Erscheint leden Samstag tirlag und Schriffleltnng: Marburg s. d. Dran, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugsgreise: in der Ostmark: Viarfeliährüch RM 1.20 tinschl. 9 Rpf Peslgsftähr; Im nitrelsh: RM 1.2B einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf ZeilmtgszusteHgehtihr — Postscheckkonto Wien »r. 55030 Nr. 50 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 16. Dezember 1944. Einzelpreis 10 Rpf Db mejah Reicha morajo izkrvaveli RemSki narod bo premagal vse težave sedanje vojne zime - Sovražnik se je zmotil s svojimi ofenzivami -Jugovzhod in zapad sta en sam branik - Tudi letalski teror Nemcev ne bo prisilil do kapitulacije Nemška ura protiudarcev pride sigurno I Nobenega dvoma nI, da je šesta vojna rima, v katero pravkar stopamo, tudi ^a nemški narod težja kot so bile vse dosedanje zime. Ko tako stojimo na pragu te šeste vojne zime, ne bo odveč, ako se malo razgledamo po vojnem in političnem dogajanju sedanjosti. Ze takoj uvodoma lahko ugotovimo, da Amerikanci v teh treh letih niso dosegli ciljev, ki si jih je zarisal prezident Roose-velt Kakor pravilno ugotavlja neki nemški vodilni list, pa s to ugotovitvijo nikakor ne maramo zmanjševati nevarnosti, ki je nastala za našo celino vsled skupnega naskoka ame-rikanizma in boljševizma. Ameriški vojni minister Patterson je moral nedavno sam priznati, da se bodo ameriške izgube na evropskem bojišču stopnjevale z vsakim dnevom, s katerim se bodo zavezniške armade približale črtam odpora v nemški domovini. Pri Aachenu ne pridejo Amerikanci nikamor naprej, pa tudi ob reki Saar in v Palatinatu so trčili Amerikanci ob odpor, ki ga po vsej pravici nazivajo „nemški čudež". Anglo-Amerikanci so se podali v to vojskovanje na evropski celini brez dvoma s pričakovanjem, ki se nikakor ni hotelo uresničiti. Ameriški narod je bil prepričan, da bo invaziji na kontinentu sledil cenen „sprehod v Berlin". V duhu so videli Anglo-Amerikanci vse tiste oklopnike, ki so izgoreli pred Westwallom, pod brandenburškimi vrati v Berlinu. Strahovite so rane, ki so jih že doslej zadali nemški grenadirji Amerikancem in Angležem. Te rane bolijo bolj onstran velike luže kakor Nemčijo. Ameriške matere so si mislile, da bodo proslavljale povratek svojih sinov-zmagovalcev, tako pa so ostali pod rušo kje pri Aachenu ali ob reki Saar. Široka cesta zavezniških upov se je izpre-menila v sotesko anglo-ameriškega obupa. Vojne ne čuti v vsej ostrini samo nemški narod. Tudi v Angliji se rušijo hiše in umirajo ljudje v množinskih grobovih, tudi onstran luže biča smrtni strah ženske in deco skozi ulice ter jih pokriva pod ruševinami povračilnega drožja. Tako umirajo mladi Amerikanci in Angleži na tisoče in tisoče v materijalni bitki, ki ji v zgodovini vojskovanja nikjer ne najdemo primere. Če hočemo torej premotriti sliko sovražnega tabora, si moramo takoj predočiti, da morajo Amerikanci — kakor je ugotovil neki ugledni nemški list — na bojišču pri Aachenu na enem samem kvadratnem kilometru masirati čestokrat več kakor 8000 mož, ako sploh hočejo obdržati svoje pozicije. V petnajst dnevih izredno krvavih bojev, polnih izgub za Anglo-Amerikance, jim je uspelo prodreti celih — reci in piši — šest kilometrov. Sovražnik mora silno skrbeti za svoj dovoz in to je tista velika motnja v njegovem načrtovanju. Silni so sovražni napori v pogledu na dovoz. Izračunali so, da je vrgel sovražnik počenši z invazijo doslej že dva milijona mož na evropsko celino in od teh dveh milijonov je že četrtina ostala na bojišču. Izguba pol milijona mož v par tednih — ne, to niso ni-kake mačkinje solze, četudi bi vrednotili dogajanje po ameriških merilih. Ogromne ameriške izgube nas pa nikakor ne morejo omajati v prepričanju, da bo sovražnik storil vse, kar je v njegovi moči in da se ne bo ustrašil novih žrtev. Zilavost in brezmejno sovraštvo tvorita glavno obiležje sovražnega tabora. Iz tvorniških dimnikov v Zedinjenih državah se neprestano kadi in ta dim pomeni po ugotovitvi nekega nemškega novinarja sijajen dobiček za peščico ljudi, obenem pa smrt za široke mase. Eisenhower, ki sam niti ne odloča, se sigurno vprašuje, ali naj nadaljuje svojo ofenzivo spričo tako strašnih izgub. V prvi bitki za Aachen je izgubil 12.000 rpož, v drugi 16.000 mož in v sedanji tretji, ki v času, ko pišemo te vrstice, še ni zaključena, se bodo njegove izgube gotovo zvišale na 30.000 mož. Eisenhower ne bo štedil s krvjo. Tako bo sovražnik na za-padu prav gotovo obnavljal svoje velenapa-de, medtem pa skušajo boljševiki naskočiti jugozapadno mejo Reicha. S posestjo Budimpešte bi hoteli boljševiki likvidirati madžarsko državo. V Belgradu je Tito-Broz na neki paradi postavil zahtevo, da je treba vojno s Hrvatske prenesti v Reich. Odpovedali so pač balkanski narodi in iz slabosti madžarskih vlad pred prihodom Szalasija je nastala kriza, ki je povzročila boljševiško poplavo na Balkanu. Reichu je bila vsled tega — kakor nekdaj v turških časih — znova postavljena naloga branika, ki bo ob mejah Reicha zlomil boljševiške valove. Toda sovražnik se mora — slično kakor na zapadu — zavedati, da bo nemški vojak znal zaščititi svojo domovino pred sleherno nevarnostjo. Sovražnik hoče uničenje nemškega naroda brez sleherne milosti. Ta zavest navdaja slehernega Nemca pri pripravah za obrambo svetih tal domovine. Za vsakega Nemca je geslo, da sovražnik ne sme dobiti niti kvadratnega metra zemlje v svojo posest, sveta zaobljuba. To zaobljubo bo nemški riarod povsod, kjerkoli že butajo valovi sovražnika ob mejo, izpolnil brez ozira na žrtve, ki bi jih bilo treba še doprinesti. Značilno je, da sovražnik že spregleduje^ An den Grenzen der Heimat Grenadiere de« Heere« .*wrs«hieren an Höckerstellungen vorbei in die Befestigungsanlage« eine« Abschnittes de» Westwalls ff-PK-Kriegsberichter Zschäckel (Sch) Kaj je prinesla nacionalsocialistična Nemčija Spodnještajercem ? Red in mir ter kruh in delo Hd. Po izgubljeni svetovni vojni 1914-1918 *o tuje sile okupirale Spodnjo Štajersko ter )o iztrgale iz tisočletnega nemškega življenjskega kroga. Beda in stiska sta bili naravni «premljevalni pojav tega političnega in go-»podarskega nestvora. Spodnještajerski kmetovalec ni mogel prodati svojih pridelkov, obrtnika so osleparili za izkupiček njegovega dela, medtem pa so industrijskemu delavcu obljubljali raj. Nikdo ni bil zadovoljen, samo podkupljivi politiki in njihovi parazitski priveski, mimo tega pa še maloštevilni trgovci, katerim je ta demokratična država nudila pravo polje za njih rafinirsno postopanje. Iz te bede in stiske je Fuhrer osvobodil Spodnještajerce v aprilu 1941. Spodnješta-Jerci so se zavedali, da je bilo z osvoboditvijo vzpostavljeno tisočletno pravno stanje ter da se bo za Spodnještajerce začelo zopet življenje v miru in redu, življenje, ki jim bo dajalo kruha in dela. 2e kmalu po osvoboditvi se je zares izpre-menila gospodarska slika Spodnje Štajerske. Povsod je bilo dovolj dela. Mahoma so izginili berači, ki so bili že nekaka nadloga po vsej deželi. Poprej tolikanj moreča brezposelnost je bila likvidirana v par tednih, in sicer tako, da je kmalu nato povsod primanjkovalo delovnih sil. Nov procvit je doživelo kmetijstvo, ki so ga bili v 23 letih demokratskega gospodarstva tolikanj, zanemarjali. Spodnještajerske-mu kmetu so pokazali s kmetijskimi stroji, z dodelitvijo umetnih gnojil, z osvežitvijo živine, pospeševanjem konjereje in razdeljevanjem plemenskih svinj pota nacionalsocia-lističnega kmetijskega gospodarstva, tako da Je zamogel kmetovalec zopet veselo in upa-polno gledati v svojo bodočnost. Kmet je zopet lahko prodal svojq pridelke in pravičen red glede cen in oddaje je omogočil mimo kako majhni so njegovi izgledi glede nemške kapitulacije. List „The New Statesman and Nation" je zapisal te dni, da je po vsakem izčrpnem bombardiranju nemških mest vedno manj Nemcev, ki bi imeli še kaj izgubiti in da je naravnost brezupno, pripraviti take ljudi do kapitulacije. Sovražnik seveda iz tega spoznanja ne bo izvajal potrebnih posledic, zato bo bržkone nadaljeval svojo metodo bombardiranja. To metodo bo nadaljeval vse dotlej, dokler ga ne bomo prisilili t odnehanju. Ta ura ni več daleč! Napoved smo slišali iz ust odgovornih mož iz vodstva Reicha. Nemško nebo bo zopet očiščeno sovražnih letalcev, kajti veliki spopad s sovražnimi bombniškimi odredi pride z vso sigurnostjo. Nemška tehnika deluje z vsem fanatizmom, ki ga premore nacionalsocialistična Nemčija, da bo izpolnjena tudi ta velevažna naloga. Toda do tistega trenutka in cilja mora nemški narod čakati, čeprav se mu trgajo živci. Kajti od odstranitve sovražne letalske premoči je odvisno nadaljnje vojskovanje na «uhi zemlji in v takratnih bojih bo Nemčija zmagovito končala sedanjo vojno. Nemški narod še nikdar ni verjel tako v «vojo zmago kakor sedaj, ko je vojna kriza dosegla svoj višek. Nemški narod vč, kaj ga čaka, ako bi opešal tik pred dvanajsto uro svoje usode. Nemški narod se je pod Fiihrer-jevim vodstvom naučil zgodovinsko misliti. Kakor pruski kralj Friedrich Veliki nI po-tnal kapitulacije, četudi se je nahajal često-krat v brezupnih situacijah, tako tudi nemški narod ne bo odnehal v svojih vojnih naporih, dokler ne bo izvojevana zadnja bitka in dokler mu ne bo zasijala zarja zaslužene zmage in trajnega miru. tega, da je bilo na kmetih zopet dovolj denarja, s tem pa veselja do življenja in dela sploh. V vsem, kar je bilo storjenega za kmeta, je spoznal tudi spodnještajerski kmetovalec resnico, zapopadeno v besedah Adolf Hitler-ja: „Nemčija bo kmetska država ali pa je sploh ne bo!" Spodnještajerski kmet je izrazil Führerju svojo zahvalo z zvestobo in pridnim delom. Državna uprava je poskrbela za enakomerno in pravično razdelitev živeža, in sicer potom preizkušenega sistema nakaznic. Tako je imel tudi najrevnejši kočar v planinah nenadoma dovolj za jesti. V malih kmetskih hišah in pri kočarjih s številno deco, kjer kruha preje skoraj niso poznali in kjer je prišla govedina na mizo le ob največjih piaz-nikih, sladkorja pa sploh niso uporabljali, ja bilo naenkrat dovolj teh dragocenih življenjskih potrebščin. Kjer se je glavna hrana preje sestojala iz fižola, zelja, krompirja in repe, je prišlo v nacionalsocialistični Nemčiji vsako nedeljo meso na mizo, kuhali so makarone, riž itd., otroci pa so prejemali odslej posebna hranila. Kdor pa misli, da producirá Spodnja Štajerska vse te življenjske dobrine sama in da sama oskrbuje svoje prebivalstvo, se silno moti. Več kakor dve tretjini moke, masti in mesa se uvažata iz starega dela Reicha. O drugih dodelitvah niti ne govorimo. Tako je storila nacionalsocialistična Nemčija vse, da bi dala spodnještajerskemu prebivalstvu dela in kruha ter miru in reda. S tem je bilo spodnještajersko prebivalstvo vet kakor zadovoljno. Mirno je šlo za svojim delom ter hvalilo Boga, da se mu je v najstrašnejši vojni vseh časov v Nemčiji godilo bolje kot kedaj poprej. To so svetle strani, vidni uspehi triletnega fundamentalnega obnovitvenega dela v čez tisoč let nemški Spodnještajerski. Tega nihče ne more utajiti. Kjer je luč, je tudi senca. Da je sence tudi na Spodnještajerskem, nočemo tajiti, toda je tako, da svetle strani zdaleka nadkriljujejo .senčne strani. Uspešno obnovitveno delo organizacije Stei-rischer Heimatbund in drugih nemških uradov zamore z blatom obmetavati le zlobni hujskač ali natolcevalec. Kmet in delavec vesta prav dobro in čutita na lastnem telesu, kaj jima je prinesla in dala nacionalsocialistična Nemčija. To mirno življenje pa nikakor ni šlo v račune nekaterih brezvestnih komunističnih hujskačev. Poiskali so zveze s somišljeniki onstran mej, od koder so dovedli tam sestavljene roparske tolpe, ki so si obesile na sebe plašč nacionalne osvoboditve, nakar so začeli s teroriziranjem spodnještajerskega prebivalstva. Kar jim je uspelo v nekaterih delih Kranjske, kjer je prebivalstvo verjelo njihovim lažnivim geslom, so nameravali uvesti tudi na Spodnještajerskem: komunistični raj. Ta komunistični raj v nekaterih krajih Kranjske tvori 30.000 umorjenih kmetov, kmetic in otrok, nadalje 2000 požganih posameznih kmetij, 900 porušenih in Izropanih vasi, 250 uničenih in razstreljenih šol, 56 porušenih in uskrunjenih cerkev ter 39 po mukah umorjenih duhovnikov. To nazorno sliko „rdečega osvobojenja" lahko Izpopolnjujemo z odkritimi grobovi 119 umorjenih kranjskih fantov in deklet v Je-lendolu pri Ribnici, kjer so bile omenjene žrtve oktobra 1. 1943 na najokrutnejši način „likvidirane" s strelom v tilnik. To usodo bi hotela OF pripraviti tudi Spodnještajerski. Vse uničiti in razrušiti, kar so zgradile pridne kmetske roke v stoletjih, da bi potem na ruševinah, krvi ln pobeljenih kosteh zgradili suženjsko Stalinovo država Nemčija pod vodstvom Adolf Hitler-ja ni na Spodnjem Štajerskem ničesar poruJila, temveč je le gradila. Očistila jo bo tudi te komunistične sodrge. Spodnještajercem radi tega ni težko spoznati, kje se nahajajo pravi prijatelji in kje smrtni sovražniki. Tisti, ki so bili tako zaslepljeni, da so se ujeli na lima-nicah ofarskih lažnivih gesel, so že morali in Se bodo morali delati pokoro. Tisti Spodnje-štajercl pa, ki kljub vsej bolesti in vsemu zapeljevanju ohranjujejo Führerju in Reichu zvestobo, bodo nekoč deležni miru. V svoji lepi domovini bodo tedaj zopet živeli v miru ln redu, uživajoč sadove svojega dela. HRABRI SPODNJESTAJERCI Za hiabro zadržanje pred sovražnikom m fronti so dobili odlikovanje Eisernes Krem n. Klasse: Gefreiter Josef Wigetz, Ortsgruppe ■Schleinitz, Kreis Marburg-Land; Obergefreiter Albin Nowschak, Ortsgruppe Marburg IV, Kreis Marburg-Stadt; Soldat Hans Reiter, Ortsgruppe Cilli-Forstwald; Gefreiter Vinzenz Damisch, Ortsgruppe Frauenberg, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Erwin Hudelist, Ortsgruppe IV, Kreis Marburg-Stadt; Unteroffizier Josef Kuptschitsch, Ortsgruppe Frauenberg, Kreis Marburg-Land; Obergefreiter Josef Spingier, Ortsgruppe Marburg IV, Kiew Marburg-Stadt. • Hraber Spodnjeätajerc. Iz nekega lacareta nam piše Gefreiter Friedrich Wrussnig iz Cilli-a, da je bil težko ranjen v bojih na fronti in da je za svoje hrabro zadržanje dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. V svojem pismu pravi, da mu roditelji iz Cilli-a stalno pošiljajo na fronto „Štajerskega Gospodarja" in da si ne želi drugega, kakor sko-rajšno ozdravitev in vrnitev na bojišč«. □ Sestanek Führer-SzalasL Nedavno Je Führer sprejel v svojem glavnem stanu voditelja madžarske države, Franza Szalasi-ja, ki je obiskal Nemčijo. V njegovem spremstvu se je nahajal madžarski minister baron Ke-meny. □ Usmrtitev štirih biviih srbskih ministrov. Na Kalemegdanu v Belgradu so nedavno usmrtili večje število nacionalno usmerjenih srbskih politikov. Med njimi sta se nahajala tudi dva ministra Nedičeve vlade, in sicer bivši kmetijski minister Ing. Veselko Novič in bivši finančni minister Dušan Georgijevič. Istočasno so izvršili smrtno obsodbo nad ministrom bivše Stojadinovičeve vlade Djuro Jankovičem in bivšim ministrom Momčilo Jankovičem. □ 474.000 mož so izgubili Ameriki nci na ta-padni fronti. Vojni minister Zedinjenih držav Severne Amerike Je Izjavil na konferenci tiska, da so Zedinjene države izgubile s stanjem z dne 22. novembra 1944 vsega 474.000 mož na zapadnl fronti To so Izgube, ki zdaleka nadkriljujejo vsa pričakovanja največjih ameriških pesimistov, ki so bili vedno zoper to vojno. Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Hauptschrlftlelter Friedrieb Golob: alle In Marburg/Drau, Badgasse 6 Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. S »cm 10. April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes. Zagrizeno bojevanje na zapadni fronti Četrti napad vzhodno od Aachena - Sovražna prizadevanja se razbijajo ob hrabrosti nemških vojakov Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 5. decembra, je popustila ob 19. dnevu obrambne bitke silovitosti sovražnih napadov v bojnem področju Aachen. Sovražnik je imel tako težke izgube, da j« moral spričo svojih izjalovljenih poskusov prodora izvršiti večje pregrupacije. V Lothringern! je bila citadela v Saarlauternu iztrgana sovražniku kljub žilavemu odporu s protinapadi. Jugovzhodno od Saarlauterna je sovražnik zamogel sanjo na nekaterih odsekih vzbočiti naše črte. Zaključeno je bilo nadalj« očiščenje gozda Hardt. — Nemško daleko-metno orožje je v noči na 5. december obstreljevalo London. — V Srednjih tali ji so naše divizije od Faenze do Ravenne preprečile sovražniku vse poskuse prodora. — Ameriške bombe so padale na Kassel ter ha Za-padno Nemčijo. Angleške bombe so padale na Karlsruhe in Heilbronn. Zbitih je bilo 11 Stirimotornikov. Dočim so se po poročilu z dne 6. decembra vršili na bojni fronti pri Aachenu zgolj lokalno omejeni boji, so se odigravali pri Hürt-genu in Vossenacku težki gozdovni boji. O težkih bojih so poročale tudi bunkarske posadke vzhodno od Saarlauterna. Ob vztrajnosti naših odredov v Elsassu so se 5. t. m. razbili opetovani sovražni napadi. Nemško letalstvo je uspešno posegalo v boje na zemlji. — London je bil dan in noč cilj nemškega povračilnega orožja. — V Srednji Italiji je sovražnik po velikih prizadevanjih izvojeval mostišče preko reke Lamone, vendar so ga grenadirji in lovci vrgli zopet čez vodo ter zajeli mnogo vojakov in plena. Novi kanadski poskusi forsiranja reke Lamone so se izjalovili. Severozapadno od Ravenne so zaustavile naše čete Angleže pred novimi postojankami. Mesto Ravenna je bilo izpraznjeno brez boja, da bi se ga obvarovalo pred rušenjem. — Amerikanci so bombardirali Berlin, zapadno Nemčijo, zlasti Hamm t« Soest. Zbitih je bilo 42 sovražnih letal. Vsled umetnih poplav jugozapadno od Arn-heima je moral sovražnik po poročilu z dne 7. decembra naglo izprazniti velik del svojih postojank na južni obali spodnjega Rheina. Pri Jülichu so se zrušili opetovani napadi ameriških polkov. V Elsassu so naše čete izboljšale svoje postojanke. Poulični boji so so odigravali v Schlettstadtu in Gemaru. V Vo-gezih so se razrušili opetovani sovražni napadi. — Vsled svojih velikih izgub je 8. angleška armada preložila 6. decembra težišče svojih napadov v področje jugozapadno Faenze. Ti napadi so bili v masi razbiti, sovražnik pa po malenkostnem vdoru zavrnjen. — Pri bombardiranju nemškega področja so bila mesta Bielefeld, Minden ter Osnabrück cilj sovražnih bomb. Obramba je zbila 27 sovražnih letal. Po tritedenskih brezuspešnih poskusih prodora pri Aachenu je napadal sovražnik po poročilu z dne 8. decembra samo še zapadno od Jülichs in še to brez uspeha. Pri Vossenacku so se odigravali srditi boji za neko višino ter par vasi. Sovražni poskusi forsiranja rek« Saar so se zrušili v našem artilerijskem ognju. V srednjem Elsassu je bil sovražnik pri Schlettstadtu in Rappoltsweilerju zavrnjen na svoja izhodišča. — Veliki London in Anvers sta bila cilj nemškega povračilnega ognja. — V Srednji Iltaliji je nadaljevala 8. angleška armada svoje močne napade jugozapadno od Faenze. Vsi ti njeni napadi so se zrušili ob stanovitnosti naših grenadirjev. Sovražne oklopniške sile so bile zaustavljene ob robu mesta Faenza. — Nemške podmornice so ob murmanski obali potopile troje ladij z 22.000 brt, nekega rušilca in štiri spremljevalne čolne. Mimo tega je bilo torpediranih še pet drugih ladij s 30.000 brt Karte zu den Kämpfen in Elsaß-Lothringen Scherl-Bilderdienst-M Posadke naših mostišč pri Jülichu so se po poročilu z dne 9. decembra prebile po ves dan trajajoči obrambi sovražnih napadov na vzhodno obrežje reke Rur. Razbiti so bili nadalje na široki fronti podvzeti ameriški napadi v področjih Hürtgen in Vossenack. Sovražnik je nadaljeval v gozdovih na obeh straneh spodnjih Vogezov svoje napade s koncentriranimi silami, vendar so bili ti napadi zavrnjeni ali pa so obležali pred našim glavnim bojiščem. — Nadaljeval se je ogenj na London. — V Srednji Italiji so Angleži tudi 8. t. m. nadaljevali svoje močne napade v področju Faenza. Po težkih bojih jim je uspelo potisniti naše čete na zapadni rob mesta. Nameravani prodor nemške fronte pa je bil preprečen na vseh mestih. V nemškem ognju so obležale tudi sovražne sile, ki so nameravale forsirati odsek Lamone, jugozapadno od naselbine Russi. — Angleški terorni letalci so bombardirali zapadno Nemčijo, zlasti Duisburg. Nemški lovci so zbili 11 anglo-ameriških letal. 10. decembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so boji pri Aachenu popustili tako glede jakosti kakor tudi glede obsega. Iz sovražnih pregrupacij je sklepati, da bodo sledili v tem področju novi velenapadi. Na fronti med Saargemundom in Bischweilerjem v Elsassu so se upirale nemške čete pred West-wallom močnim sovražnim silam v težkih obrambnih bojih. Po težkih bojih je sovražnik končno vdrl v Niederbronn in Bischweiler. V področju Thann so nemške čete onemogočile sovražniku nameravani prodor. — Nadaljeval se je daljnometni ogenj na London in Anvers. — V Srednji Italiji se je stopnjevala bitka pri Faenzi v soboto do največje srditosti. Nemški oklopniški odredi so na široki fronti v protinapadu zavrnili sovražnika ter ga vrgli v Apeninu več kilometrov proti jugu. Tudi na zapadnem robu Faenze je bil sovražnik zavrnjen preko odseka Lamone. 8. angleška armada je s tem izgubila največji del področja, ki ga je bila preje izvojevala v petih dneh bojevanja. Njeni odredi so imeli najtežje izgube. Po močni artilerijski pripravi — tako poroča nemško vojno poročilo z dne 11. decembra — je nastopila 1. ameriška armada 10. decembra vzhodno od Aachena k četrtemu ve-lenapadu. Razvili so se srditi boji s sovražnikom, ki je mestoma vdrl v naše glavno bojišče. Na obeh straneh Saarlauterna še vedno traja zagrizena borba za naše utrjene postojanke, ne da bi se bil položaj bistveno izpre-menil. Med mestoma Saargemiind in Hagenau je sovražnik nadaljeval svoje napade na široki fronti s stopnjevano srditostjo. Pridobil je par kilojnetrov terena, vendar je bil v takojšnjih protisunkih zaustavljen. V Saarge-miindu in Hagenau-u so se razvneli siloviti poulični boji. Tudi v južnem Elsassu se nahajajo naše čete na dosedanjih težiščih v trdih obrambnih bojih. Ob vztrajnosti nemških vojakov so se razbili številni sovražni napadi ali pa so obležali pred našimi postojankami. — V Srednji Italiji so se zrušili močni sovražni napadi pred našimi novimi postojankami jugozapadno od Faenze. — Ameriški terorni bombniki so 10. t. m. bombardirali zlasti Koblenz in Bingen. — V boju s sovražnim dovozom so nemške podmornice potopile pet ladij s 34.000 brt in dvoje rušilcev. Razbiti sovjetski napadi na Madžarskem Ojačen pritisk severno od Budimpešte - 0 bojih na vzhodni fronti Pri Vukovaru so se vneli po poročilu z dne 5. decembra boji s sovjetskimi odredi, ki so forsirali Donavo. Na Južnem Madžarskem so nemške čete odbile pri Szigetvaru in zapadno od Kaposvara ponovne sovjetske napade. Sovražnika, ki je prodiral proti severu, so zaustavili med Blatnim jezerom ter med Donavo. Tu so se razbili številni sovjetski napadi pred novimi nemškimi postojankami. Medtem je oživelo bojevanje vzhodno od Budimpešte. Krvave izgube so imeli »boljševiki pri svojih brezuspešnih poizkusih, razširiti svoj vdor severovzhodno od Miskolcza. Nemško letalstvo je posegalo v boje na Madžarskem z uspehom, razbijajoč boljševikom dovoz in železniški materij aL Na Madžarskem se je bitka po poročilu z dne 6. t m. stopnjevala tako glede silovitosti kakor tudi glede obsega. Med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo so preprečili naši se žilavo boreči odredi večji terenski dobiček sovražnika ter mu prizadejali pri obrambi njegovih napadov težke izgube. Na obeh straneh Budimpešte so nastopili boljševiki z močnimi silami k velenapadu. Južno od Budimpešte so bili v protinapadih zapahnjeni čez Donavo forsirani sovjetski odredi. Tudi pri Hatvanu so se razvneli težki boji. Ob južnem robu gorovja Matra in v odseku Miskolcz so bili izjalovljeni ponovni boljševiški poskusi prodora. Na ostali vzhodni fronti med vzhodno Slovaško In Kurlandom je prišlo le do nepomembnih lokalnih prask. le malo terena. Temu nasproti pa so zamogli boljševiki, izkoriščajoč meglo, poglobiti svoj vdorni prostor severno od Budimpešte. Napadalne konice boljševikov so bili v protinapadih na več mestih zavrnjene ter je bilo pri tem uničenih 17 sovražnih tankov. V področju Miskolcz je obležalo več sovražnih napadov v nemškem ognju. V področju Knina so nemške čete preprečile sovražne obkoljevalne poskuse. Medtem so se nadaljevali boji za sovražna donavska mostišča pri Vukovaru. Na Madžarskem je uspelo boljševikom tekom močnih napadov med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo par manjših vdorov. V odločnih nemških protinapadih je bilo sovražniku iztrganih več večjih naselbin. Severno od Budimpešte je sovražnik ojačil svoj pritisk v smeri proti jugu in severu. Mesto Vacz je padlo po ves dan trajajočih trdih bojih v sovražne roke. Pri Erlau-u in v področju Miskolcz so se izjalovili opetovani boljševiški napadi. Na ostali fronti med vzhodno Slovaško in Kurlandom ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Nemiki napad proti sovražnem« mostišču pri Vukovaru je po poročilu z dne lO. t m. lepo napredoval. Na Madžarskem so boljševiki 9. t. m. pridobili le malo terena. Nemške in madžarske čete so na budimpeštanski fronti zapahnile oziroma odstranile več sovražnih vdorov. Opetovani sovražni napadi so se nadalje zrušili v odseku Miskolcz. Na vzhodnem Slovaškem so naše čete razbile močne, z oklepniki podprte sovražne napade. Na ostali vzhodni fronti še vedno traja odmor. 11. decembra je sporočilo nemško vrhovna poveljstvo, da so nemške čete razbile sovrai-no mostišče pri Vukovaru. Pri tem j« bila uničena masa nekega sovražnega polka. Brezuspešne posamične napade «o izvajali botjie-viki med Dravo in Blatnim jezerom ter pri Szekesfehervaru. Močni sovjetski pehotai in oklopniški odredi so skušali severovzhodno od Budimpešte razširiti svojo vdorno odprtino, vendar je bil ta poskus prepreči«. Pri Miskolczu Jn v južnem delu vzhodne Slovaške so posKusili boljševiki z novimi rezervnimi divizijami prodreti nemško fronto, veadar so bili vsi ti poskus preprečeni ob krvasah izgubah za sovražnika. Dcr Kantpfraum in Knrland Schcrl-Bilderdienst-M Na Balkanu so potekale po poročilu z dne T. t. m. nemške pohodne operacije v Črni gori in Zapadni Srbiji, kakor je bilo predvideno. Zapadno od Fruške gore je napadal sovražnik z močnimi silami naše postojanke južno od Donave. Vzhodno od Blatnega jezera do severovzhodno od Budimpešte so bolj«»viki nadaljevali svoje napade z močnimi pehotnimi !n oklopniškimi silami. 8. decembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se je bitka na vsej madžarski fronti razvila z veliko silovitostjo. Izjalovili bo se ponovni poskusi boljševikov, izsiliti prodor med Dravo in Blatnim jezerom proti za-padu. Tudi obkoljevalni poskusi močnih sovjetskih sil v področju južno od Budimpešte to pridobili spričo nemškega žilavega odpora (ft ' k/ * o^-r,,,'? Karte zu den Kämpfen im Balkanraum S cherl-BUder dienst (M) Izidih 471 t®!®*a|ev Hd Pri akciji, ki se jo v področju Pos-rucka izvedle vojne sile, Wehrmannschaft in policija proti takozvanemu „Lackovemu odredu", so bili v zadnjem času dosešeni pomembni uspehi. Ta tolovajska skupina je bila najjače udarjena in praktično razkropljena. Številčno je bilo ugotovljenih 42 padlih in 102 ujetnika. 21 ubežnikoov je sledilo klicu 4. novembra ujetega bivšega politkorai-sarja te tolovajske skupine, Ivanu Malem, imenovanemu Bruno. V naše roke »o padle velike množine orožja, municije ia druge®* orodja ter dragocenega dokumentarifinega materij ala. Z večjimi tolovajskimi skupinami je priSlo med 38. novembrom in 4. decembrom do trdih bojev z vojsko in policijo v področju Schonstein, PraBberg in Packenstein. Tolovajske skupine so imel« v teh bojih izredae krvave izgube, dočim so bile lastne izgube malenkostne. Številčno se je ugotovilo 272 padlih in 9 ujetih. Dejanski izpadek mrtvih in ranjenih pa je mnogo višji. Zaplenjene so bile velike množine orožja, municije in drugega orodja. Vojaške, žandarmerijske in policijske patrulje so v področjih Oppendorf (Kreis Cilli) Treun, (Kreis Pettau) in Pulsgau (Kreis Mar-burg-Land), dne 30. novembra, 1. in 2. decembra ustrelile 13 in ujele 12 tolovajev. Tudi pri teh podjetjih je padlo mnogo orožja ia municije v naše roke. Boj proti komunističnim tolovajskim skupinam s® nadaljuje z neizprosno odločnostjo. Sprememba v predsedstvu ^¡tfkiarMfoega Rdečega Križa Ob zaključku tekočega leta odstopi s svojega položaja predsednik Mednarodnega Rdečega Križa v Ženevi, profesor Max Huber, ker dovrši 70. leto starosti. Njegovim naslednikom je izvolil odbor Mednarodnega Rdečega Križa soglasno profesorja dr. Karl-a Burckhardt-a. Profesor dr. Kari Burckhardt si ni pridobil samo sloves kot zgodovinar, znan je tudi kot komisar Zveze narodov v Danzigu. Od pričetka vojne je ta mož posvetil vse svoje sile ženevski instituciji Rdečega Križa, od leta 1942 pa opravlja že službo kot zastopnik profesorja dr. Huber-j a na čelu ženevskega odbora. Rodom je iz Basel-a. Profesorju Huberju gre za njegovo humano delo na čelu ženevskega Rdečega Križa tiha zahvala stojisočev, katerim je imenovana institucija izposlovala iz mučne negotovosti jasnost o svojcih preko sovražnih strelskih črt In Oceanov. V Ztirichu v Švici rojeni profesor Huber Je deloval od leta 1928 izključno za Mednarodni RdeS Križ. Od leta 1939 je bival stalne t Ženevi, kjer je ustanovil in uredil s pomoSje več stotin, pozneje pa s poaiočjo več tisočer pomagašev organizacijo za vojne naloge. Med drugim je omeniti centralo vojnih ujetnikov, organizirano z najmodernejšimi telinafldasi ureditvami, kakor je na primer foto-kepiraa-služba, ki omogoča obvladati in obaviti vse ogrorane opravke, ki jih zahteva usod« vojnih ujetnikov vseh vojskujočih se dri«*, ii-rzemil Sovjetije, ki ni članica ženevske ia-stitucicije. Mednarodni Rdeči Križ v Ženevi poseduje danes lastne oceanske ladie, ki prevažajo tovore za Ženevo do najbližjih pristanišč pod Mednarodno zastavo Rdečega Križa. POLHEC» VESTI n islrej ne *a-eda»o AsjIeS R?.*fc->.na? Ameriški tednik ,.Nfw Republic", ki ima najboljle stike s predsednikom Rooseveltom, je o naslovni zadevi objavil sledeče: „Churchill J« delal načrte za veliko angleško ofenaivo na Balkanu v svrho zasedbe Jugoslavije. Ts« te njegove priprave je pe odnesel veter po nalogu Moskve. Zedinjene države so pri t«m podpirale Moskvo v polnem ©bsesu, m sk« v tem, da eo imele vojaške pomisleke xop«r načrte «»gibkega vrhovnega poveljstva. Te je prisililo Churchilla, da se Je odpovedal k-vedbi svojes?» načrta. Dovolilo se mu je same v omenjenem obsegu vposteviti britenske čete pri rasedbi Grčije. Ce bi se Anglija «Wo-ienega M področja ne bila držala, bi imtio m njo to neprijetne posledice. Churchill se seveda nI upal upirati poveljem svejih dvtfe močnejših zaveznikov." — Poročilo ameriškega tednika je izpopolniti z dejstvem, da so Aagiesi poskušali utrditi se na nekaterih točkah vzhodne jadranske obale ter prodre* od tam v notranjost. To jim pa seveda ni uspelo, ker so zadostovala oporišča, ki jih driB ška oborožena sila, da se jim je zaprlo : nje prodiranje. □ HajSe, kakor .te prfčskeval. Mi» predsednik holandske emigrantske vlade je izjavil pri svojem obisku mesta Maastricht, da je stanje prehrane ▼ po Anplo-Amerikanicth zasedenem ozemlju hujše, kakor je pričakoval. □ Histerična kampanja francoskega tiska proti Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, }e začel francoski tisk očlvidno na povelje De Gaulle-a z besno in naravnost histerično kampanjo proti Nemčiji Ameriška agencija „United Press" poroča da so pariški Usti soglasno izjavili, da čaka Francija na Usti trenutek, ko bo 70 milijonov Nemcev Izročenih na milost ali nemilost, in sicer ne le za par mesecev, temveč za vselej. De Gaulle je menda mnenja, da bo kot nekak birič ameriškega žida Morgenthau-a iztrebil nemiki narod, Nemčijo pa izpremenil v pokopališča. Nemški vojak in nemšk* domovina dajeta RAZNE VESTI b* SSIS^dS slS^^S* De Gaulle-u isti odgovor kakor ga je ze DAn positoaovane. une d. novemDra j« preja prejel angleški hujskač Vansittart z * Terorni napad na mesto G raz. V opol- vrhovno sodišče izdalo odlok, ki omogoča mnogimi drugimi hujska Ob neomajenem danskih urah dne 6. decembra so podvzeli zaščito strankam, ki so po bombah poškodo- odporu nemških vojakov in drži nemške do- anglo-ameriški letalski pirati ponoven terorni vane in radi tega niso v stanju, držati movine se bodo uničevan paroie sovraž- napad na mesto Graz. Pri tem so metali odrejenih rokov v civilno-pravnih zadevat, nega tabora prav tako zlomile, kakor so se bombe brez cilja na'mestno področje. Po do- * Nov ameriški poveljnik letalstva v Pacl- ie vsi doseda .ji poskusi prodora na frontah, sedanjih ugotovitvah je bilo kakih 40 mrtvih fiku. Iz Washingtona poročajo, da je bil ne- □ Poglavnik je prevzel vrhovno poveljstvo, in 60 ranjenih. Skoda je nastala na stano- davno postavljen vrhovnim poveljnikom Poglavnik dr. Ante Pavelič je prevzel povelj- vanjskih poslopjih. talstva v Pacifiku general Harson. stvo hrvatske oborožene ale vseh vrst orožja. • Kakšna dela naj opravljajo ienrke? * Fuhrer je odlikoval madžarske generale. S tem je prišlo na Hrvatskem do še bolj Reichsminister za oboroževanje in vojno pro- Fuhrer je odlikoval z redom Ifctterkreuz det Erumno izravnanega vodstva hrvatskih na- dukcijo je izdal odredbo ter sestavil seznam Lisernen Kreuzes madžarskega Feldmarschali-rodnih sil. o uporabljanju ženskih delovnih sil. Na- Leutnant-a Vitez Josef Heszlenyi-a, vrhova □ Boljševiška zmešnjav» ▼ Belgiji. Kakor čelno je vpostavljati ženske v vseh indu- nega poveljnika neke madžarske armade te» poroča angleška agencija Reuter iz Bruslja, strijsikh panogah za lažja in enostavnejša Feldmarschall-Leutnant-a Mihaly v. Ibra-so v Belgiji po zasedbi s strani Anglo-Ame- dela v obratnih pisarnah, pri nadzorovanju n5fa' komanderja neke madžarske konj»-rikancev areúrali že 70.000 mož in žena, ki dela, v obratnih laboratorijih, konstrukcij- mske divizije. jih bodo sodila tri posebna sodišča. Pravo- skih uradih, pri izdajanju materijala in * Patent bi radi imeli na izdelovanje zdra-sodnl minister ima težave, ker nima dovolj orodja, v kantinah, kuhinjah, šivalnicah in vil. Vodja neke velike angleške tvrdke z» sodnikov in uradnikov za izvedbo te žalostne popravljalnicah, pri kontroli blaga, paketi- izdelovanje farmaceutskih produktov je zah-naloge. ranju, v skladiščih itd. Razen tega so izšla teval, da se v slučaju anglo-ameriške zmag» □ Macedonija — državica po milosti za nemške ženske delovne sile še navodila razveljavi in ukine vse nemške patentne za-Moskve. Sovjeti so proglasili Macedonijo za za vpostavo istih v nekaterih industrijskih ščite na izdelovanje zdravilnih sredstev, na-državo, ki predstavlja nekakšen sestavni del panogah, v predelovanju železa in kovin, v kar prevzameta monopol angleška in am©-.Jugoslovanske konfederacije". Sestava kemični industriji, v steklarski, tekstilni, riška industrija, ki bi naj zalagali ves svet. „vlade" še ni znana. Verjetno bo to dosedanji oblačilni in usnjarski industriji, kjer se Nemci, tako je izjavil ravnatelj Sulden, izr macedonski eksekutivm odbor, ki se je že mora gotova dela pridržavati samo za nem- delujejo najvažnejša in najboljša zdravila tes-pogajal za odstop področij, ki jih je Bolga- ške žene. Pri vsem tem gre za delo, ki ne so nekaki nositelji monopola za farmaceut-rija dobila po porazu Jugoslavije leta 1941. zahteva pretežkih telesnih naporov. ske proizvode, ki se jih ne more ponarejati. Kot prestolnico imenujejo Skoplje. Po dose- . odškodnina za trgovsko blago, ki se Je * 13.491 letal je izgubila Amerika v t«) danjih vesteh namerava Moskva priključiti izgubilo pri bombnih napadih. Trgovskim vojni. V to število, ki ga je objavilo vojno Macedón:ji tudi Solun, ki je doslej še grški, obratom, ki izgubijo trgovsko blago po le- ministrstvo Zedinjenih držav, pa niso vštet» □ Nova južno-italijanska vlada. Po skoraj talskih napadih, je izplačati odškodnino na izgube letal, ki jih zaznamuje vojna morna-itirina jstdnevni vladni krizi je končno sesta- p0Spešen način, da si zamorejo nabaviti ta- rica. vil Bonomi svojo novo vlado. Njegov pono- koj • Tudi konjsko kopito je smrtnonevarno. T Lyttelton pred Spodnjo zbornico ter dodal, kakor gn smrtnl slufaji in smrtn0 neVarne Marburg-u je udaril konj 42-letnega Josef» da si Anglija ne more dovoljevati nakupa bolezni y druge svrhe ^ ne izdaja njkakih Stramschek.a s kopitom ter mu prizadel tak. inoeemskega blaga, ki ga lahko izdela doma. doyolu ter je vsako nadlegovanje oblasti hude notranje poškodbe, da je umrl v bolnii- □ Beneševa delegacija mobilizira. Pri so- samo izguba potrebnega časa. niči. vjetskih četah, ki operirajo na področju bivše --- Cehoslovaške, se nahaja delegacija london- . ■ , ske Beneševe vlade pod vodstvom ministra PiSil ZlIfiSkllti SCDCnim pGVratXPm Nemec-a. Edina naloga te delegacije obstoja _„ , v tem, da mobilizira prebivalstvo za Rrdečo 23- decembra — začetek astronomske zime ka na tem dogodku kaj posebno važnega? Ar armado Nemec mobilizira vse moške do 55. — Prvi dan zimskega povratka sonca od se baš navaden, delovni človek.ne čuti nekaka leta starosti, sklicujoč se pri tem na vojaški južnega tečaja proti severnemu, do katerega pomlajenega — ob zimskem povratku sonca zakon nekdanje Cehoslovaške. se dozdevna pot soncu pričenja s 23. junijem ali baš on ne občuti z naraščanjem dni tud' n _ .. . n i s * (ob poletnem kresu) in zaključuje s 22. decem- porast svojih moči? Kako že vse bolj živo b< uiwmnnsK jtraij píese po noijsevisKi br k(J je dan najkrajši ln noi najdaljša. vse to notranje bolj podzavestno občuteno po- ikra5 ^eni 0d 22- decembra je sončni vzhod in zahod naj- mlajenje občutil, če se ga opozori na vse pr^ ¿S^J® m0I!Líí 2 y.Moskvo bližji južni nebesni točki. Ta dan vzhaja sonce malo znano življenjsko tajno. Namreč, da J. port pred namestnika sovjetskega zunanjega najpozneje in zahaja najbolj zgodaJ ter do. sončno leto tudi tako razdeijeno, da pol leta. komisarja Višinskega po navodila, ki jih bo seže na nebu najmanjšo dnevno višino. Od ko se sonce povrača proti severu, čim dalj. h - , ,romunska vlada v sencl s0" 23. decembra dalje (do 21. marca) vzhaja son- več sprejemamo iz vesolja življenjskih moči vjetsKih bajonetov. ca vedn0 bliie vzhodni, zahaja pa vedno bolj že s tem, da vdihavamo sveži zrak. Vesolje ali □ Anglo-ameriSkl petrolejski dogovor. V blizu zapadni točki, torej vzhaja vedno bolj vsemlrje se v malem ponavlja v človeku. T» ameriškem senatu so spravili problem anglo- zgodej, zahaja pa vedno pozneje in ima na življenjske resnice se človek vse premalo za- aineriškega petrolejskega dogovora na mrtvo nebu vedno večjo dnevno višino. Dnevni loki veda. Dihanje je predpogoj življenja. Z vdi- točko. Tako brzojavlja londonski dopisnik m dnevi se daljšajo, nočni loki in noči pa se havanjem sprejemamo življenjsko moč, z ia- lista „Times" iz Washingtona. V svojem po- krajšajo, dokler se 21. marca n® izenačijo v dihavanjem jo oddajamo v vesolje, od koder ročilu Izvaja med drugim sledeče: Gre za dolžini (pomladno enakonočje). se potom izmene zopet vrača v nas in ta prvi dogovor povojne dobe. Zato so ga sma- Za ta povratek sonca od juga proti severu dokler pride trenotek, ko se — več ne vrne. traH vsi kot vzgled ln vzor za nadaljnje do- — torej proti našim pokrajinam — je v vsak- Baš v tej povratni dobi sonca sprejemamo govore, ki se bodo nanašali na kositer, gumo, danjem življenju malo zanimanja. Daljši dne- tudi neposredno od sonca več ko v oni drugi, sladkor in zlitine. Silen odpor ameriške pe- vi, krajše noči, zato pa nastop in porast prave v kateri se sonce povrača proti jugu. Zata trolejske industrije je, kakor izgleda, zape- zime baš v dobi „mladega" sonca, to je v glejmo in po možnosti skrbimo, da to dobo fatü usodo tega dogovora, ki predvideva so- glavnem vse, kar spominja na ta sicer le kar največ mogoče Izrabimo ne samo za sproti, delovanje med Zedinjenimi državami ter ve- astronomsko važen naravni pojav. marveč tudi kot zalogo za skrajno potrebo, likobritansko vlado pri razvoju petrolejskih Toda, ali Je to res vse in ali nI tudi za ko življenjska meja zahteva izrabo skrajnih nahajališč na svetu. splošnost, za takozvanega _ vsakdanjega £loye- naših sil, P. Slekische Gebiigsjszgsr oni mzkl Von Kriegsberichter Johannes Ordemann PK. Das «teirlsche U-Boot! Wo kann es wohl anderswo so etwas geben als dort, wo Steirer sind, und sind wohl am ehesten bei den Gebirgsjägern anzutreffen. Das steirische U-Boot ist eine Felskaserne, eine Truppenunterkunft, die einstmals von den italienischen Truppen an der Alpengrenze gegen Frankreich in den Berg gesprengt wurde. Jetzt hat eine Kompanie der Gebirgsjäger ihre Unterkunft in diesen Felsenbunker verlegt. Im Bannkreis des Mt____liegt unser U-Boot vor Anker, eines Alpenriesen, der mit «einen Geschützstellungen in 3000 Meter Höhe ein befestigungstechnisches Kuriosum in der Welt darstellt. Kommen wir von draußen in den Bunker, dann können wir ein paar Minuten lang erstmals gar nichts erkennen. Nur sehr langsam gewöhnt sich das vom Schnee geblendete Auge an die wahrhaft ägyptische Finsternis hier drinnen, gegen die ein paar Karbidfunzeln und Petroleumlampen ein aussichtsloses Ringen kämpfen. Seinen Namen hat der Stollen von einer umfangreichen Maschinerie, die Be- und Entlüftungszwecken dient und die den ganzen Raum beherrscht. Das Aggregat sieht allerdings einem U-Boot-Diesel täuschend ähnlich. Wer hier drinnen schläft und erwacht, ohne «ine Uhr zu Rate zu ziehen, ist verraten und verkauft. Er hat jeden Begriff von der Zeit verloren, und weiß nicht, ob es Mittag, Abend oder Nacht ist. Aber es liegt sich ganz gut auf den Eisenbettstellen des langen Stollens. Die übrige Ausstattung des Bunkers ist auch nicht übel. Einige weiche Sessel dürften aus den Hotels der benachbarten Wintersportorte stammen, ebenso wie der geschliffene Spiegel, der eine Wand ziert. Um ein Tischchen sitzt der junge Kompaniechef mit seinen nächsten Getreuen, dem Kompanietruppführer, dem Sanitäts-Oberjä-ger und einigen Zugführern. Im kleinen Herd krachen und knattern die groben Scheite. Es ist ein fortgesetztes Kommen und Gehen in dem kleinen Bunker. Melder trampeln ihren Schnee von den Schuhen, an dem Vermittlungskästchen hockt der Nachrichtenmann, über ein Bett gebeugt spielen zwei Melder Sahach und ein Einsamer hat sich mit seiner Post ganz in das hintere Zwielicht zurückgezogen. Über dem Herd trocknet die Kleidung, die beim letzten Rundgang durch die Stellungen im Schlackerwetter aufgeweicht ist. Ganz hinten, im Finstern, jault es ein paarmal langgezogen. Es sind die Kompanie-Melde-htmde, prächtige Tiere, die ebenso wie der Mensch auf die Verpflegung warten, die von Maultieren in die Stellung gebracht wird. Es Ist eine ideale Bunkergemeinschaft, die sich hier zusammengefunden hat. Die Liebe zum Berg verbindet sie alle, di£ Steirer, die Kärntner, die Bayern. Heimische Gewohnheiten werden gepflegt so gut es geht. Ein paar Zir-benwedel und die letzten Hagebutten zieren als Blumenstrauß die kahle Tischplatte. Ein herzliches Verhältnis verbindet Offizier und Mann — den jungen Leütnant, der noch im vorigen Jahr Jugendlichen-Zusatzverpflegung bekam, und der sich dieser Tage erst das EK1 erwarb, den Kompanietruppführer, der beim Berliner Wachregiment diente, und den jungen Funkgefreiten, der das EK2 trägt. Kein Wunder, wenn hier unter erprobten Kameraden die Frozzelei die üppigsten Blüten treibt. Wir haben lange genug Bunkerluft genossen. Hinaus aus dem Maulwurfsbau, hinauf auf die Bterge, die in dem gleißenden Weiß ihrer Unberührtheit so blendend schön sind, daß wir die Augen schließen müssen, als wir hinaustreten. Nach oben wollen wir, zu einem vorgeschobenen Gefechtsposten der Jägerkompanie, die, durch italienische Soldaten verstärkt, in ihrer Masse auf dem Höhenzug vor der Grenze liegt. Zu einer der vorgeschobenen Sicherunsen führt also, unser Weg. Sie liegt auf einem Fels, den die Jäger wegen der Ähnlichkeit mit dem heimischen Bergmassiv den Dächstein getauft haben. Auch einen Wetterstein gibt es, einen Großglockner und andere, an die Heimat erinnernde Namen. Der Weg zum Dachstein ist nicht zu verfehlen — es geht nämlich immer aufwärts. Er hat eine Höhe von 2600 Meter. Durch die Drahthindernisse der Grenzlinie geht der Weg die ausgetrampelten Maultierpfade entlang. Auf halbem Weg haben wir ein Zollhaus erreicht. Jäger, Alpdni und Pioniere haben mächtig zusammenrücken müssen, um in dem kleinen Haus alle Platz zu finden. Aber das hält ja warm. Wir schließen uns einer Trägerkolonne an, dieBritter für den Bunkerbau dort oben berg-wärts schafft. Der kommende Teil des Aufstiegs ist nämlich so steil, daß hier selbst das getreue Maultier versagt. Die russischen Hilfswilligen, die vielfach die Mulitreiber machen, laden ihre Last also beim Zollhaus ab. Langsam schiebt sich die Kolonne am Berg hoch. Längst haben wir den vorgeschobenen Artilleriebeobachter hinter uns gelassen. Nur die reine Schneedecke leuchtet weit und breit — hier und da zerrissen und beschmutzt, aufgewühlt durch Artillerieeinschläge. Je höher wir steigen, desto schöner wird die Aussicht. Am Horizont schiebt sich der Monte B. mit seinen 3800 Metern ins Blickfeld. Im Osten und Nordosten geht der Blick bis hin zur Die neue Veikssttur-MMtrmb'nde Die bisherige behelfsmäßige Armbinde der Volksturmmänner wird jetzt durch eine reichseinheitliche Armbinde mit der Aufschrift „Deutscher Volkssturm — Wehrmacht" auf dunklem Grunde ersetzt. Die neuen Armbinden sind bereits in der Fertigung und vielfach schon an die Einheiten ausgegeben fj -PK-Kriegsbericht er Wauer (Sch) Von» Einsatz unserer Flak im Westen Kut verschlammten Äckern, auf denen stellenweise eine dünne Schneeschicht liegt, sind ieutsche Flakbatterien zur Abwehr eines feindlichen Panzer angriff es in Stellung gegangen PK-Kriegsberichter Keiner (Sch) Schweizer Bergwelt. Der Weg ist durch Stangen markiert, die auch bei schwächerer Sicht die Orientierung noch ermöglichen. Im Schneesturm freilich, wie vor ein paar Tagen, helfen auch sie nicht mehr weiter. Das waren zwei böse Tage! Die Gefechtsvorposten auf dem Dachstein waren völlig von jeder Verbindung und Versorgung abgeschnitten. Mehrere Male wurde der Versuch gemacht, ihnen zu helfen. Umsonst! Immer wieder mußten die Kameraden umkehren, weil sie bis an die Hüften im Schnee staken und die Richtung verloren. Und die droben? In dünnen Zelten waren sie den Naturgewalten fast schutzlos preisgegeben. In einem der Zelte brach die Mittelstütze unter der Schneelast. Mit der Hand mußte sie von den Verschütteten stundenlang gehalten werden. Als die Männer sich endlich aus ihrem Schnte-grab befreien konnten, mußte das durch die Zeltspitze hindurch geschehen. Für den fünfzig Meter weiten Weg von ihrem Standort, bis zur Nachbargruppe brauchten die Männer dort oben eineinhalb Stunden. Als nach zwei Tagen der Spuk vorüber war, zeigte der Dachstein sein altes, friedlich«« Bild, Leuchtend sticht'die Zackenspitze mit ihrem roten, gelben und grünen Flechtenwuchs gegen das glitzernd« Weiß der Bergwelt ab. Hier oben sind auch Alpini in den Reihen Ihrer deutseben Kameradin im Wachdienst eingesetzt. Vier prächtige Burschen treffen wir hier oben, die eine Spezialausbildung in Deutschland hinter sich haben Ihre Unterkunft zeigt treffend die ganze Härte des Ge-biegskrieges, der täglich und nächtlich dem Mann das Äußerste abverlangt. Das Quartier der Männer ist in einer Felsennische aufgeschlagen und nur mit Decken und Zeltbahnen gegen den Wind und Schnee geschützt. Eine dönne Strohhütte bedeckt den Stein. An den Wänden lehnen die Waffen. Ein Ofen darf nicht gebrannt werden, weil der Rauch die Stellung verraten würde. Schneemauern sind zum Schutz gegen den Höhensturm aufgeschichtet. Ein Mann <=t»M ständig Wache. Mit Anorak und Kopfsohützer. in hohen Wach- Führer se je zahvalil železničarjem Staatssekretär Dr. Ganzenmüller lz ministrstva železnic je na prireditvi dneva železničarjev objavil vest, da je skupno z Reichsver-kehrsministrom poslal Fiihrerju sledeči brzo-jav: Moj Führer! Danes, na „Dan železničarjev", ki ste ga določili lani, je bilo v Vašem imenu odlikovanih z redom „Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz mit Schwertern" več nadaljnjih železničarjev. Milijonska posada nemških državnih železnic se Vam zahvaljuje, moj Führer, za priznanje, ki ga je bila deležna s tem odlikovanjem. Ob spojem današnjem častnem dnevu stojijo železničarji v znaku totalne vojne vpo- stave na vseh frontnih službenih mestih v področih domovine, ki so izpostavljena sovražnemu bombardiranju, na sv&jih položajih, zvesti svojim nalogam, ki jih izvršujejo za oboroženo silo, oborožitev in oskrbo nemškega ljudstva. Ob „Dnevu nemških železničarjev" obljubujejo v neomahljivi zvestobi, skrbeti z vsemi svojimi silami in z vso vdanostjo, da se bodo vrtela kolesa, dokler ne bo doboje-vana končno zmaga." Fiihrer je odgovoril na brzojav sledeče: „Zahvaljujem se vsem nemškim železničarjem in želejničarkam za obljubo zvestobe. Vaše dosedanje storitve so mi zagotovilo, da bodete izpolnjevali tudi odslej kljub težavam vse stavljene Vam naloge. Adolf Hitler." In den verschneiten Vogesen Im Schritt passiert der Reiterspähtrupp den winterlichen Märchenwald in den Vogesen. Geschützt gegen Feindlicht, haben die Reiter Muße, einen Blick auf dieses Fleckchen deut-tchen Landes zu werfen, dessen Verteidigung ihnen kein noch so harter Einsatz zu viel ist PK-Kriegsberichter Freckmann (Sch) na odločujočih področjih, tiho in tajno. Z bojem si moramo in si tudi bomo dobo je vali in osvobodili zopet zrak, kar nam bo omogočilo, ojačiti naša vojna prizadevanja v domovini. Mi vemo, da je to bistven predpogoj za našo končno zmago. Sprejmite zagotovilo, da je vaša vpostava za nemško oboroževanje največjega pomena in odločujoče važnosti. Vi ste možje dovolj, da se zavedate, da nas čaka še marsikatera težka ura. Verjetno nam prinese nadaljnji razvoj vojne še marsikateri povratni udarec. Mi pa vemo, da bo ob koncu te vojne zmaga naša. stiefeln lehnt er an dem Fels, das Glas am Ause. Herrschen Nebel oder Dunkelheit, heißt es doppelt scharf aufpassen. Das Ohr und jener sechste Sinn, über den der Soldat verfü-muß, ersetzen dann die fehlende Sicht. Gebirgsjäger auf der Grenzwachtl »I fesfesn si bomo zopet osvobodili zrak" V Berlinu so dne 7. decembra na „Dan nemških železničarjev" odlikovali na slavnosten tačin večje število železničarjev, ki so si stekli vojne zasluge. Po izročitvi odlikovanj k je zahvalil Reichsminister Speer vsem železničarjem ter podal poročilo o položaju naše «boroževalne industrije. Vi ste ustvarili predpogoje, tako je izvajal Beichsminister, da se dviguje še danes, v še-s.em vojnem letu, vojna produkcija od meseca do meseca. Te vaše edinstvene storitve bodo prešle v zgodovino za vedno. Z vašimi tovornimi vlaki se vrtijo neprenehoma tisoči in tisoči ton oboroževalnega materijala od tovarne do tovarne. Od izdelovalnic pa prevarate po vaših tračnicah erožje in municije do municijskih in materijalnih zalog in front. Gotovo» ste uvideli povsod, da ne zaostajajo tudi vaši tovariši po tovarnah in delavnicah ta vami v pogledu delovne vpostave in storitev kakor tudi ne v izvrševanju svojih dolžnosti in požrtvovalnosti. Vi ste priče, da napreduje in da se nadaljuje vojna produkcija, ne ozirajoč se na vpliv sovražnika. Lahko vam zagotovim, da doslej sovražniku ni uspelo tadržati našo vojno industrijo. Nikakega razloga ni, da bi vzlic trenutnega položaja izgubili živce, pač pa imajo sovražniki vzrok, da ne zaupajo več svoji paroli o tasu. V tem v zvezi bi se rad dotaknil Se nrkega predmeta, ki zadeva najbolj železni-iarje. To je letalsko vojskovanje. Lahko »1 predstavlate, da je to problem, ki mi, kot možu, ki vodi nemško produkcijo, leži najbolj pn Ircu Ravno na tem prodročiu smo delovali doslej zelo uspešno kakor delamo vedno „Štajerci še niso dovolj zreli za revolucijo" Kakor poroča ljubljanski „Slovenec", so komunistični tolovaji nedavno napadli in tudi zasedli neko vas na Štajerskem. Med protiko-munističnimi borci, ki «o jih tolovaji ujeli, se je nahajal tudi bivši aktivni jugoslovanski poročnik, imenovan Herbert. Tolovaji so ga več dni zasliševali in ker se je vztrajno zagovarjal, so ga ob koncu zasliševanja še vprašali, ali se čuti vezanega na prisego, dano kralju Petru II. Poročnik je odgovoril: „Da!" Četrt ure po zasliševanju je bil kralju zvest oficir mrtev. Ustrelili so ga kraljevi zavezniki. Zanimivo je, da skušajo štajerski komunisti še vedno nastopiti kot redna jugoslovanska vojska. Radi tega so skušaj omenjeni dogodek prikriti. To se jim pa nikakor ni posrečilo, ker je nekaterim drugim Wehrman-nom uspelo pobegniti in se predati. Komunisti brenkajo sedaj na „jugoslovansko struno", da t>i na ta način pridobili Štajerce. Tako na primer je morala neka brigada, ki se je vračala z Dolenjskega na Štajersko, sneti raz svojih takozvanih „titovk" peterokrake zvezde, češ, da ljudstvo na Štajerskem „še ni dovolj zrelo za revolucijo." KIDRIČEVA MILOSTLJIVA NA OBISKU V BOLNIŠNICI ZA RDEČE FUNKCIONARJE Kidrička: „Tovariš primarij, ali so bili vsi ti funkcionarji ranjeni v bojih? To je požrtvovalnost in junaštvo!" Primarij: „Ne, tovarišica sekretarica, vsi ti funkcionarji so bili operirani na kili." Kidrička: „Kaj? Vsi ti na kili? Le kako to?" Primarij: „Nič čudnega, tovarišica sekretarica, preveč so se napenjali, ko so dvigali moralo v svojih oddelkih p« so se pretegnili.' -....... ■ . •■ ' i" ■ : : ■■■ : ■:. Winter an der Ostfront Mehr als dreißig " sowjetische Schützendivisionen uad zahlreiche Panzerverbände haben vergeblich versucht, die deutschen Stellungen in den Ostbeskiden zu durchstoßen. Die Bol-schewisten erlitten bei diesen Abwehrschlachten schwerste Verluste. — Uber Nacht ist in den Beskiden der erste Schnee gefallen. Artillerie beim Stellungswechsel auf einer verschneiten Paßstraße PK-Kriegsberichter Paul (Sch) „Smrt v čižmu — slabo bo narodu!" „Fašizem je naš največji sovražnik, dra^ tovariši in tovarišice", je govoril tam pod Krimom politkomisar Lipe na mitingu, „treba ga je na vsak način zatreti, kajti sicer os bo svobode za narod. Tovariši!'' Da 6e bomo tega vedno zavedali, Je treba opustiti vse druge nazadnjaške, buržujske in reakcionarne pozdrave ter se pozdravljati le z našim lepim novim pozdravom: Smrt fašizmu — svoboda narodu!" Veliko sta imela premišljati stara gospodarja Miha in Jože, ko sta se vračala z mitinga proti domu, kajti govor jo bil dolg in na vso moč učen. „Najbolj čuden se mi zdi pozdrav", pravi Miha, „saj grmujski (tako rečejo komunistom na Ižanskem, ker se skrivajo po grmovju ,grmuje') ljudje pobijajo prešiče, vole in kokoši, tudi ljudi so že precej pobili, fašizma pa še nobenega." „Veš Miha, to bo tako", je rekel Jože. „Tisti politkomar, ali kako mu že pravijo, je najbrž mislil reči: Smrt bo gyišna! pa se mu je zareklo.'* Miha: „Ej, ne vem, ali ba tako: ,U' je bilo slišati na koncu ,u'. Sicer bi tisto kar držalo, da bo smrt gvišna, prej ali slej, ampak slišalo se ni ^iko." Jože: „A, že vem: Smrt v čižmu! je rekel. Saj kdor gre med grmujske, bo prav gotovo v čižmu umrl." Miha: „Presneto, prav tako se je slišalo, res J©1 Če že hočejo tako, jih bomo pa vedno spomnili na to, kadar jih srečamo. Saj imajo čist prav, da mislijo na smrt. Če te zgrabi za vrat, ko si v čižmih, ne boš imel niti toliko časa, da bi grebengo smolil. Brez greha pa tudi niso." Jože: „Kaj naj pa tisto pomeni: Svoboda narodu!?"' Miha: „I no, Jože, to bi pa že lahko vedel. Svoboda narodu, to se pravi, da bodo lahko šli po svetu, kamor bodo hoteli, da bodo delali, kolikor se jim bo ljubilo in da jim sploh nikdo ne bo imel nič ukazovati." Jože: „E, Miha, to pa ne bo, saj nam je sam politkomisar ravno prepovedal, da bi hodili celo na svoje travnike, če so preblizu mesta. V mesto sploh ne smemo, sosednjo vas pa le, če nam da listi puklasti urmohar dovoljenje. Kaj takega še nikoli ni bilo ukazanega. Če se ganiti ne smeš brez dovoljenja, to pa res ni 6voboda." Miha: „Potem si pa napak slišal. Saj meni se zdi, da je rekel: Slabo bo narodu! Vidii, to pa čisto drži. Golajnarjem so že vas požgali. V Strahomeru so tisti ene stvari metali, ki strašno počijo, dobro, da so popadale na polje. Ek, slabo pa bo, slabo. TI grmujski hočejo tudi jesti, čeprav se jim delaU ne ljubi in še celo samo suho meso; kaj bo za košnjo? Ej, slabo bo, slabol" Jože: „Ja, Miha, pa z Bogom, aja, čakaj, levo pest vzdigneš pa rečeš, no kako že, aha: Smrt v čižmu!" Miha: „Slabo bo narodu! Zdaj pa že znava, če nas bodo srečali ti grmujski ljudje." „NAŠ BOG SO ROP, UMOR POŽIG!" Iz nekega letaka, M je na Gorenjskem zelo razširjen, posnemamo: Po vsej Gorenjski se je kakor blisk raznesla vest o gnusnem umoru Ide Kristanove iz Zaloga pri Komendi. Kdor še sedaj ni verjel v komunistična grozodejstva, kdor ni verjel poročilom o komunističnih zločinih po Dolenjskem in Gorenjskem, ki so popisana z besedo in prikazana v slikah v „Črnih bukvah", bo verjel sedaj ob pogledu na razmesarjeno in zverinsko umorjeno Ido Kristanovo. Tako so se partizani borili in se borijo za svobodo Slovencev povsod. Kdo je storil ta strašen zločin, kdo je tako živinsko razmesaril ubogo žrtev? Tisti, ki pravijo, da se borijo „za našo svobodo', ki pravijo „za boljšo in srečnejšo bodočnost slovenskega naroda", tisti, ki pravijo, „da bodo osvobodili vse Slovence". Ubili pa so Slovenko, hčer tistega naroda, za katerega pravijo, da se borijo. Ali vi verjamete svojemu sosedu, ki pravi, da vam želi dobro, obenem vas pa oplazi s kolom po glavi? Včasih smo ljudem, ki so zakrivili take strašne zločine, rekli morilci. Ali naj jim sedaj rečemo osvobodilci? Kdor mori, je morilec, kdor požiga je požigalec, kdor krade je tat. Vse to delajo pri nas gošarji, ki so si izbrali za svojo vodilno pesem znano komunistično: „Naš Bog so rop, umor, požig!". In v znamenju te pesmi delajo pri nas gošarji. To dokazuje razmesarjeno telo Ide Kristanove, to dokazujejo vasi po Dolenjskem in Gorenjskem, ki so jih požgali komunisti sami ali so bile požgane zaradi represalij po krivdi gošarjev, to dokazujejo neštevilne vaše domačije, ki so vam jih izropali gošarji do zadnjega zrna žita. Gorenjci! Ali naše matere zato rodijo otroke, da jih bodo komunisti pobijali tako zverinsko kakor Ido Kristanovo, ali zato obdelujete v znoju svojo zemljo, da bodo razni postopači iz goše žrli vaše žulje? Slovenska mati! Ali ti ne krvavi srce ob po-gledu na nesrečno Ido, ako z grozo v srcu pomisliš, kaj bi bilo, če bi tvojega otroka doletela taka strašna smrt. Koliko je že Slovencev in Slovenk, ki so jim komunisti pripravili enako strašno smrt kakor Idi Kristanovi! Gorenjci! Ali ni steklo že dovolj krvi, al! ni šlo že preveč našega narodnega premoženj» v nič? Čemu je bila potrebna še žrtev Idi Kristanove? Ali bomo zato bolje in prej svobodni? Če hoče kak narod doseči svoboda, mora najprej gledati, da ostane živ in da si ohrani čim več svojega narodnega premoie-nja. Pri prazni skledi in od same svobode m ne da živeti! Nihče nam ne bo nič podarili Slika razmesarjene Ide Kristanove obtožuj! zločinsko „Osvobodilno fronto" in vsak pošten Slovenec in Slovenka mora priznati — č» ne javno, pa sam pri sebi — da Slovencev tako početje ne vodi v svobodo, ampak v smrt. Gorenjci! Kdor dela za „Osvobodilno fronto'' v tej ali oni obliki, koplje grob slovenskemu narodu in je odgovoren za zločin» „Osvobodilne fronte". Le poglejte si sliko: taka svoboda čaka Slovence, če boste hodiH po poti OF. Zato proč od OF1 Razkroj v vodstvu G F Zadnji porazi in neuspehi „OF"-klike li njihove „zmagovite vojske" so dovedli v tako-Evanem glavnem štabu banditskih poglavarjev do značilnih sprememb. Tako so morali pomnožiti „Izvršilni odbor OF" z zanesljivimi starimi partijci-komunisti, ker drugim niso mogli več zaupati. Odstavljen in potem „likvidiran'' je bil Generalleit-nant in Komandir NOV IV. op. cone, Franci Rozmann, istotako dosedanji politkomisat glavnega štaba, Boris Kraigher. Odslovljeni sta bila tudi dosedanja glavna urednia „Ljudske pravice", stara komunistinja in krvoločna babura, Vida Tomšičeva ter „zaslui-ni" predsednik rdečega „časnikarskega dr* štva" France Bevk. Nihče ne more trditi, da sta OF in njem „vojska" trdni, če so bile prav zdaj, „na predvečer zmage'', potrebne tako globoke in temeljite spremembe. Razkroj v tolovajs! :k tolpah se je vgne^iii tudi že v vodstvu OF Odklenkalo jim jelStojijo do vratu v godlji ii pred nolonons! ZGODBA 0 BLAŽU PETIČNIKU Je že tako, da nekateri ljudje nočejo samim sebi dobro. Prav za prav si hočejo dobro, le da jim v „podstrešju" nekaj manjka, pa izberejo popolnoma krivo pot. Znan je ruski bogataš Morozov, ki je z denarjem zalagal Lenina in tako silno drago plačal vrv, na katero so ga pozneje obesiM boljševiki, pa tudi pri nas je dokaj takih duševnih revežev. Prišel je k velespoštovanemu črnomeljske-mu trgovcu z vsem mogočim blagom Blažu Petičniku, res blagi duši, pred dvemi leti eleganten gospodič. Predstavil se je kot finančni referent OF in prosil za primerno podporo „narodnemu pokretu". „To niso milo-dari", je razlagal gospodu Petičniku. „Gre za silno važno stvar! Savojska oblast je slabotna: na lepem bodo karabinjeri izginili in tedaj — saj veste — bodo ljudje padli po trgovinah ... In koliko škode bi bilo pri tem za narodno premoženje! Koliko stvari bo uničenih brez haska... Pa ne bojte se, gospod Pe-tičnik! Mi, OF, smo tukaj, da takrat kot edina poklicana narodna oblast vzdržimo red! V hribih se že grupirajo in oborožujejo fantje, ki bodo skrbeli takrat za javno varnost. Bo- dite brez skrbi, to je edini namen Osvobodilne fronte in njene vojske! Če vam kdo kaj drugega pove, je lažnivec in narodni izdajalec!" In kdo bi zameril Blažu Petičniku, blagi duši, če je posegel v žep, globoko posegel, in podprl narodno gibanje s kraljevskim denarjem. Globoko se je planjal olikani gospodič, ko je z,obteženo aktovko zapuščal prostore gospoda Petičnika. Globoko se je klanjal, da se je klobuk, ki ga je vihtel v levici, skoraj dotikal tal. Prišel je še večkrat in nikdar ni šel praznih rok od gospoda Petičnika in nikdar ni pozabil na globoke poklone. „Zelo idealna organizacija ta OF in njeni poverjeniki se tudi lepo obnašajo, da jim mora človek zaupati*', si je mislil gospod Pe-tičnik. Kadar je gledal za odhajajočim go-spodičem, je sklenil obe roki na trebuščku in zadovoljno -mežikal... Prišel je 8. september 1943. Cesarska vojska je izginila kot kafra in OF je zavladala v Črnomlju. „Narodno gibanje" se je začelo gibati ... Pred hišo gospoda Petičnika so se ustavili kmečki vozovi. „Osvoboditelji" so znosili na svoja vozila vse Petlčnikovo premično imetje in vse to so „brezplačno, iz gole hvaležnosti" odpeljali v popolnoma varna skladišča sredi gozdov. Toda nova „oblast" se ni zadovoljila s tem, da je vzela v „varstvo" Petičnikovo premoženje, zaščititi je hotela tudi njegovo življenje! — Odvedli so ga. Petičnikov dober znanec, ki e bil z njim vred odveden in je tolovajem pozneje srečno ušel, je povedal, da je Petičnika vzel v varstvo prav tisti gospodič, ki se je že prej pri Petičniku redno oglašal. Sedaj je bil seveda oblečen v cesarsko oficirsko uniformo. Kt> so bili že daleč izven Črnomlja, je Petičniku njegov „varuh" zvezal roke na hrbtu vrv pa potegnil skozi škripec, ki je bil pritrjen na nekem skednju, ter jo začel natezati. Tako je našega blagega moža doletela kazen „špange". Olikani dečko se je pri tem zadovoljno muzal, češ: „Svinja kapitalistična! Si se hotel odkupiti, pa ne bo nič. Preden te ustrelim, mi boš vrnil vse poklone, s katerimi sem te nekoč slepil!" Pokloni gospoda Petičnika sicer niso bili čisto salonski, vendar so bili mlademu gospodiču močno všeč. In ko se mu ji zdelo, da je igre zadosti, je počel streL Tudi za varnost življenja OF skrbi: Gospodu Petičniku ne more nihče več vzeti življenja ... OSPODARSTVO _ SUŠENJE KROMPIRJA V JEDILNE SVRHE Velika Nemčija razpolaga s tovarnami, ki (delajo v vsaki krompirjevi kampanji ves idelek krompirja, ki so ga pridelali kmeto-ilci na kakih tritisočih hektarjev zemlje, v ±8 prehranjevalno sredstvo. Ne da bi isgu-I krompir kakorčnokoll prehranjevalno itdnost, izdelajo tovarne neoporečno jedilno lov, ki se drži in ostane konzervirano lahko ta in leta. Gre za posuien krompir, ki ga lEurmira v prvi vrsti vojaštvo na frontah. Samo ena taka tovarna predela dnevno d« M centov krompirja. Krompir pride najprej napravo, ki bi jo lahko imenovali pralnico, jer ga naprava temeljito opere in očisti. Wžu podobna avtomatična naprava prevaža lats opran krompir v točno odgovarjajočih »Minah do naslednje postaj«, kjer ga prejeme naprava za lupljenje. Tam se olupi rompir, nakar mora pasirati še skrbne žen-ke roke, ki ga na tekočem traku očistijo sle-trnafa madeža. Popolnoma čv»t krompir ride nato v strojne naprave, ki ga razrežejo kolut aste komadiče, nakar siedi še enkratna •ntroia radi morebitnih ostankov olupa. Od im gredo kolutasti kosi krompirja v tako-rani „zakuhalni aparat", kjer ga zakuhajo, ar prepreči vsako očrnitev, kar se rado do-ija gospodinjam v domačih kuhinjah. S poidejo tega postopka, ne da bi se dodajalo ¡ka kemična sredstva, obdržijo krompirjevi »si svojo okusno in čedno belo barvo. Nato krompir sušiti pri nizkih temperaturah, »čeiiši z 163 stopinjami. Na ta način posušen krompir pride v skla-iišča, kjer ga spaketirajo p» 190 kg v nepro-lušne vreče, nato ga še enkrat preberejo v »gtedu sušenja, tako da je za odpremo do-ičen izključno samo stoodstotno izbran in v doti neoporečen posušen krompir. Vsaka ireča posušenega krompirja dobi kuharski re-ift To je potrebna, ker so se pri uvedbi tvega posušenega krompirja vojaki na fron-É zadrževali nekoliko n«prijateljsko napram kj novosti. Ko so pa dobili navodila z« pra-liins kuhanje, ga imajo radi na vseh irontah, (a naj si pa prirejajo daleč »a severu, jugu ii vihodu in tudi v Afriki so ga radi uživali. Spseijalna tovarna, na katero se nanaša naš ipis. je lani predelala pol milijona centov «»ga krompirja, iz katerega je dobila MM eentov suhega. Posasen krompir toa tudi to prednost za prehrano vojaštva, da se «itd transportom ne pokvari, ber mu n« ško-hje uiti zima, niti vr»či»a In do celotna pre-Idava ne povzroča skupnosti nikakšnih dru- December Je zanimiv po svojih pojavih, hi ¡k vidimo tudi s prostim očesom na večernem «ločnem nebu, ako ni megleno in oblačno. Gesta, plnasta megla je v naših krajih tako-rekoč redna prikazen v mesecu decembru, in to zlasti v začetku meseca ter okoli Božiča. V tem času že čez dan kaj rada leži zgoščena megla, ki sega tudi preko vrljov okoliškega gorovja. Izletnikom in prebivalcem naših hribov se v tem času kot nekakšna odškodnina a nepredirno in smrdljivo meglo v nižavju nudijo zanimivi prizori, čim se bližajo gotovim višinam. Kakor bi ležalo pred in pod njimi širno belkasto morje, od zgoraj obsevano v pestrih barvah izžarevajočih in odbijajočih se sončnih žarkov. Zato tudi tako de-cembersko meglo v razločku od navadne talne In bolj zredčene megle prištevamo k nebesnim pojavom. Kadar je december brez tega meglenega josta in se ponaša z jasnimi večeri in čistimi nočmi, tedaj nam ta mesec nudi v izredni lepoti vse polno pravih nebesnih pojavov, malih in velikih zvezdnih skupin, sinje-belkasto takozvano „Rimsko cesto", posamezne zvezd« grh Izgub gospodarskega značaja. Kar odpade pri predelovanju, kakor so na primer olupi itd., se v istem obratu predela v špirit. Pri tem bo zanimalo, da izdelajo v času kampanje iz krompirjevih odpadkov dnevno do tisoč litrov špirita. Vsedlina, ki nastane pri izdelovanju špirita, da zopet polnovrecmo krmilo, Iti ga konzumira lastno obratno gospodarstvo. MALE VESTI unsere Pestbezieherl Im Laufe dieses Monats wird der Postbote bei Ihnen die Bezugsgebühr für den .¿Štajerski Gospodar" in der Höhe von RM 2.40 für das erste Halbjahr 1945 einkassieren. Bitte verweigern Sie die Zahlung nicht, da sonst das Blatt automatisch einge-| stellt wird. An den Verlag selbst ist kein Geld einzusenden. Jeder hier einlangende Betrag wird retourniert. ßsS'm pešinim narečnikem! Tekom, tega meseca fco poštni sel dvignil pri Vas naročnino za „Štajerskega Gospodarja" v iznosu RM 2.40 za prvo polletje 1945. Prosimo, da ne odklonite plačila, ker se Vam bo drugače avtomatične ustavilo list. Založništvu ni pošiljati nikakega denarja. Vsako semkaj dospelo vsoto se bo vrnilo. ŠTAJERSKI GOSPODAR-Vertriebsabteilung * Fiibrerjeva počastitev GeneralfeHbnar-»cfealla Maekettsen-a. Za 95. obletnice rojstva Generalfeldmarschalla Mackensen-a je Führer počastil sivolasega vojskovodjo iz prve svetovne vojne z lastnoročno pisanim pismom t«- mu izrekel svoj$ srčne čestitke v lastnem Imenu, v imenu nemško oborožene sile in v imenu nemškega naroda. Hkrati je odredil Führer, da nosi dosedanji 5. Kavallerie-Regiment, ki ga nazivajo „Feldmarschall vem Mak-kensen" na rokavu bluze trak z napisom „Feldmarschall von Macken«en". * Sprejem diplomatov pri Fiihrer-ja. Führer je sprejel dne 4. decembra eb »avsočaostt zunanjega mindMra Rfbbentrop-a novoimeno-vanega poslanika Slovaške Dr. Bogdana Gal-v*nek-a in novoimenovaneca poslanika Madžarska Meeser-ja v sviho Izročitve svojih po-verHoih listin. In planete. 2e zgodaj zveier nas pozdravlja na vzhodnem nebu svetlo blesteče ozvezdje Oriona. Na njim, pa že zgodaj v noči, se pojavljajo znana ezveadja: „Dvojčki", „naali In veliki pes", „lev", „bik" 0« pred Orionora). V poznejših nočnih urah Je celo (za nas vidno) nebo naravnost posuto z neštetimi, blesteči mi nebesnimi „potniki", to j« zvezdami in zvezdnimi skupinami različnih imen. Preke vseh nebesnih pojavov pa tloveku tudi v mesecu decembru najbolj zanimajo naši stari znanci, t. s. planeti, izmed katerih je v tem mesecu neviden Merkur. Zato pa Venera obvladuje večerno nebo v vsej svoji krasoti. Mars je še neviden. Jupiter vzhaja šel« sredi decembra, Saturn pa se nahaja proti koncu meseca v „opoziciji" napram sonou. Takrat se nahajajo sonce, zemlja In Saturn dozdevno v eni črti in tako Je Saturn lahko viden ves mesec. V tem mesecu se „srečata" tudi mesec in Jupiter. V nadaljnjem srečanju se pojavita tudi mesec in Venera, ln sicer 8., 18. In 19. decembra. » Aus dem Kampfraum I 'i Zahlreich sind die Angriffe feindlicher Flugzeuge. Darum läßt der Ausguck keinen Blick von dem Gefahr bergenden Horizont Die Waffen sind bereit, dem Gegner den Appetit an Tiefangriffen zu verleiden PK-Krieg»berichter Spitzner (Seh) * Tri vrste razglasov o iiviJskik nabavah. Vsi potrošniki zasledujejo z velikim zanimanjem uradne razglase, s katerimi se doleljujej« Svila. Ti ©klici se objavljajo na tri vrste. V prvi vrsti gre za osrednje razslase prehranjevalnega ministrstva o dnevnih cenah, ki so takoj obvezne. Za primer nam je služil razglas o nakupu mesa na karte Nährmittel. Druga oblika je osrednja objava o dodelitvi gotovih vrst blaga, katerih podrobno razpredajo razogiasijo šele krajevni prehranjevalai «radi. Kot tipičen primer za to nam služi dodelitev jajc. Tretja oblika razglasov se nanaša samo na gotova področja raznih m^s'nih in podeželskih Kreisov, kakor sta na priiaer oddaja sočivja in rib. * Novi uradni razglasi šefa civilne oprava. Izšla je 28. številka uradnera lista „Verord-nufigs- und Amtsblatt de Chefs der Civilver-waltuug in der Untersteiermark" z dne novembra 1J44 ter prinaša štiri objave: 1. Častna objava padlih za domovino. 2. Določba o najkrajši cbliki za sestavljanje oglasov v časopisju. 3. Določba o izdajanju izkaznic uslužbencem javne službe, ki niso uredniki v smislu uradniškega zakona. 4. Rabats, ksko je nastavljati pošiljke službene pošte v Protektorat Češke in Moravske. * Ljudsko gibanje v Marburg-ti. V drugi polovici novembra je bilo Standesamtu prijavljenih 55 rojstev (zadnjič 63), od teh 27 dečkov (zadnjič 35) in 28 deklic Zadnjič 2t); dalje 69 smrtnih slučajev (zadnjič S2), od teh 40 moških (zadnjič 00) in 20 žensk (zadnjič. 32): Na Standesamtu sklenjenih porok 15 (zadnjič 16). * Obratno zborovanje v Frttau-n V nekem obratu v Pettau-u so imeli zborovanje celotne delovne posade. Govoril je Kreisführer Bauer ter pozval poslušalce, da naj kakor doslej tudi poslej pridno delajo ter se pokazali vredne fronte, ki gleda zaupljivo v vojake dela. * Zaprisega Volksstnrnaa v Frieda«-«. Nedavno so v Friedau-u zbrali moške ob 16. do 60. let ter jih zaprisegli kot pripadnike Volks-sturma. Nastopljenim možem_ Ortsgruppe je spregovoril Kreisführer Bauer ter jim razložil pomen in svrho Volkssturma. Hkrati je podal poročilo o vojnopolitičnem položaju. Nebo v decembru An UMNI KMETOVALEC Važnost čiščenja satiiiega tiravja O čiščenju sadnega drevja se je že zelo veliko razpravljalo, vendar se to opravilo v sadjarstvu vse premalo uvažuje. Le redkoma se izvaja čiščenje pravilno, douim ga ponekod sploh ne izvajajo. Pod čiščenjem sadnega drevja razumemo: Izredčevanje vej, rez, odstranjevanje odmrzlih ali poškodovanih vej, pomlajanje, negovanje ran ter čiščenje in strganje debel in debelejših vej, da odstranimo odmrlo skorjo, mah in lišaj. To delo je nekako češčenje in predpriprava sadnega drevja za škropljenje. Pomen čiščenja drevesnih kron in negovanje sadnega drevja je v naslednjem: 1. Drevesna krona je že iz mladosti pravilno obrezana in vzgojena tako, da je njeno temeljno ogrodje močno in odporno izgrajeno, sicer obstoja nevarnost loma vej in razčesnitve drevesa radi teže sadja, snega in vetra. V mladosti neobrezana in nepravilno vzgojena drevesna krona tvori pri odraslem drevju mnogo gostih, tankih vej, ki se slo-čijo in sklanjajo k tlom. Cestokrat sloni tako veja na veji, drevo pa izgleda kakor dežnik. Tako drevo često nima vrha ali pa stoji gol za sebe kakor oskubljen. Posledica take krone so nešteti, na novo nastali vodeni poganjki, ki izvirajo radi polaritete, to je lastnosti .rastlinstva, ki sili v navpičnost. Taki vodeni poganjki, ki drevo popolnoma povijajo, rastejo na račun rodovitnosti. Ce hočemo tako drevo popraviti, moramo drevesno krono temeljito preredčiti, drevo pa večkrat pomladiti. V mladosti neobrezana ali napačno vzgojena drevesna krona nima nikoli lepe oblike, je često enostranska, nizka, viseča, v mnogih slučajih pa previsoka in pokončna. Pri taki kroni so veje večinoma neenakomerno razdeljene. Na eni strani tvorijo pravo goščavo, po drugi strani pa praznine. V takih kronah najdemo pogostoma križajoče se veje, zavite in upognjene ter rogovilaste. Take veje se nahajajo v stalni nevarnosti razčesnitve ter prizadevajo v tem slučaju drevesa občutne rane. 2. Odstranjevanje odmrlih, suhih, poškodovanih in od škodljivcev močno napadenih vej se skupno z negovanjem ran izvaja radi higijene drevesa in radi predpisov o zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni. Jasno je: ako je del drevesa napaden od kakega škodljivca kakor sta lubadar in vrbar, mimo tega pa še morda od monilije in škrlupa, preide škodljivec ali bolezen, ako vse to prezremo, na ostali del drevesa, ki je tako ogroženo in podvrženo propasti. Vse odmrle veje ali dele drevesa je gladko odrezati do živega lesu in lubja ter tako omogočiti, da nastala rana čimprej zaceli. S tem preprečimo trohnenje v notranjosti drevesa. 3. Gre nadalje za izredčevanje pregostih in nepravilno stoječih vej z ozirom na rednejšo rodovitnost in na kakovost sadja. Znano je, da sadno drevje z gostimi, nedzredčenimi kronami le redko zarodi. Nastavek je redek, ker nimajo sonce, zrak in svetloba v notranjosti krone dostopa do slehernega brsta. V veliki meri je ovirana asimilacija v listju. Tako drevje su oskrbi in ustvari hranilnih snovi jedva za svoj lastni obstanek, ne pa da bi še rodilo. Posledica so suhe in odmrle veje, ki so se vsied pomanjkanja svetlobe in zraka zadušile. Sadje iz takih dreves ostane drobno, nenormalno razvito, je tudi brez barve, slabo dozori in je neokusno ter grenko. Na drevesih, čijih krone so lepo prered-čene, imajo sončni žarki dostop do posameznega plodu lista in mladice. Tu je sadje znatno lepše, debelejše in okusnejše. Asimilacija se vrši tu neovirano, drevje pa je odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Pri drevju z izredčepo krono, bolj neovirano izvajamo škropljenje in obiranje sadja, da ne govorim« o drugih rednih delih. 4. V to poglavje spada tudi pravo čiščenje sadnega drevja, debel in debelejših vej od odmrle skorje, mahu in lišajev. Sem spada tudi mehanično zatiranje škodljivcev in bolezni potom zbiranja gosenic jih gnezd, zaleg in bub raznih drugih škodljivcev. Istotako tudi zbiranje gnilih, še na drevju visečih plodov, ki' so nosilci trosov monilije itd. To delo se tedaj izvaja v smislu zatiranja škodljivcev in bolezni. / Pri čiščenju sadnega drevja potrebujemo poleg močne in zanesljive lestve ter škarij ostro drevesno žagico, ki ima obračljiv list, da zamoremo vsako vejo v njeni pazduhi gladko in lepo odrezati. Potreben pa je tudi oster vrtnarski zakrivljen ali drugi nož, ld nam služi v svrho obglavljenja ran. Za čiščenje skorje potrebujemo trioglato strgalko, ki pa ne sme biti preostro nabrušena, ker sicer preveč rani lubje. Imeti moramo razun tega jekleno žičnato ščetko. Pri delu samem je odstraniti po redu vse suhe, bolne, nalomljene in močno poškodovane veje. Nadalje veje, ki se križajo, vse navpične veje, takozvane svečnike ali jahače, veje, ki rastejo v krono ali počez, ki visijo preveč k tlom ali štrlijo preveč navpično. Odstranili bomo nadalje vse veje, ki tvorijo rogvile in pri katerih obstoja nevarnost loma ali odčesnitve. Kjer sta dve veji paralelni, bomo odstranili eno vejo v isti smeri. Skrajšati ali odstraniti je nadalje predolge veje in končno vse pregoste veje brez ozira na njih lego. Kjer se je čiščenje sadnega drevja zanemarjalo ali nepravilno in premalo izvajalo, je preiti na delo stopnjema in izrezati vsako leto nekaj. Pri takem drevju ne bi bilo umestno, izredčiti krono popolnoma v enem letu. Posledica takega postopanja bi bili nešteti novi vodeni poganjki, drevo bi pa znatno oslabilo In bi manj rodilo. Veje je odrezati pravilno tako, da ne ostane štrcelj, ki ovira celjenje rane in povzroča trohnenje v notranjosti. Rezali pa tudi ne bomo pregloboko, ker se taka rana na ta način poveča in težje zaceli. Rez izvedemo na vejnem vratu ali vejnem prstanu, to je tam, kjer poteka veja že v normalno debelost. Le tako bomo povzročili čim manjšo rano. Da se veja ne začesne, jo je odžagati prvič za pol metra višje, dočim ostali štrcelj pozneje odrežemo gladko tik debla. Spreten sadjar žaga vejo tudi tako, da jo od spodaj za dva centimetra višje do ene tretjine globoko na-žaga ter s tem prepreči začesnitev. Za začetnika pa to nikakor ni priporočljivo, ker se kljub temu še često dogodi nesreča in je bolje, ako se drži prvega načina. Vse rane, ki izkazujejo nad 5 centimetrov premera, je obrezati in obgladiti z ostrim nožem. Hkrati je tako rano zamazati sproti z drevesnim katranom ali drevesnim voskom, da na ta način pospešimo takojšnje in neovirano celjenje ran. Mnogokrat moramo odrezati debelejše veje, katerih rane zelo težko aH sploh ne zacelijo, ogrožajoč na ta' način celo drevo. Takih primerov ne smemo prezreti in je celjenje ran, čijih premer znaša nad 10 centimetrov obsega rane. Ako na primer znaša obseg rane 40 centimetrov, je treba vložiti osem cepičev. Cepiče narežemo že rano spomladi ali pozimi z istega drevesa aH vsaj drevesa iste sorte, da se tako sorta izenači. Cepljenje za kožo in si tako prihranimo vezanje. Ker se ta način cepljenja izvaja šele pozno spomladi ko je drevje že muževno, je cepiče do ta čas shraniti in zakopati na senčnem prostoru. Rano pa je zavarovati pred izsušen jem z drevesniem voskom, katranom ali čim drugim, da ostane do cepljenja sveža, ali pa pustimo kratek štrcelj, katerega šele tik pred cepljenjem ponovno gladko odrežemo. Tako cepljenje pospeši celjenje in takojšnjo pokritje rane. Pri rezi jih obrežemo zmiraj na kratko ter tu ali tam od časa do časa vedno kak močnejši poganjek izrežemo. Cim pa je rana zakrita, pa še ostale gladko odrežemo. V marsikaterih slučajih pa po potrebi iz kakega cepiča vzgojimo novo vejo, katera izpopolnjuje raznimo v kroni. Odstraniti je nadalje vse vodene poganjke, ki so nastali na hrbtu kake veje. Le tu in tam bomo pustili enega izmed njih, da bi tvoril v bodoče novo vejo. Pri vodoravnih vejah pa je pustiti po enega na vsakih pol metra razdalje, in sicer po možnosti takega, ki raste ob strani veje. Tak poganjek borr.o na kratko prikrajšali. Taki poganjki so često zelo zaželjeni in se s tem, da jih pustimo, prepreči odmiranje takih vej, kar je često vzrok, ako se vodoravne veje popolnoma ob-goli. Ako so drevesne krone dovoljno izredčene in drevje drugače v redu, se izvaja glavno ali temeljito čiščenje nadalje le vsako drugo ali tretje leto. Kljub temu bomo vsako leto vsaj površno pregledali drevje in odstranili le poškodovane veje, odrezali ali odstranili pa bomo vodne poganjke. Tudi čiščenje skorje se izvaja le po potrebi vsako tretje ali četrto leto. Tu je paziti, da se skorja ne rani in je odstraniti le odmrlo skorjo. Cetkanje se izvaja le tam, kjer so se pojavile ščitasie uši, krvave ali druge uši in škodljivci, ki se skrivajo pod skorjo. To delo se naj izvede 'e tedaj, ako je drevju tud namenjeno škropljenje, kajti struganje samo nima popolnega učinka. Škropljenje je izvesti tudi zato, da se a škropivom razkuži eventualne rane. S tem preprečamo naselitev krvave uši, drevesne gobe, bele omele in drugih zajedalcev. plodov, ki so nosilci trosov monilije itd. < Sclt * Fiihrerjeve čestitke Francu. Fuhrer je sporočil španskemu državnemu šefu k rojstnemu dnevu svoje brzojavne čestitke. * Volkssturm v Pol-jirau-u in Lultcnberg-u. Istega dne kakor v Friedau-u so zaprisegli tudi v Polstrau-u in Luttenberg-u može Volks-sturma. V obeh Ortsgruppah je govoril Kreis-fiihrer Bauer o problemih sedanjosti. Njegova izvajanja so našla povsod lep sprejem. * Pozor n previdnost pri železniških prehodih! Vsled protiletalske zaščite so železniški prehodi bolj slabo razsvetljeni. Pešci, kolesarji, avtomobilista in vozniki se opozarjajo, da je radi tega potrebna pri prehodu črez železnico velika opreznost. * Prijeti ponarejevalci denarja. Kakor po- roča agencija Reuter iz Pariza, je francoska policija prijela neko „zavezniško tolpo ponarejevalcev bankovcev. Ti ponarejevalci so spravili v „promet" ponarejenih bankovcev po 50® frankov v vrednosti 40 milijonov frankov. * Zborovanje voditeljev Kreisa Luttenberg. V Luttenbergu so imeli sestanek službenih organov Kreisfiihrung-e. Na dnevnem redu so bile vse aktualne zadeve. Kreisfuhrer Bauer se je pohvalno izrazil o gradnji obmejnega branika. Razen tega je podal sliko o vojno-političnem položaju ter zaključil svoja izvajanja z vero v Fiihrerja in zmago. * Orožje ni za otroke. V Weinheimu pri Badenu sta bila dva otroka kot preseljenca pri svojem dedeku in babici. Ko sta dedek in babica pogledala v sobo, kjer sta spala desetin dvanajstletni otrok, sta našla oba otroka mrtva v postelji, zraven njih pa pištolo. Kako sta se otroka ustrelila, preiskava ni mogla ugotoviti. * Desettisoč srbskih otrok so zavlekli bolj-ševiki iz Srbije preko Bolgarije v Sovjetijo ter jih na ta način za vedno ločili od svojih ' staršev. yso akcijo zajetja, odvzema ter izgona otrok iz Srbije v Sovjetijo vodi vrhovno vodstvo partizanskega štaba. Deportacije vrši- I jo sistematično in nasilnim potom z motiva- j cijo, da gre za spravljanje šolske mladine t Sovjetsko Unijo v svrho „višje šolske izobrazbe". • Izvfdniškl letalci pri Reichsmarschall-n. Wchsmarschall in vrhovni poveljnik letal-itva, Hermann Göring, je sprejel poveljnike ividniškega letalstva iz vseh front, ki mu |ih je predstavil Generalmajor von Barse-wisch. Izvidniki so Reichsmarschall-u poro-iali o svojih izkušnjah, ki so si jih pridobili ta svojih poletih na velike daljave. Pri tej priložnosti je izročil vrhovni poveljnik letalstva zaslužnemu Gruppenkommandeurju, Majorju Badorrek-u, odlikovanje Eichenlaub mm Ritterkreuz des Eisernes Kreuzes, s katerim ga je odlikoval Führer za njegova hrabra dela. * Organizacija Steirlscher Heimatbund radržuje red. Pod tem naslovom piše „Völkischer Beobachter" sledeče: „Sunek, ki ga ikušajo zanesti Sovjeti preko Pečuja v za-padni smeri, cilja v svoji oddaljenosti tudi na južni del Štajerske, kjer si prizadevajo boljševiki že dalje časa z vpostavo vseh iredstev, pod vodstvom Titovih agentov, ustvariti ognjišča nemirov. To jim pa doslej kljub vsemu prizadevanju ni uspelo. V de-ieli se nahajajo sicer na obeh straneh Drave ikupine tolp, ki skušajo terorizirati z razdeljevanjem, vpadi in podobnimi Moskvi iličnimi metodami, kar pa ostane brez večjega učinka in to tem bolj, ker so se večinoma umaknile Titove tolpe, odkar se gradi obmejni branik. V kolikor je teh skupin še ostalo v deželi, so dalekosežno kontrolirane. Pri tem si je stekla organizacija Steirlscher Heimatbund, ki zajema 90°/» spodnještajer-tkega prebivalstva, posebne zasluge. Aktivno roko v boju zoper bandate predstavlja Wehrmannschaft, ki obstoja že nad tri leta in se ]e v tem času obnesla nad vse. Wehrmann-»chaft vodijo sami izkušeni SA-Führerji, ki so fanatični bojevniki ter so pri tem doprinesli že mnogo krvnih žrtev. Uniforme in opremo dobiva Wehrmannschaft tudi večinoma od SA, kakor so organi za torno podrejeni možje Wehrmannschafta SA-Gruppi Südmark. Značilno pri tem je, da predstavlja jedro aktivno proti Tatovim banditom bo-jujočih se čet domače prebivalstvo, ki se vsem sovražnim geslom v brk s svojo vpo-«tavo priznava k Reich-u." ♦ „A"-trgovine jajc na Spodnjem Štajerskem. Normalni potrošniki lahko kupijo svoja Jajca samo pri trgovcih na malo, kjer so oddali svoje odrezke. Inozemski delavci dobijo fvoja jajca na odrezke W svojih AZ-kart, ki so brez prijavnih odrezkov. Če bi ti ljudje lahko kupili jajca v vsakem poljubnem lokalu, bi morali imeti taki trgovci v zalogi gotove količine jajc. V to svrho so v vsakem kraju uredili gotove lokale takozvane A-Läden. Ker se pa izdajajo razen regularnih kart za jajca tudi živilske karte za jajca, na primer dopustnikom, bolnikom itd ter potovalne karte za jajca, kupujejo potrošniki Imajo take neregularne karte, jajca v A-trgovinah. V krajih, kjer ni A-trgovin, se bo določilo druge trgovine v to svrho. * Mladina na poti do oborožene sile. Reichs-Inspekteur za vojaško usposobljenost nemške mladine Oberstleutnant Bärenfänger se je izjavil napram zastopnikom nemškega tiska o poti, po kateri hodi nemška mladina do oborožene sile sledeče: Fantje za nabor pripravljenih letnikov se združijo v okviru Volks- sturmov v takozvanih Bannausbildungslager-Jih ter pridejo pozneje v Wehrertüchtigungs-lagerje. Po tej vzajemni Izobrazbi odhajajo v Reichsarbeitsdienst, od tam pa v oboroženo silo. Svrha predizobrazbe je, v nasprotstvu z nekdanjo, naučiti mladeniče rokovanja z orožjem, puško, pištolo, oklopno pestjo itd., ko pridejo v oboroženo silo. Veliko važnost se polaga tudi na poglobitev v vprašanja našega svetovnega nazora ter na izobrazbo v terenski službi. Vsak mladenič se naj uči, prilagodi se razmeram ozemlja. Vzgojitelji in uči-Kji so uveljavljeni vojaki oborožene sile in Waffen -ff. Oberstleutnant Bärenfänger je jovoril tudi o drži naših mladeničev. „Navdušenje vojno prostovoljne mladine ni nikaka prazna beseda, tako je nadaljeval Bärenfän- ger, temveč odgovarja jasnemu spoznanju mladine o smislu našega osvobodilnega boja. Akoravno so jim znane težave borbe, je naval na fronte še vedno enakomerno močan. Po tem novem načinu izobrazbe je omogočeno mladeničem prinesti k vojakom že s seboj osnovne pojme vojaške izobrazbe, kar omogoča oboroženi sili hitrejšo izpopolnitev." * Žigosanje in vpisi na Reichskleiderkarte so dovoljeni samo za morebitne zabeležbe o nahajanju v zdraviliščih. Vsaka druga zabe-ležba je prepovedana, ker otežava preglednost in čitljivost o razpoložljivih punktih, od-rezkih itd * S slikami označene tovorne pošiljke. Tovorne pošiljke so na transportih izpostavljene mnogoštevilnim nevarnostim. Zaposlenost inozemskih delavcev omogoča čitanje in razumevanje oznak, ki jih nosijo razni zaboji itd. Da se to delo olajša ter bolje čuva pošiljke, bodo odslej naprej pošiljke opremili s slikami na mesto besednih oznak. Reichsgruppe Industrie je v to svrho izdala pet slik, tiskanih na listkih, ki bodo vsakemu delavcu razumljive ter omogočale pravilno postopanje s pošiljkami. Odprt dežnik pomeni, da je v zaboju blago, ki ga je treba čuvati pred mokroto. Prekrižana peč in prekrižano sonce pomenita, da gre za blago, ki mu škoduje toplota. Riba predstavlja znak lahko pokvarljivega blaga. Železniška uprava in tudi ostala prevozna podjetja so se izjavila pripravljenim, posluževati se teh znakov. * Na tobačnih kartah se ne sme kupovati v naprej. Kakor pri živilskih, tako se ne sme tudi pri tobačnih kartah kupovati tobačne izdelke na odrezke, ki še niso zapadli. Ker se je v tem pogledu veliko grešilo, so izšli predpisi o strogi kontroli. Tobačne trafike so razen tega dobile nalog, da razobesijo po svojih lokalih napise sledeče vsebine: „Glasom odloka urada Reichsstelle Tabak und Kaffee je kupovanje in prodajanje tobačnih izdelkov dovoljeno samo na odrezke Raucherkart, ki glasijo, za tekočo perijodo. Nakup in prodaja na še nezapadljive odrezke sta prepovedana in kazniva za prodajalca in kupca." Tobačne trafike, ki bi se pregrešile zoper ta predpis, bodo kaznovane, hkrati se jim bo pa odvzelo za časa trajanja vojne pravico ^io prodajanja tobaka. * Čuvajte stare klobuke! Možnost za nakup novih klobukov je v šestem vojnem letu minimalna. Vedno se pa Iz stare klobučevine ali filca lahko izdela nov klobuk. V okviru akcije za popravila je dobilo več tovarn navodila, da predelujejo stare klobuke v nove. Zato je v interesu vseh, da se ne zametuje in ne uniči nikakega starega in ponošenega klobuka. * Nakup posameznih tekstilij. Ko so oblasti julija t. 1. objavile, da je možno izrabiti deset punktov četrte Reichskleiderkarte, so hkrati opozarjale, da se potrošniki naj ne prenaglijo z nakupom, ker je izgled, da prido še do možnosti nakupa raznih tekstilij, posebno nogavic, ki se jih na prištedene punkta ne more kupiti. Sedaj je nastopil ta primer. Na izbiro je moškim: par kratkih ali dolgih nogavic, ali pa par naramnic, oziroma držalk za nogavice, ali pa en šal, ali par rokavic iz tekstilnega blaga, ali pa tri žepne robce. Ženske pa lahko kupijo: 1 par nogavic, en steznik oziroma hlačke ali pa par rokavic iz tekstilij, ali en šal, ali en prsnik, ali pa tri žepne robce. Na četrte Reichskleiderkarte za fante in dekleta, ki so še dobili peto Reichs-kleiderkarto, ni možno na podlagi pričujočega odloka kupiti ničesar. Pri nakupu tega blaga je odrezati predpisane punkte ter tudi poseben odrezek. Za nakup se lahko izko-ristio punkti, ko so stavljeni na razpolago dne 1. avgusta ter vsi zapadli ostali punkti 4. Reichskleiderkarte za moške in ženske. * Terorni napad na Bratislavo. Nedavno so anglo-ameriški bombniki napadli glavno mesto Slovaške Bratislavo. Bombe so padale na zunanja mastna naselja, kjer so nastale izgube prebivalstva in materijalna škoda. * Marburg je Imel 39 smrtnih žrtev. Skupno število smrtnih žrtev, povzročenih po že po-ročanem terornem letalskem napadu na mesto Marburg (Drau) dne 6. decembra 1844, znaša 39 oseb. * Führerjeva počastitev mladih bojevnikov poedincev vojne mornaricc. Führer je v znak priznanja vzorne vpostave bojevnikov poedincev vojne mornarice ter prostovoljnega javljenja mladeničev k 1. naskočni flotilji vojne mornarice, podelil ime »Hitler-Jugend". * Med predalarmom morajo biti trgovski lokali odprti.. Pri znaku „öffentliche Luftwarnung", to je javno letalsko svarilo, ki mu ljudstvo pravi predalarm, zapirajo nekatere trgovine in poslovni lokali svoje poslovalnice. To ni dovoljeno, temveč držati jih morajo odprte. Istočasno se ponovno razglaša, da je po alarmih, ko se je dalö znak Vorentwarnung, to je znak, da je varnost delno minula, treba takoj zopet odpreti vse poslovne lokale. V času trajanja javnega letalskega svarila (predalarma) in v času od svi-ranja znaka Vorentwarnung pa* do dajanja znaka Entwarnung (nevarnost popolnoma minula) ali pa zopetnega znaka alarm, se mora nadaljevati vso gospodarsko življenje in delo. V letalska zaklonišča se lahko podajo samo tisti, ki so zaposleni ter žene in otroci. * Smrtna kazen za ljudskega Škodljivca. Dne 5. decembra 1944 so usmrtili 45-letnega Alfred Oldag-a iz Wiena, ker je spravil v promet mnogoštevilne ponarejene Bezugscheine za železo in kovine ter na ta način odtegnil veliko količino vojnovažnega mate-rijala vojnemu gospodarstvu. * Nov letalski napad na Graz. Pri sovražnem letalskem napadu na mesto Graz dne 11. decembra 1944 so padale na vso mestno področje razstrelilne bombe ter bombe, določene za poznejšo eksplozijo. Nastala je škoda na posloojih in stanovanjskih področjih. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo kakih 50 smrtnih žrtev, med katerimi so žene in otroci. 0 L I 0 I E 11 Erfolgreich« Russen- und Sdiwabenke-kämpfum übernimmt SchärUingsbekämp-fungsanstatt A. Streit. Wien II., Taa-deimarktgasse 8, Tel. A 47-0-86. richtig behandeint Nicht« kleistern] Reinigung der Wun- 'i de und ihre Versorgung mit f Tannin-Präparaten wird sonst erschwert. Wer TEBEGE, da» neuartige Tannln-Brand-Go-Im bereithält, leistet einen Beitrag sum Luftschult, de» sehr wichtig sein Icannl TEBEGE AtfS DERÄPOTHfKE Unna« Pulver für Wuchs und "äUöä Mästung d. Schweine R E D I N mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerie EMIL TRÜB Marburg (Dran). Harnnnuxe 33 Neeksplodirane bombe niso znamenitosti . * Ponoven letalski napad na Marburg. An- tti okrutno umorili. In te zverine se drzneio za ogledovanje in tudi ne otroške igrače. V glo-ameriški terorni letalci so izvršili dne 6. imenovati se „slovensko narodno vojsko'" Halternu (Westfalen) je neka skupina otrok decembra 1944 ponoven letalski napad na * Tolovaji ubijajo tudi nedolžne otroke, našla bombo, ki ni eksplodirala. „Najbolj področje mesta Marburg (Drau), ki je pov- V Aßling-u so tolovaji dne 29 novembra hrabri" so se je lotili ter jo zaceli „obdelo- zročil izgube med civilnim prebivalstvom ter predpoldan izvršili atentat na razredno sobo vati da bi jo spravili po možnosti do „stre- škodo izključno na «stanovanjskih področjih, tamkajšnje meščanske šole. Med predavan- Ijanja Neeksplodirana bomba je pri tem se- Doslej zaznamujejo 32 smrtnih žrtev. Kakor jem učiteljice Hilde Trebelnik je nastala v veda eksplodirala ter ubila dva fantka, tret- zadpjič, je pokazalo prebivalstvo tudi tokrat predalu za kredo pri šolski tabli silna eks- jega pa težko ranila. vzorno disciplino. plozia, ki je porušila pročelno steno raz- ♦ Ne letajte pri letalskih alarmih v mestne .° k^unlstičnih to- redne sobe ter je pokopala učiteljico in tri- parke in bližnjo okoiico! V spodnještajerskih ljubljanski „Slovenski dom" je ob- deset učenk. Zverinski atentat tolovajev je mestih se je opazilo, da letijo ob znaku alarma ]avl1 Zelb zammJve spomin€ nekeSa sloven" " " njiva ali gozd, če se takorekoč drži mesta, ve-liko " " zahteval osem smrtnih žrtev, samih mladih posebno nekateri mlaiši liudie iz mesta v skega duhovnika> ke se je nahajal pet ted- deklic, dočim je bilo enajst drugih njihovih bližnje parke nj i ^travnike vinogradi i^ n°,v,.v rokah tolovaiev OF- Svo* spomine sošolk težko ranjenih. 2. decembra so polo-gozdove ro počenjajo v ^enju. da part fakIjučuje omenjeni slovenski duhovnik ta- žili žrtve zverinskega umora ofarskih tolo-gozaove. io počenjajo v mnenju, da je park, kole; >Ta moja prva yelika življenjska iz_ vajev v ACling-u k zadnjemu počitku. i^u, te se uuiureKoc aru mesia, ve- [.„.„i. „„, _„ . _ _ . . . boli varen krai Dred letalsko hombo kusnja na] pa bo zame m 23 vse, kl so jO doij varen Kraj pred letalsko bombo brali> vzgled ^ svaril0j da ne bodo verjeli kak- h hišah. To mnenje ^Sm^^m"^^ GOSPODARSKE VESTI r!ZtoZ namanjlrTv^ fe°taS'ztkl^ f ^ * fi ? -mške industrije v,, s sszjsz -^»^S^sroS »iis ne os; Spo dnlem S ta jerskem pa zZetučidaiene! nostj°! Kdor tega verjame, naj gre za pet ki ne bi obstojalo iz vijakov. Zato igra dana odhitetT v ^a^ eo^d. vinograd ^er *®dnov stradat v rdečo ječo, pa bo videl, da nemška industrija vijakov v oboroževalni splTv bS mesPtao*okoS, če jf že bil '^f. kot ub^a žte- Pr°^kciji veliko vlogo. Treba je znati, = dan znak alarm. Bombe, ki so namenjene v J, m v gre pri tem.za lzdelavo vijakov ki se izde kakor S^S ^^ lometer daleč v okolišu detonacije. Zato se ni jini napadla neka črnomeljska enota „pod- delovanje. Vsem tem nalogam je dorasla čuditi da izeubiio večkrat živli"enie ti «h ih častniške šole" Pri „narodno-osvobodilni naša industrija vijakov po zaslugi svojih mo- ŽBotoS a me£ov n^ aM^ ^^ ^^ M ET™*1- 13 ranjeilh dernih in Popolnejših strojnih naprav in domobrancev v spremstvu .... iz- letijo iz mest, na mesto v prvo najbližnjo klet. Gredoč jih namreč zadene lahko bomba, oziroma ubije njen zračni pritisk. Treba je imeti pred očmi, da je padec bombe možen zdravnika Ot- avtomatov, ki se morajo prilagodevati vsa-marja WeiB-a. Tolovajski „podčastniki" so kokratnemu naročilu in namenu, kar zmorejo m^n „„ „„„„. ,,,,,,,,„„,,,„, najprej odvzeli ranjencem in zdravniku vso edino najbolje kvalificirani strokovni delavci do 1500 metrov daleč proč ^ svojega dlja obleko in perilo, denar, ure itd, nato pa so nemške industrije. in da od tam kjer bomba eksplodira, lahko .a™*-»« .......................1111,1 1111 ............... izgubi človek življenje še v okolišu nadaljnjih tisoč metrov. Zato je najbolj varno, da se ob znaku letalskega alarma podamo tja, Kramljanje o lepoti k^^^rT^Sl ala™a poaamo «a. Misleci in umetniki so o lepoti mnogo raz- merih zdaleka pretira Saj je čisto naravno, nsrim arfi l^uS^svo ie Svl i eni e tn i e ^'let "^vali, govorili, prepevali, pisali, slikali da je v očeh mater njihov1 otrok, najdražji __' JJ' w J vieiaisKa itd. Pojm o lepoti je precej raztegnjiv in se najboljši in najlepši. Ženskemu bitiu ie oa is zaklonišča. OfRAH Pojm o lepoti je precej raztegnjiv in se najboljši in najlepši. Ženskemu bitju je pa že ravna po okusu. To je v redu in potrebno, itak v naravi, da hoče biti lepo in res ni «k * Kilo in pol težak krompir. Pri Prerau-u ker bi sicer posebno pri oceni lepote žensk da, da je uverjeno o svoji lepoti. Ženska želi v Tschekeinu je neka kmetica na svoji krom- ali moških lahko nastale neprijetnosti, ker bi biti lepa, ker se pri ženskah že od nekdaj pirjevi njivi izkopala krompir, ki je tehtal se razdelitev na pare bolj težko izvršila. Na- pri vseh narodih in v vseh časih išče lepoto, kilo in pol. Bil je to gomolj v obliki štruce, rava je v tem, da je okus različen, razumno medtem ko se je pri moških vedno bolj me-ki je meril 34 cm dolžine. uravnala posebno izbiro življenskih tovari- rilo moč, junaštvo, pamet itd Ti nazori so ____šic in tovarišev. Kako bi pa izgledalo, če bi človeštvu prišli že v prirojenost in marsika-i m Bnvoirrrm ne imeli m°ških, ki jim ugajajo na primer tera ženska je v pretiravanju svoje lepote.ki . iillZclyLIl temnolasa dekleta in če bi ne imeli žensk, ki jo je hotela prav drago prodati, doživela ———— sanjarijo o markantnih moških nosovih. Ka- svoja grenka razočaranja, ker je šele pre-Verschiedene8 kor je različen okus med posamezniki, tako je pozno uvidela, da je samega sebe prečenje-AchTunji "~er" mirraz^ka v okusu tudi med narodi. Vzamimo vala. am Mootag, 4. De- samo primer olepševanja ali pačenja obra- Kakor izredno nadarjenih, tako je tudi zember, um 18.30 zov. Na zapadu živeči narodi si svojih nosov, prav malo res lepih ljudi. V kinematografih seungeschaft^NaCT- ustnic> zobov, nog, ušes itd. ne pačijo v svrho prikazujejo dobro izbrane in z vso umetnostjo striifie 3, da» Fahr- olepšanja z raznimi obroči, tetoviranjem in filmske tehnike izdelane in pripravljene slike rad entwend«t hat, podobnimi prismodarijami, kakor še to delajo igralcev obojega spola. Urejeno in olepšano wk!d'ermahnif ¿"jI nekatera zaostala plemena drugih narodov, je vse tako, da vidi gledalec vse v najboi . eeitoe sotort i® der V naših .deželah je ženska korpulenca le do luči. Večinoma same lepotice in lepotice na-Ford-Werkstatte zmerne meje in nekaterim ljudem po okusu, stopajo v mlajših vlogah. Če pa neveden abzuiUhren sonst medtem ko imamo narode, ki jim je ravno obiskovalec in oboževalec filmskih veličin erioigt Anžeige. 13 debelost in teža dekleta ali žene merilo za misli, da gre res za samo človeško lepoto, njeno žensko lepoto. Najbolj debelušasta žena se osredotoči pri filmu, je v zmoti. Tisti, ki pozna življenje in svet, dobro ve, da so po- tnaclit vieles leichter: - auch das Wirtschaften. nt. ÖSRAM-Lampen setzen de« Ihelst mit Kohle erzeugten Strom wirfc. fam In Licht um. Ihre praktisch« Lichf-Wlrtschaftllchkeit wird erhöht, wenn ,$ie Leuchten und Lampen möglich* twelmal Im Vierteljahr rom lid» schluckenden Staub säubern^ OSRAMij Sd-velja tam za največjo krasotico. lerausw., Stadien- st Dregovor našeea liudstva da sta okus polne lePote med ljudmi tako redke, kakor ausw„ Kleiderkar- ^tar pregovor našega ljudstva aa sta okus dki talenti ali posebni nadarjenci. Mladi... ten. lautend a. Lldia m klofuta različna, drži seveda tudi pri ocen- oboiega snolatudii;e io narava ni obdarila u. Waldemar Gre-jevanju drugih lepot. Če pride deset žensk ODOjeff spola tuai ce jo narava in ooaania cfii J,r L-,- eor, 250 RM. Per- _ ženskah se namreč trdi da imaio radi 2 v oči vpadajoco lepoto, razpolaga z goto- Viel Sucht ¿ur lenkette u. Dienst-—. 0 J-ensKah se namreč trai, da imajo radi . } mladostnimi Cari Miadost je posebno . g " . ausweise», Geburts-pripadnosti, k takozvanemu lepemu spolu deklet.ihnekai nrikunnesa. neka i svez.'l loeniaofrom «Etilen usw. am boljši okus kakor moški — v trgovino tek- prt dekletih nekaj prikupnega, nekaj svežega w »w . io iz ahendt ant , „J___ ., . , . ,, . , in mikavnega. Lahko se reče, da mlado dekle in mlada žena, tudi če ni lepa po naravi, s 1 d« ^Petfauerstraße stilnega blaga, kjer si vsaka lahko izbere Tiefbetrübt gebe ich dt« traurige Nachricht, daß mein lieber Gatte, Herr Michael Wochl Reichsbahner I. R. im 83. Lebensjahr am 9. Dezemt. 1944 mich für immer verlassen hat. Das Leichenbegängnis fand am Dienstag, 12. Dez. 1944, um 15 Uhr auf dem städtischen Friedhof in Drauweiler statt. 7823 Marburg/Dr., am 11. Dei. 1844. In tiefer Trauer: Agne» Wochl, in Namen aller Verwandten. der Pettauerstraße . „„uui ¿.cna, tum t verloren. Abzugeben blago za obleko, ki bo po njenem okusu naj- J. gegen hohe BeJohn, lepša, se bo ugotovilo deset različnih okusov, Prlk"P™m. prijaznim, razumnim, simpatu- event. ohne Geldbe-, * lh desetih vrstah različnesa blasa mm in čedmm vedenjem, lahko v ljubezni, v trag bei Wilhelm izra/.enin v desetin vrstan različnega Diaga. zakonu> pokncu in v življenju veliko več La|R°V Baracke«" Pri kulturnih narodih je najbolj opevana velja in doseže, kakor mlada ženska, ki jo je Zimmer 7, od. Poli- lepota žen in potem otrok. Že iz materinske narava morebiti nekoliko bolje obdarila, kar zeifurfdamt. 13 ljubezni vidi večina mater v svojem malem pa sama v svoji domišljiji precenjuje ter Kräftiger Bäcker- ali doraslem otroku navadno najlepše dete. nosi radi tega svoj nosek previsoko v lehrjunge w. sofort če je dekle in se razvije v mladenko, držijo mnenju, da se svet vrti okrog nje in radi nje bäcIerei^Franz^Tak- mn0§i starši, posebno matere, svoje hčerke in šele potem, ko je že prepozno, uvidi, da si litsch, cum, Grazer- v največjih primerih za lepotice, tudi če to je po lastni nevednosti pokvarila svojo žlv- strafle 54. 886-6 niso. Tako mnenje se v hčerkah, ki jim je ljensko pot. Dekleta in ene te vrste ne pri- Ubersctzungen aller deloma že prirojeno, vzgoji in utrjuje ter do- dobivajo, pač pa odbijajo. Art besorgt sprach- seže v lastni družini večkrat tako prepriče- Lepim ljudem je lepota lahko sreča, lahko Graz* oiacisstraße valno mnenje, da se lepota tudi tam, kjer pa tudi v nesrečo, kakor jih pač življenska Nr. 55—57. 884-14 stvarno do neke meje obstoja, v največ pri- naključja potegnejo v svoje vrtince.