPREMIČNINE
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
KUPIM starejšo hišo ali kmetijo z razgledom. Kličite po 14. uri. Tel. 031 350 304.
UGODNO prodam novo dvostanovanjsko hišo v Varošu pri Makolah, s 5 ha zemlje (lahko brez), in stavbno zemljišče. Tel. 004366 46 38 91 76, Marija.
DOM-STANOVANJE
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom, na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
TURISTIČNA KMETIJA na Goriškem nudi stanovanje in prehrano skrbnemu, poštenemu mlajšemu upokojencu (nealkoholi-ku), ki si želi pomoči pri raznih delih na kmetiji (v hlevu, vinogradih, vrtu ...). Tel. 151 452 311 ali 131 362 947.
HITRI KREDITI
IM r Art /^|PflJir Trstenjakava SC
QQ	jIJu € j; Domino tenter, l.nad. )|
za upokojence • a zaposlene |040 37 33 37|
r
P1UJSKA I tL£VI/UA
RAZNO
KUPIM trosed kot postelja ter fotelje, pomivalno korito, dolžine 80 cm. Telefon 031 727 183.
ipeaa
M 5.4. 10:05 Hrana in vino
10:30 Ta bo moj poklic - Izvajalec suhomontažne gradnje
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoznajmoso.com
14:00 Ptujska kronika—pon.
14:20 Koncart kluba Soroptimist Ptuj
15:40 Pokal Loka 2011
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Koncert Tomaž Pengov
17:15 Poljudno - znanstvena oddaja
18:00 Ptujska kronika
11:20 Povabilo na kavo-pon.
10:05 Spoznajmose.com
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Poslanski večer
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
Sreda 0.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika-pon.
10:50 Koncert Jure Tori trio
12:00 Spoznajmose.com
12:50 Poslanski veier
14:20 Vsega je kriva Nina
15:40 Koncert Tomaž Pengov
10:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo na kavo
18:35 Ptujska kronika-pon.
18:55 Spoznajmose.com
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:45 Ragi TV—GoriSnica
20:50 Ptujska kronika - pon.
21:10 Povabilo na kavo-pon.
21:45To bo moj poklic-Tapetnik
22:40 Info kanal
Četrtek 7.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 To bo moj poklic - Tapetnik pon.
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoznajmose.com
14:00 Ptujska kronika-pen.
14:20 Povabilo na kavo-pon.
14:55 Reei TV - GoriSnica
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Koncert trio Ahimsa
17:30 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Povabilo na kavo-pon.
18:50 Spoznajmose.com
19:45 Pobi Loka 2011
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Poslanski večer
21:45 Lokacija Slovenija
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 NickVujicic
00:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spramljata tudi na TZ
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU X
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
S o d ob n avz§a n kat u H in besedi
tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE MLADIKA ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 1 2250 PTUJ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09,65/09 in 20/11). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predviden začetek dela je 1. 9. 2011.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejana, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), program vodenja zavoda, opis dosedanjih delovnih izkušenj in kratek življenjepis pošljite v zaprti ovojnici najpozneje v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov:
Svet zavoda OŠ Mladika, Žnidaričevo nabrežje 1, 2250 Ptuj, s pripisom »ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE«. Kandidati/-ke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
TV
OKNO
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCIl.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi
Dobro je, ce ima karikatura tudi podtone
V Mestnem gledališču Ptuj je na dan šaljivcev potekala predstavitev Sodobne zgodovine Ptuja v karikaturi in besedi - tretje petletke, v kateri je besedilo zakuhal dr. Aleš Gačnik, ki je opravil tudi tokratni izbor karikatur Borisa Miočinoviča, objavljenih v zadnjih šestih letih na straneh Štajerskega tednika, ki so usodno zaznamovale njegovo tretjo stran, kjer je njegova karikatura dala piko na i izbranim dogodkom, ki so iz tedna v teden usodno zaznamovali politični prostor Spodnjega Podravja, in TV OKNA, tedenske priloge slovenskih regionalnih časopisov.
MESTO, ZAČENJ
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleš Gačnik (Gačo) je uredil tudi tretjo petletko Sodobne zgdo-dovine Ptuja v karikaturi in besedi.
Na straneh Štajerskega tednika se Miočinovič s svojim hudomušnim, kritičnim in dobrohotnim pogledom na aktualna dogajanja pojavlja od leta 1994, v TV OKNU pa zadnjih osem let. Razdaja pa se tudi pri drugih. V tem času je nastalo več kot tisoč pogledov skozi risbo, ki je bila v začetku čr-no-bela, danes pa izključno barvna, kar samo še bolj poudari njegov pogled na stvar, ki si po urednikovem izboru zasluži dodatni poudarek, v katerem včasih vidi tudi tisto, kar je novinar »spregledal« ali pa si tudi ni »upal« dovolj jasno zapisati. Zato pa je po Bobo-vem dobro, če je karikatura lahko večpomenska, če ima podtone.
Dejstvo pa je, da si danes tretje strani z Bobovo karikaturo, ki ji je dala pravo komunikacijsko poslanstvo, v našem regionalnem časopisu več ne moremo zamisliti. Ob bralcih bi jo zagotovo pogrešali tudi številni upodobljenci, ki si tudi skozi karikaturo pridobivajo na svoji »teži«, četudi jim včasih narisano in dodatno podkrepljeno s tekstom v oblačkih ni najbolj povšeči. Boba ima pri svojem delu tudi »pomočnika«, ptujskega Pacofa, ki je njegov edini pomočnik in zaveznik pri odkrivanju ptujskega podzemlja, tudi tistega nad
zemljo. Zaenkrat je do Ptuja še zelo prizanesljiv, čeprav pozna skrivnosti mesta, njegovih prebivalcev. Dnevno je na preži, opazuje, zapisuje in ustvarja baze tajnih podatkov, iz katerih črpa snov za svoje karikature. Ptujski Pacof je bo besedah dr. Aleša Gačnika, ki v Sodobni zgodovini Ptuja v karikaturi in besedi dodaja znanstveno noto, zdrav, kritičen duh in »zajebant« mesta, nepogrešljiv, neodvisen komentator, eden redkih na Ptujskem. Prav tako je pozitivna figura in velik Ptujčan, zraven je pri vseh sranjih, saj so mu taka draga in ljuba. Na predstavitvi tretje petletke Sodobne zgodovine Ptuja v karikaturi in besedi se je avtor besedila dotaknil tudi okolja, v katerem nastajajo Bobove karikature, posebej še mesta v razvojnem krču in izgubljenega zgodovinskega spomina, v katerem je pomembneje delati po naročilu, kot pa misliti. Ptuj je bolj ponosen na svoje trgovske centre kot na grad in mestno jedro, je mesto, v katerem je pomembnejša kemija kot zgodovina, ki živi za hipne rekorde. Zato je v tem mestu idilično živeti, a težje ustvarjati. Gačnik je prepričan, da brez duhovne in kulturne re-animacije mesta ne bo prišlo do želenega gospodarskega in družbenega razvoja mesta ter njegove okolice. Zavzel se
Karikaturist Boris Miočinovič (Boba)
Foto: Črtomir Goznik
je za vrnitev dobrohotnega in kritičnega duha, mestu je treba vrniti tiste, ki mislijo in ustvarjajo, ne le ustvarjajo po naročilu.
»Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi je pristranska in neverodostojna knjiga, ki sta jo zapisala dva Neptujčana. A zasluga in čast gre predvsem Ptuju ter vsem vam, ki ste najin večni navdih, ljubezen, skušnjava in prekletstvo hkrati,« je v imenu obeh zaslužnih ob predstavitvi knjige še povedal Gačnik in ob tej priložnosti pozval na kozarček ptujskega, za zdrav duh v zdravem telesu, za čisto energijo v »čistem« mestu in lepo prihodnost.
Oba zaslužna za novo ptujsko knjigo s hudomušnim pogledom sta se prvega aprila tudi predstavila, tako kot ob vsaki petletki. Med drugo in tretjo petletko sta pridobila nekaj sivine, sicer pa sta še vedno takšna, kot ju poznamo, modra in pronicljiva z odgovori na številna vprašanja in dileme tega mesta. Bobo si želi, da bi njegova zgodovinska karikatura postala tudi predmet kakšne doktorske disertacije, to bil bil šele smeh,
je prepričan. Gačo je medtem zamenjal službo, ni več »bister«, zdaj je profesor na Tu-ristici, še vedno pa vztraja na Ptuju, kar ni vedno lahko in modro, pravi. Kaj bo v četrti petletki 1. aprila 2011 še nista mogla napovedati, zagotovo pa aktualnosti in satiričnega pogleda ne bo manjkalo, ptujski Pacof je tako in tako stalno na preži, odvisno je samo, kolikokrat si bosta z Bobom prekrižala poti.
V imenu izdajatelja je ob izdaji tretje petletke govoril direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič. Ob tej priložnosti je tudi predstavil rezultate po-slušanosti Radia Ptuj in brano-sti Štajerskega tednika, ki so bistveno boljši kot pred leti. Štajerski tednik, ki je ob avtorjih glavni krivec za izdajo knjige, izhaja že od leta 1948. Prve karikature so bile majhne, sramežljive, črno-bele, z leti so postale vidnejše, pomembnejše, pravi razcvet pa so doživele, ko jih je začel ustvarjati naš prijatelj Boris Miočinovič - Boba. Tudi njegove so bile v začetku črno-bele, danes so izključno barvne. Jože Bračič se je po dobri slovenski navadi, ki pritiče tudi najlepši vasi na
svetu, kot je Ptuj v najnovejši petletki opisal dr. Aleš Gačnik, s steklenicami ptujskega podzemlja zahvalil uredniku dr. Alešu Gačniku, avtorju karikatur Borisu Miočinovicu. D-a vse skupaj zgleda tako lepo, je kriv Savo Skoliber, za lepo slovensko besedo je poskrbela Stanka Gačnik, ki pa je prejela cvetje.
Za prijetne kulturne trenutke pa so poskrbeli tamburaši KD Franceta Prešerna Videm, ki jih vodi Jože Šmigoc, urednik Štajerskega tednika, po »naročilu« katerega Boba vsak teden ustvarja aktualno karikaturo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Napoved vremena za Slovenijo
Če je moker april, ' i kmet veliko pridelkov
Foto: Črtomir Goznik
Tamburaši KD Franceta Prešerna Videm, ki jih vodi Jože Šmigoc, so pospremili izdajo tretje petletke
Danes se bo delno razjasnilo, popoldne pa bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, ob morju 9, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in spet topleje.
Osebna kronika
Rojstva: Simona Furman, Dobrina 2, Žetale - deklica Zarja; Alenka Gavez, Novinci 11, Vitomarci - deklica Alina; Anita Granda, Slomi 16 a, Polenšak - deklica Danaja; Jasmina Korošec, Spodnji Ivanjci 5 a, Spodnji Ivanjci -deklica Elena; Lana Madic, Frana Supila 7 a, Varaždin -deček Martin; Lidija Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica - deklica Hana; Daniela Kolenko, Zakl 28 b, Podlehnik - deček Timo; Petra Ivanuša, Mure-tinci 48 a, Gorišnica - deklica Neja; Sabina Hvalec, Podlehnik 19, Podlehnik - deklica Sara; Viktorija Kmetec, Lešje 38, Majšperk - deklica Tjaša; Mateja Hvalec, Lovrenška cesta 3, Kidričevo - deček Noel; Marta Venta, Juršinci 47, Juršinci 47 - deklica Tjaša; Nevenka Božičko, Na tratah 13 a, Ptuj - deklica Tiana; Lidija Bovha, Črmljenšak 9, Voličina - deklica Taja; Lea Petrovič, Stojnci 94, Markov-ci - deček Maj; Branka Breznik, Ciril-Metodov drevored 11, Ptuj - deček David; Darja Zajc, Šalovci 12 a, Središče ob Dravi - deklica Lana; Marjeta Petrovič, Ul. 25. maja 19, Ptuj - deček Kai; Aleksandra Damiš, Selnica ob Muri 55 e, Ceršak - deklica Ilona; Nataša Lukman, Lača-ves 52, Kog - deček Anej. Umrli so: Štefan Dončec, Ul. Nikole Tesle 3, Njiverce, Kidričevo, roj. 1956 - umrl
11.	marca 2011; Oton Wolf, Polenci 20, roj. 1934 - umrl
12.	marca 2011; Marija Ba-uman, roj. Vogrinc, Lovrenc na Dr. polju 126, roj. 1924 -umrla 19. marca 2011; Ludvik Zorec, Ul. 5. prekomorske 6, Ptuj, roj. 1948 - umrl 20. marca 2011; Erika Zupančič, Kraigherjeva ul. 28, Ptuj, roj. 1950 - umrla 20. marca 2011; Marija Petek, roj. Peršuh, Slovenja vas 38/a, roj. 1931 - umrla 23. marca 2011; Franc Rožmarin, Mu-retinci 53, roj. 1934 - umrl
23.	marca 2011; Štefan Dreisibner, Slovenja vas 5, roj. 1930 - umrl 26. marca 2011; Franc Roškar, Prvenci 26, roj. 1931 - umrl 28. marca 2011; Avguština Regvat, Ul. Avgusta Hlupiča 10, Ptuj, roj. 1923 - umrla 29. marca 2011; Mihael Cafuta, Velika Varnica 53, roj. 1925 - umrl
24.	marca 2011; Franc Puc, Borovci 16, roj. 1930 - umrl 24. marca 2011; Milan Fo-štnarič, Spuhlja 51, Ptuj, roj. 1951 - umrl 26. marca 2011; Stanislava Hrnec, roj. Junger, Sp. Gruškovje 21, roj. 1937 - umrla 20. marca 2011; Terezija Vrbančič, roj. Budja,Ljutomerska c. 8,Ormož, roj. 1930 - umrla 30. marca 2011; Marija Vidovič, roj. Fajfar, Paradiž 71, roj. 1928 - umrla 26. marca 2011; Hilda Vimer, roj. Čun-ko, Zagojiči 14/b, roj. 1931 - umrla 27. marca 2011; Marija Lačen, roj. Bombek, Bevkova ul. 17, Ptuj, roj. 1928 - umrla 27. marca 2011; Ivan Sambolec, Cir-kovce 23, roj. 1948 - umrl 29. marca 2011; Roman Pišek, Breg 36, roj. 1930 -umrl 30. marca 2011; Mirko Gregorec, K Mitreju 5, Ptuj, roj. 1941 - umrl 30. marca 2011.
Poroke Ptuj: Aleš Kancler, Žabjak 8 a, Ptuj, in Anja Golub, Stanošina 37, Pod-lehnik
Poroke Ormož: Janez Ha-bjanič in Darija Kozic, Lahon-ci 43, 2259 Ivanjkovci.