106
Dostavek vredništva. Težko uganjko ste nam, častiti Gospod! dali s to zastavico, ktera zadeva neki prika-zek. o kterem nimamo popolnoma gotovih skušinj, toliko več pa navskriž misel. Eni verjamejo vse, drogi ne verjamejo nič. Naše lastne skušnje nas stavijo v sredo — wzlato skledo". Da človek človeka vroči, tega smo tudi mi za svojo stran popolnoma prepričani, in si razlagamo to po tisti prečudni moči, ki se živalski magnetizem imenuje. Dozdeva se nam ta reč, kakor da bi strela (elektrika) iz oči enega človeka v oči druzega šinila, po očesni čutni ci pa možgane zdražila, da človeka, ko bi trenil, začne glava boleti ali vročen postane. Tudi naj le poskusita dva človeka, ki se blizo skupej vstopita, delj časa si naravnost in serpo v oči gledati ; kmali ju bo glava bolela, ako sta le nekoliko občutljive nature. Da ima oko (pogled) prečudno moč, tes:a ne bo nihče tajil, kdor ve, da ravno s hudim pogledom krotijo ljudje najdivjišo zverino: leve, ri*e itd. Znano je dalje, da tudi živali do živali je ta moč lastna ; tako, postavimo, je znano, da nektere kače s hudim pogledom umertudijo nektere tiče tako, da jim nehote v žrelo padajo. Da ima hudo oko človeško do človeka, pa tudi do popolnejše (večje) živiue, in žival do živali s svojim pogledom čudno (magnetično) moč, tega smo tedaj popolnoma prepričani. S tem pa je nase prepričanje tudi pri kraji. Da človek utegne živino vročiti, kakor smo ravno rekli, radi verjamemo, — da bi pa po človeku vročena živina kaj več terpela kakor človek, kterega le glava boli ali da se mu k večem včasih težko dela, o tem nimamo mi nobenih s k u-š i n j. Preprosti in vražni ljudje, kteri ho berž pripravljeni to ali uno bolezen co pernicam podtikali, nam nemorejo zastrau vrokov pri živini porok biti. Lahko je včasih de.net drugih vzrokov najti, da živina tako zboli, da pogine,— ali nevedni ljudje ne vidijo tega, kar jim je druzega pred nosom škodljivega, in le copernice ali morebiti tudi vroki morajo krivi biti; nemarnost se pa še raje skriva pod krilo copernic in vrokov, da od verne od sebe krivdo bolezni.
Drago nam je bilo, da ste častiti gosp. Križnogorski sprožili govor od vrokov, o kterih pri živini bi le radi zvedili gotove znamenja po zanesljivih ljudeh, ki umejo vse dobro preiskovati in razločevati. „Ne bodi vročen" ali wvročna!u je tako navaden pregovor po vsem Slovenskem,   kadar kdo pervikrat   kakega otroka ali živino ogie-
107
v
duje, da se mora res naroden imenovati. — Čeravno je popolnoma resnična beseda učenega Haller-ja, da ?5skrivnost nature ne predere človeški um", nas vendar ne sme plašiti, da bi ne sledili čedalje bolj po tem, kar je še skritega našim očem in našemu umu. — Da bi v vodi ugašeno oglje ali žegnana voda zoper vroke pomagala, ne vemo; le to je gotovo, da ne škoduje. Zoper vroke živinske rabljeni po-močki pa so gotovo neumne vraže. Po Dr. E n ne može r-ju bi mogel „mezmerizera" pomagati; al to zdra-viloslovje je dosihmal še tako nepopolno, da se ne ve, kje resnica j en j a, kje pa se kvanta začne.