„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.*1 A. M. Slomšek. Izbija vsak dragi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s potilnino vred eno krono za celo leto. Posaraeane številke veljajo 4 h. — Naročnina se požiga na npravništvo „NaSega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačuje od navadno vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 86 h. Mladeniški Marijin škod pri Mariji Snežni. Krasen versko-naroden praznik je obhajala zadnjo nedeljo obmejna slovenska župnija Marija Snežna. Ta praznik ji jo pripravil mladeniški Marijin shod, ki so ga priredile sosednje Marijine družbe. V zgodovini katoliako-narodnega probujevanja pri Mariji Snežni ostane zapisan z zlatimi črkami. Posrečil se je popolnoma, izvršil se je naj sijaj noj o kljub silno neugodnem vremenu prejšnjega dne in deloma tudi na dan slavnosti. Dohod mladeničev. Od vseh strani so prihajali mladeniči, ki se niso ustrašili blata in malega dežja rano zjutraj, zakaj pozneje je bil najkras-nejši dan. Prišli so šentiljski mladeniči na čelu jim vrli Žebot, nekaj Jakobčanov s č. g. kaplanom Vidom Janžekovičem, od cmu-reške strani so prihiteli Petrčani in eden Ljutoineržan, katere so hudo merili z očmi cmureški bismarkijanci, v procesiji pa so prihiteli v velikem številu mladeniči od Sv. Benedikta in od Sv. Aue in ČČ. gg. kaplana Gomilšek in Panič. Popoldne še je prišel mladenič Fiuher od Sv. Petra pri Mariboru in po dva vrla junaka od Sv. Antona in od 6t. lija. Pričakovali smo še mladeničev od Sv. Jurija v Slov. gor., toda žal niti enega ni bilo, čeravno so mislili priti v procesiji s svojim pevskim zborom. Marija Snežna je bila kvasno okinčana. Vso polno zastav slovenskih, papeških in cesarskih nas je pozdravljalo s cerkve in s sosednih hiš. Pred cerkvijo pa je stal lop j slavolok na eni strani z napisom: Pozdrav- ^ Ijeni srčno bodite — najboljši naroda si- 5 novi — Bog pot Vam semkaj blagoslovi | — Vi se Mariji posvetite 1 Na drugi strani ,i pa: Kraljica naša, v varstvo Tvoje — iz- S ročamo življenje svoje. Slovenci snežniški i so že na predvečer mogočno streljali, tri- » jančili in zvonik cerkve lepo razsvetlili, da jj bi domačine in sosede opozorili na mlade-niški shod. Grom možnarjev in ubrano ' zvonenje je pozdravljalo tudi prihajajoče , mladeniče. Snežna je pokazala na najlepši t način svoje popolnoma slovensko lice. Do- ; mačini so nas že radovedno pričakovali, j j Mladeniče, ki so prišli s cmureškega kolo-; dvora, jo navdušeno pozdravljala narodna | gostilničarka ob cesti k Snežni, ter je svojo ^ gostilno okrasila z narodnimi zastavami. Z j doma profesorja Gabr. Majcena nam je tudi s vihrala v pozdrav slovenska zastava. Slovesnost v cerkvi. Ob pol 11. uri je stopil na prižnico be-nediški kaplan Gomilšek. V iskrenih besedah je pozdravljal lepo Marijino cerkev in došle sinove Marijine, ude Marijinih družb, ki so jim dičile prsi svetinje Marijine. Govoril je o krščanski stanovitnosti. Mnogi mladeniči so se male ovire zjutraj ustrašili pa niso prišli, tako se tudi marsikdo v krščanskem življenju ustraši malega zadržka, zaničevanja, grešne priložnosti, da omahne na čednostnem potu. Le tisti vstraja, ki je stanoviten. Nič pa ni težjega, nič bolj potrebnega, nič za mladeniča vzvišenejšega kot krščanska stanovitnost, v kateri nam je najlepši vzgled presveta Devica. Na to jo popeval domači č. g. župnik M. Lah sv. mašo, katero je lepo poveličal moški zbor od Sr. Ane z ubranim svojim petjem. Med sv. mašo so mnogi mladeniči prejeli sv. obhajilo. Mladeniški shod. Po službi božji amo se podali na vrt gostilno g. Karola Krisperja. Obenem smo z visokega hriba občudovali prekrasni razgled po celih Slovenskih goricah na severu in jugu, občudovali pa tudi čarobno lepoto naše slovenske zemlje. Pri vhodu na vrt nas je pozdravljal slavolok z napisom: Ži- Poštni Jakob. Spisal F. K. Da bi ga le videli, tega poštnega Jakoba, tega veselega, brezskrbnega Jakoba! Ime je dobil, ker je prepeljaval s poštnim vozom ljudi iz malega trga L. v oddaljene vasi. Bil pa je ta Jakob pravi veseljak prve vrste, izvrsten pevec in pivec, da mu ni bilo para daleč naokolu. Pri dekletih pa ni imel nič kaj sreče. Večkrat se je že oglasil v kaki hiši, toda nobena ga ni marala vzeti. Vsaka si je mislila: „Kdo bi jemal tega labkoživca, ki vse zapije, kar prisluži." Toda za vse to se Jakob ui nič zmenil. Poštno čepico je imel še vedno na levo uho pomaknjeno, brke zavihane, prav po vojaško. Pa zakaj ne, saj je bil svoje dni vojak. V celi stotniji ga ni bilo fanta, ki bi bil bolj postaven od njega. Ničesar ga ni bilo strah, nikogar se ni bal. Večkrat je rekel: „Kje pa je strah? Kar pokažite mi ga?" In ob taki priliki se je udaril po svojih močnih, širokih prsih. In tovariši njegovi so dejali: „Če se le kdo ne boji strahu, Jakob Trpek se ga ne boji." Ko je doslužil vojake, šel je domov in dobil v trgu L. službo poštnega voznika. In vendar se je temu neustrašenemu i Jakobu, ki je trdil, da ni strahu, pripetilo « nekaj Čudnega. Le poslušajte kaj! Nekega popoldne, po zimi je bilo, sto-! pil je v poštni voz dolg, suh, črno oblečen | gospod. V roki je imel velik kovčeg. Na-| ročil je Jakobi, naj ga pelje v vas S. Ura v litijem zvoniku je udarila štiri. I Jakob je švignil z bičem po konju in poštni | voz je zdrčal po brega s trga. Nič kaj ni « bil zadovoljen danes Jakob, ker je moral | voziti. Tndi si danes ni privoščil požirek \ žganja, kar je bila njegova navada, kadar | je vozil ljudi iz trga. Jelo se je mračiti in sneg je začel naletavati. Polagoma se je stemnilo. Jakob je postajal dremoten. Prejšnjo noč je pil s svojimi tovariši v gostilni „Pri lisici" do jutra. Zato se mu tudi ni ljubilo voziti, res, nejevoljen je bil. Začelo je prav pošteno mesti. Videlo se ni niti za korak naprej. Jakob pogleda na nro. „Kaj pa je to? Že dve uri vozim, pa še ni nikjer vasi. Bolje pogleda in vidi, da je zavozil na napačno pot. Kaj pa zdaj ? Kaj hoče početi?" Nič drugega mu ne preostaja, kot z vozom se obrniti in se peljati na pravo pot nazaj. Stopi z voza, odpre vrata in pravi: „Gospod, zašli smo, sedaj moramo pa nazaj, da pridemo na pravo pot." Nič odgovora. Čudno se mu zdi, zakaj tujec nič ne odgovori in se nič no jezi. Črna tema je bila v voza. Še enkrat pove, da sta zašla. Vse tiho. „To je pa vendar čudno, da nič ne odgovori", misli si Jakob. Gre malo naprej v vozu, kar se spodtakne ob nekaj, pade po vozu in zagrabi nekaj kosmatega. Votel glas ko iz groba se zasliši. Zona ga obide. Brž jo pobere na voz, udari konja po hrbtu in voz zdrči naprej. Jakob ne pogleda ne na desno, ne na levo. Tesno mu je pri srcu. Kaj je bilo neki v vozu, kar jo zagrabil? In ta tujec! Njegova postava! Bledi njegov obraz! Ves črno oblečen. Kaj ko bi. . . Jakob se je stresel ob tej misli. Pa saj ni veroval v vraže, saj se ni bal nikogar, on, ki je bil vojak. Kar se mn zazdi, da se odpirajo vrata pri vozu. Nič ne pogleda nazaj, še bolj požene konja. Zadoni mu čuden krik na ušesa. Zopet so mu zazdi, da so se vrata voza zaloputnila, in res, voz se je stresel. Prikazale so se luči prvih koč v vasi. Konja vstavi pri prvi gostilni. Krčmar pride pogledat, kdo se je pripeljal tako pozno. veli slovenski mladeniči! Na drugi strani smo brali napis: Vodi naj nas vsikdar geslo to edino — z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Pozdravljalo nas je tudi tukaj vse polno slovenskih zastav, ki se jih ni sramoval izobesiti nam v čast vrli gostilničar, hi je po rodu Nemec. Kmalu so bili pod zeleno streho zasedeni vsi prostori, mnogo ljudstva pa je stoje poslušalo. Ob 1. uri zapoje moški zbor pesem „Lepa naša domovina", domači č. g. župnik M. Lah pa v imenu bralnega društva otvori zborovanje in v prisrčnih besedah pozdravlja mladeniče. Današnji dan naj bi tudi Sne-žničani spoznali, kako se slovenski mladeniči vnemajo za Boga, Marijo in slovensko domovino in kako se trudijo za pravo izobrazbo, lepo obnašanje in pošteno življenje. O vsem tem so se lahko prepričali vsi navzoči, zlasti nemčurski kričači, ki so bili podkupljeni od Cmurečanov, da nas motijo pri zboru in nas napadejo. Njihovi nameni so se jim brali na obrazih. Da do tega ni prišlo, je lepo skrbel gosp. vladni zastopnik, sam radgonski okrajni glavar grof Henrik Siiirgkh in pet orožnikov. Gosp. glavar je večkrat sam stopil med izzivače, ki so nas motili in dražili — in to je pomagalo, da se je vse mirno izvršilo. Vse priznanje blagemu gospodu! Kaplan Gomilšek prevzame pred-sedništvo shoda in povdarja: Na tem naravno tako lepem kraju, ki se je slovenski in mora ostati slovenski, se hočemo znova navdušiti za prekrasno našo domovino in za rodoljubno delovanje. Lep sprejem in vse polno slovenskih zastav priča nam in nasprotnikom, da se pri Mariji Snežni živi narodna zavest, le okrepiti jo je treba. Sedaj nastopi kot slavnostni govornik šentiljski mladenič Fr. Ž e b o t. V izbranih besedah pravi: Sinovi Marijini so najboljši slovenski sinovi. Marija je bila vsa ponižna, vsa čista, zato je postala mogočna kraljica nebes in zemlje. Mladenič ponižen in Čist je tudi mogočen kralj, ki obhaja vedno zmagoslavje nad samim seboj in nad zapeljivim svetom. In moč takega krepostnega mladeniča čutijo starši, domači kraj, cela domovina. In taki mladeniči so značajni rodoljubi in neumorni delavci na narodnem polju. Taki mladeniči smo in hočemo biti. Delali bomo, da se izobrazimo sami in da izobrazimo ljudstvo, da bo verno in narodno, da ga ne bo v naših vrstah več odpadnika nemčurja. V tem se zasliši glas: Vi ste proti Nemcem! Govornik takoj odvrne: Nismo, to je laž. Imejte vi svoje, in nam pustite kar je naše! Mi vam ničesar ne jemljemo, a v vaših vrstah so, ki nam hočejo vzeti vero, jezik in slov. zemljo. Nasproti takim Nemcem pa bomo najodločneje branili to, kar je naše. Burno odobravanje je sledilo krasnim besedam govornikovim. Benediški mladenič Jožef C e 11 navdušeno deklamnje pesem: Mladeniči, na delo! Anovski mladenič Blaž U r b a n i č pozdravlja shod v imenu anovskih mladeničev in povdarja, kako važni so za probujo naroda shodi in prireditve naših bralnih društev. Snežničane vabi, naj bi radi prihajali k slavnostim anovskega bralnega društva. V res lepih besedah nagovori zbrane mladenič Franc Pivec, mizarski mojster pri Mariji Snežni, in izraža svoje veselje, da se je ravno tu priredil mladeniški shod. Tako lepo je zaklical: Dobro došli tu pri nas ob slovenski meji, dobro došli pri Materi Mariji, dobro došli pri bratih, ki potrebujejo pomoči in vspodbuje, da bodo mogli hoditi ista pota kot vi! Sklenil je s pomenljivimi besedami: Ta lepa zemlja naš je dom — v povzdigo naše domačije — delujmo vsi in čujmo vsi — da tuje v roke ne dobi je! Zares ognjevito, prepričevalno izprego-vori benediški mladenič Peter Geti, prednik benediške mladeniške Marijine družbe. Združujmo se v Marijinih družbah. Ni mi žal in mi ne bo nikdar žal, da sem družbenik Marijin. Marijina družba nas mlade-» niče ohranjuje v poštenem, nedolžnem žiy-5 ljenju, ki je najboljša podlaga bodočnosti ^ naši. Pa nismo sami. Iz vseh stanov štejejo j Marijine družbe udov. Tudi cesarji, kralji, : najimenitnejši posvetnjaki so bili in so s I ponosom družbeniki Marijini. To nas vspod-j buja, da vstrajamo na tej poti. Pa zdru--! žujmo se tudi v mladeniških zvezah, da si I pridobimo potrebno izobrazbo. Kaj je mla-\ denič brez izobrazbe? Surovež, divjak! Ne omahnimo na tej poti. Danes si znova obljubimo, da bomo vse storili, da bodo de- Osupel spozna poštni voz in Jakoba. „Kaj pa ti je, Jakob, da si tako bled?" praša ga krčmar. Ta ne zine besedice in pokaže na poštni voz. Krčmar stopi noter z lučjo v roki, toda ne vidi drugega, kot velik kovčeg. „Kaj si samo ta kovčev pripeljal?" vpraša ga krčmar. Jakoba oblije kurja polt po celem telesu. „Saj sem nekega gospoda pripeljal, kaj ga ni?" vpraša strahoma Jakob. „Nikjer ga ni, le poglej sam!" pravi krčmar. Jakob pristopi in res, nič ni bilo v vozu drugega, kakor kovčeg. Nato pove krčmarju vse, da je zavozil na napačno pot, pove tudi, da se mu je zdelo, da so se vrata voza odprle, da je slišal nek čuden krik. „Tu se je zgodila nesreča", pravi krčmar. Morda je padel tisti gospod na kak način iz voza; vse je mogočo. Brž skliče nekaj ljudi iz vasi in vsi naj gredo iskat tujca. Se-le proti jutru ga najdejo v snegu ležečega. Brzo ga spravijo v vas. Začno ga drgniti s snegom, in po dolgem času začne tujec res dihati. Ko se zave, pove okoli stoječim vse, kar se je zgodilo. V vozu je bilo mrzlo, zato se je zavil v svoj kosmati kožuh, ki ga jo imel zvezanega na kovčegu, (katerega pa Jakob ni videl) in „Kar naenkrat nekaj poči in obenem sem začutil, kakor bi me nekdo zgrabil za kožuh", pripoveduje tuji gospod. „Vstanem, grem gledat, kaj je, odprem vrata pri vozu in se nekoliko nagnem ven. Tačas pa se voz strese na vso moč, jaz pa omahnem in padem iz voza. Priletel sem v sneg in se nisem, hvala Bogu, nič poškodoval. Potem sem taval in taval po snegu, a nisem zagledal nobene luči. Nekaj časa sem še hodil, potem pa sedel v sneg. Več se ne spominjam!" Tujca so djali v posteljo. Kaj pa Jakob? Nikdar več se ni bahal pred tovariši, da se strahu ne boji. Izučilo ga je dodobra. Tudi pijančevati je nehal in pravijo, da se bo kmalo oženil. lavna naša bralna društva, ravno z delavnimi mladeniškimi zvezami. Naj nas ne straši včasi malo število, saj lahko porečemo, kot Črnogorci: Malo nas je, a smo ljudje! Mladeniči so občudovali vrlega govornika, ljudstvo ga je zvesto poslušalo in ob koncu gromovito odobravalo prelepe besede. Predsednik shoda, kaplan Gomilšek, spretno pobija ugovore nemčurjev, ki so klicali: Mi smo Nemci, pa so bili skoraj sami rojeni Slovenci, ki so jih najeli za motenje Cmurečani. Najglasneji je bil znani Steghanzl in njegov kovač. Pravi Nemci so bili tudi navzoči, pa mirni in z nami veseli. Navdušeni zbrani naj ostanejo tudi v bodoče dobri katoličani in zvesti Slovenci, naj ljubijo prekrasni domači kraj, o katerem navdušeno zakliče: Kako si lep moj mili dom — ti zemlja krasna, zemlja sveta — kako ne bila bi za te — pač vsikdar moja duša vneta! Naj ne pozabijo tega dne, ki je začetek nove res narodne dobe pri Mariji Snežni. Sosedje bodo vedno radi prihajali v pomoč. Kričači so se pomirili in zdaj pevci prav ognjevito zapojo pesem: Slovenec sem. Kaplan Gomilšek zahvali zbrane mladeniče in Snežničane za lepo udeležbo in pravi: Veseli nas, da je vlada pozorna na nas, da je sam g. okr. glavar radgonski med nami. Danes se je lahko na lastne oči prepričal, kako izobraženi, kako miroljubni, kako olikani so slovenski mladeniči in kako sitna in nadležna je četa ljudi, ki hoče biti bolj nemška kot pravi Nemci sami. O tem ste se lahko prepričali tudi vsi domačini. Bog daj najboljših sadov današnjemu shodu! Nato pozove navzoče, naj trikrat zakličejo živio cesarju in papežu in vsi navzoči so se navdušeno odzvali. Naši mladeniči pa so zapeli cesarsko pesem. In s tem je bil končan ta nepozabni mladeniški zbor. Popoldanska služba božja. Ob 3. uri smo se zopet zbrali v Marijini cerkvi. Kaplan Gomilšek izprego-vori v prekrasnih besedah o krščanski srčnosti, ki bi jo naj gojili vsi mladeniči, vsi katoličani, zakaj strah pred ljudmi je sramota, je naj večja neumnost, je izdajstvo Kristusa samega. Z ganljivimi besedami je vnemal navzoče, naj bodo srčni v veri in krščanskem življenju in v službi Marije, ki je bila najsrčnejša med vsemi ljudmi. Na to so bile pete litanije Matere božje. K sklepu so zapeli kaj lepo pevci pesom: Jaz sem Marijin sin. Globoko so segale v srca vseh navzočih sklepne besede pesmi: Mladenič sem vesel, — Marija mi vsikdar pomaga — da zmagam dušnega sovraga. — Zato dokler živel — najrajši bodem pel: — Jaz sem Marijin sin! Domači g. župnik še končno v jako umestnih besedah izpred oltarja nagovori farane, naj bi pripomogli, da bi bili tudi Snežničani — zlasti mladeniči in dekleta — tako dobri otroci Marijini kot došli mladeniči. To se bo zgodilo, ako dobi tudi Snežna svojo Marijino družbo. Utisek na vse navzoče je bil velik. Marsikomu so se solze lesketale v očeh. Sedaj smo se uvrstili v procesijo in smo med molitvijo se poslovili od Marije, hvaležni Bogu za ta krasni dan. Pomen mladeniškega shoda. Primeroma mala četa mladeničev je priredila tako krasno slavlje pri Mariji Snežni. Vse se je lepo mimo izvršilo ob vzornem obnašanju naših organiziranih mladeničev, katero je hvalil tudi radgonski okr. glavar. Nakane nasprotnikov je preprečila čuječnost vlade. Slavnost v cerkvi in zunaj cerkve ostane vsem nepozabna. Vsi mladeniči so izjavljali: Ni nam žal te poti! Slava vam, neustrašeni mladeniči, ki se niste ustrašili žrtev za ta shodi Hvala in slava pa tudi narodnjakom pri Mariji Snežni, posebno vlč. g. župniku, organistu, posebno se vzornima rodoljuboma gg. Sfiligoju in Zohrerju, ki sta se toliko trudila za prelepi sprejem. Bog vas živi, Slovenci ob meji! Mi pa mladeniči gremo naprej pri svojem svetem delu z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Mladinska organizacija. Seja pododbora „Krščansko-socijalne 2vezeu za Štajersko je bila minoli četrtek v Mariboru. Sklenilo se je ustanoviti za Spod. Štajersko samostalno zvezo, da se s tem razbremeni osrednji odbor v Ljubljani. Prebrala in potrdila so se pravila in izvolil pripravljalni odbor, ki naj predloži pravila namestništvu. Zaradi udeležbe na III. katoliškem shodu se je sklenilo, uvesti pridno agitacijo med možmi in mladeniči, ter se v to svrho priredi poseben vlak v Ljubljano. Prireditev tega vlaka se je poverila č. g. Martinu Medved, župniku v Laporju. Nemški kmečki mladeniči imajo v nemškem delu Češke močno društvo, ki kaj lepo napreduje. Dne 13. t. m. so imeli v Zadcu veliko zborovanje, na katerem so krepko in neustrašeno zahtevali različne koristne postave za tamošnje kmetijstvo. Mladeniči slovenski, posnemajte svoje nasprotnike! Združujte se, sicer vas bo sovražnik prehitel. Koliko mladeničev še ni v nikakem društvu! Kje naj išče socijalna beda pomoči? Pide Alojzij Leben. (Dalje.) Katero izmed teh dveh prebivalstev je v boljših socijalnih razmerah? Ali ono, ki ima vsega pozemeljskega dovolj, nima pa vere; ali ono, ki živi v bedi, pa raditega zajema v obilici iz nadnaravnega vira milosti sv. cerkve? Prav gotovo ono, ki stanuje v senci sv. križa in dobiva v sv. križu potrpežljivost, zadovoljnost in upanje na srečno večnost; medtem ko je bogatin sicer obložen z zemeljskimi dobrinami, a pri tem ne more nikoli biti srečen, ker je njegovo srce obrnjeno od Boga, edino v katerem najde človeško srce sladki mir. Tako hrani sv. kat. cerkev v svojih pridigah in zakramentih najboljša sredstva, osrečiti človeštvo. Po njih se najsigurneje odvrača vsaka socijalna resolucija, po njih se ohrani sloga med različnimi sloji; po njih se spodbuja revež k pridnosti, varčnosti, zmernosti in zadovoljnosti; bogatin pa k usmiljenosti do ubogih. Po teh sredstvih se najbolj varno vodijo bogati in verni k večni, neminljivi sreči v večnosti, kjer se na vekomaj reši največje socijalno vprašanje. * 3|( Sv. katoliška cerkev pospešuje blagor človeštva tudi s svojimi šolami. Vsepovsod se opaža pojemanje zvišanega mišljenja ter pogrezanje v nezmerno vživanje posvetnih dobrin. Tu je preobrat nujno potreben. Ta se pa mora predvsem izvršiti na podlagi vzgoje. Kajti vzgoja mladine, vkolikor se vodi v krščanskem duhu, v duhu katoliške cerkev, je prenovitev sveta, t Krščanska vzgojena mladina — in ta edina i — ustvarja pravo omiko, ta edina vžiga \ pravo ljubezen do domovine in vtrjuje | značaj. Največji značaji, t.j. najbolj slavni I možje so živeli v oni dobi, ko je prešinjala narode živa vera. V časih brezverstva pa najdeš največje breznačajneže. Zatorej je čisto jasno, da se dandanes o krščanski vzgoji mladine niti govoriti ne more, ko so pa iz učilnic že večji del pometali sveta razpela, ter se je po nekaterih krajih celo prepovedalo moliti pred in po uku. Ah, kam bo vendar tako ravnanje privedlo na-! rode? Neizogibno do groznega brezverstva, do uporov in neznosnega gorja. Poleg krščanske hiše je tedaj edinole krščanska šola pod vodstvom katoliške cerkve, ki seje krščansko vzgojo. V to svrho pa je katoliška cerkev v raznih deželah žrtvovala velikanske svote za ustanovitve vsakovrstnih šol. Mislim na Francijo, kjer so zvesti katoličani do junija 1. 1888 zložili 150—200 mil., mesto Pariz samo 28 mil. za krščanske ljudske šole ter vrhu-tega vzdrževali štiri univerze. Mislim na Anglijo, kjer je število šolskih otrok vzrastlo v 1. 1850—1880 od 24.000 na 204.752. Mislim na Ameriko, kjer katoličani razun ne-brojnih ljudskih šol vzdržujejo 614 višjih šol in eno katoliško univerzo v Washing-tonu. Mislim na majhno Švico in v Švici na malenkostni kanton Freiburg, kjer so ^ katoličani pred nekolikimi leti z katoliškim : denarjem sezidali katoliško vseučilišče. Kje '! je društvo na celem svetu, ki toliko žrtvuje i za krščanske šole, kakor katoliška cerkev? | Krščanska šola pa edina pospešuje krščan-| sko vzgojo mladine. In ta je prenovitev | sveta. .Šola je ono bojišče," je rekel papež j Leon XIII., „na katerem se mora odločiti, j ali bo človeška družba ohranila krščanski značaj, ali ne*. (Konoc prihod.) Domaće novice. Naše misli. Vedno bližje prihaja čas, | ko se zberejo v beli Ljubljani katoliški i možje in mladeniči iz vseh krajev Slovenije, , da tam v slovesnem zborovanju pokažejo ' svetu svojo narodno in katoliško zavednost. \ Istočasno pa se tudi navdušijo in posvetu-j jejo o nadaljnem delovanju. Sovražniki naše j vere in narodnosti vedno predrznejše dvigajo glave. Pokazati jim moramo, da smo na skrbni straži za naše verske in narodne svetinje. Ta shod bo najboljša priložnost, da glasno zakličemo tem ljudem: Proč roke od naše šole in sv. zakona. Da bo pa ta klic mogočen in silen, treba da se razlega iz tisoč in tisoč grl, kajti potem bo našel tudi odmevi Zato na shod, katoliški možje in mladeniči! Slovenskemu narodu! Bog je ustvaril različne narodnosti, zato pa ima vsaka narodnost pravico do obstanka. Vsak narod pa, naj si bo še tako majhen, ima pravico, da se prosto razvija do najskrajneše popolnosti. Če bi vladala pravica na svetu, bi se to tudi zgodilo, kakor zahteva tok časa, ker pa ni pravice na svetu in hoče močneji uničiti slabejega, je povsem naravno, da se slabeji brani svojega močnejšega sovražnika. Slovenci smo majhen narod, vendar imamo najmočnejše sovražnike, ki pritiskajo na nas in naš narod. Nekdaj je živel Irski narod, rimsko-katoliški cerkvi najzvestejši narod, o katerem dandanes ni sledu več, Angleži so ga popolnoma zatrli. Ali morda tudi naš narod zadene usoda Ircev? Ne! To se ne sme zgoditi! Malo nas je, raztreseni smo po različnih deželah, nimamo jed-notne organizacije, Nemci, Italijani in Madžari nas hočejo uničiti, toda žilavi slovenski narod ne bo poginil. Že več kot 1000 let si Nemec prizadeva, da bi nas ponemčil in dobil v roke našo rodovitno zemljo in vendar še živi slovenski narod. Marsikaj nam je že ugrabil Nemec. Milijone naših bratov se je potopilo v nemškem morju. Mi pa kljub temu le še živimo in se ne vdamo. Naša sveta dolžnost je, da obdržimo krasne slovenske dežele v svoji oblasti, da je ne prepustimo našim sovražnikom, ki si jih takorekoč že laste. Naša dolžnost bodi, čuvati te od pamtiveka slovenske pokrajine. Zakličmo nasilnim Nemcem: Roke proč od naših dežel, v katerih ste Nemci samo gosti! Če se naši sovražniki rede le od naših žuljev, če izkoriščajo našo zemljo in uživajo več pravic kot mi, potem mislimo, da so s tem odpravljeni. Da bi pa nas osleparili za zemljo naših očetov in pradedov, zato pa Slovenci nismo in nesmemb biti. Slovenec bodi na svoji zemlji svoj gospodar. Toda, nemška neumnost pluska se svojimi valovi visoko, predrzno ob naše meje. Zdi se nam, da so na naših tleh naseljeni tujci čisto pozabili, kdo da je tu gospodar in kdo samo gost. „Kmalu vam bomo zvezali jezike*, to je njih bojni klic in nobeno sredstvo jim ni podlo dovolj, kadar se gre za to, da dobe naše občine in naša mesta v svoje roke. Tu se morajo vendar vsakemu razumnemu človeku odpreti oči, ter nehote vsiliti vprašanje: Zakaj pa ti ljudje, ki so prišli od vseh krajev pred Donavo in za Donavo, tako stremijo, da bi nas potujčili in dobili v svojo oblast? Gotovo ne na svojo škodo, ampak na svojo korist. Če je pa njim to v prid, je gotovo nam v škodo. In če se Nemci tako brigajo za svojo korist, zakaj bi se pa mi ne brigali za naš blagor in nastopili proti njim ravno tako, kakor se oni predrznejo proti nam? Zdramimo se, Slovenci, in ne dajmo, da bi se tujec norčeval iz nas, češ: „Mi delamo, Slovenci pa spe !u Ne dajmo, da nam tujec vzame naš dom, naše otroke, naš jezik. Zavedajmo se, da smo Slovenci, da smo sinovi krepkega naroda, ki ga nima para na svetu. Veliki narodi so izginili iz zemeljskega površja, mi Slovenci pa še živimo. Na naše delo pa naj rosi bogato božji blagoslov! Šolske počitnice. Proti volji in želji kmetov so nastavili okrajni šolski sveti letos šolske počitnice na poletje in ne na jesen, kakor je bila dosedaj navada. Kmetje so s to prenaredbo povsod jako nezadovoljni. Zelo zanimivo je naslednje: Šentlenarški okraj bo imel šolske počitnice kakor dosedaj v jesen. Kdo pa sedi v tem okrajnem šolskem svetu? Sami slovenski kmetje in duhovniki. A kako je v okrajih, kjer vladajo nemčurji, Nemci in liberalni advokatje? Povsod v teh okrajih so sklenili počitnice proti kmetu. Ornik v ptujskem okraju, Bračko v gornjeradgonskem, Štiger v slovenjebistriškem, Mariborčani v mariborskem, Celjani v celjskem itd. Kmetje, sami si pletete svoj bič, ko volite Nemce in nem-^ čurje, ki se presneto malo brigajo za vas. Po „Štajercu* vam Ornik vedno pridiga svojo ljubezen, no sedaj jo lahko okušate! Prijatelj kmeta. Mačka ne more zatajiti svoje narave, tako tudi „Štajerc* ne Upa si celo pisati proti temn, da dobijo slovenski kmetje ca Štajerskem odslej 7 poslancev. „Stajere“ želi le za mosta in trge poslancev, za kmeta mn ni mar. Gornjeradgonski okraj. Naš načelnik Bračko se je trudil na vso moč, da šolske počitnice ne bodo več v jesen, ampak že sedaj. Kmetom seveda to ni ljubo, toda mnogo neumnežev še vedno misli, da Bračko ljubi kmeta. — Bračkovi podrepniki trosijo sedaj novico, da okraju zaradi postajice v Gornji Radgoni ne bo treba nič plačati. Žal, da je to laž, s katero slepijo ti ničvredni podrepniki naše ljudstvo. Z lažmi se pripravljajo na — volitve v okrajni zastop. Ne bo nič pomagalo! Dne 5. avgusta v Št. Ilj v Slov. gor., kjer se vrši velika ljudska veselica. Soudeležbo je naznanilo že mnogo društev: „Čitalnica“ in „Bralno in pevsko društvo Maribor". Iz Celja „Celjski Sokol11. S „Sokoli “ se udeležijo izleta tudi narodne rodbine celjske. Istotako je obljubil tudi „Murski Šokol“ svojo udeležbo, ž njim pa prihitč Slovenci iz Ljutomera in s celega zelenega Murskega polja. V Št. Uju se je osnoval posebni odbor pod načelstvom tamošnjega vrlo narodnega župana g. Thalerja; namen tega odbora je vse potrebno za dostojni sprejem cenj. gostov pripraviti. Pripravljalni odbor se bode potrudil, da bodo izletniki imeli dovolj poštene zabave, ter da bo cela slavnost slična oni v Rušah. Obračamo se tem potom do vseh slovenskih spodnještajerskih društev, da blagovolijo dne 5. avgusta prihiteti v dični naš Št. Ilj kar najbolj mnogobrojno, da damo Šontiljčanom z ogromno našo udeležbo še več poguma za vspešno hrambo naše meje. Želimo tndi, da se društva udeležijo naše slavnosti z društvenimi zastavami. Vsa društva, ki pridejo 5. avgusta v Št. Ilj, naj blagovolijo javiti svojo udeležbo šentiljskemu bralnemu društvu. Prosimo tudi vsa slovenska aka-demična društva, vse dijake, da pobite ta dau na mejo v slovenski Št. Ilj. Dan 5. avgusta veljaj vsem spodnještajerskim, pa tndi drugim geslo: Vse v Št. Ilj na narodni praznik štajerskih Slovencev 1 Z ogromno udeležbo pokažimo svetu, da hočemo braniti mejo, ter da je Št. Ilj tam pri Spielfeldu res slovenski! Vse naše rodoljube prosimo, da agitirajo za veliko udeležbo. Dne 5. avgusta v Št. Ilj v Sloven. goricah! Nemški Cmnrek v nevarnosti. Na glavnem trgu v Cmureku, katerega jo zloglasni dr. Krautgasser prekrstil v Bismarckplatz, je letošnjo spomlad tržki obč. zastop dal zasaditi vrsto lip po sredini trga. Mnogi Nemci so koj od začetka ugibali, kakšna so neki ta drevesa, a niso spoznali lipe. No, pred nedavnim so vendar prišli na sled, da so vsajena drevesa — slovenske lipe. Oh, to je grozno za „nemške11 Cmu-rečane! Duh lipovega cvetja nam okuži ves nemški značaj cmureški! „Proč z lipami!" so kričali po krčmah, a javno si nihče ne upa nastopiti proti volji dr. Krautgasserja, ki hoče, naj bodo lipe odslej — nemška drevesa. „Štajerčev" odgovorni urednik obsojen. • Za laži, katere se tiskajo v „Štajercu11 je treba marsikaterikrat pred sodnijo odgovor dajati. Si "nji uredniki pa niso tako korajžni, da bi za vse to, kar stoji v tem lističu odgovornost prevzeli. Zato imajo Štajerčevi očetje najetega nekega Hellerja, ki je naznanjen kot odgovorni urednik. Ta Keller gre vedno, če je treba, po kostanj v žerjavico. G. Zavadi), ali kako se že ravno imenuje urednik „Štajerca" pa lepo mimo doma sedi. Ta urednik „Štajerca" Keller je bil dne 30. m. m. obsojen na 20 K globe ali 48 ur zapora, ker ni tako kakor postava zahteva preklical v „Štajercu" neke laži, katere je pisal o odvetniku dr. Brejcu v Celovcu. Socijaldemokrat Linhart je sedaj postal urednik „Štajerca". Tukaj se zopet vidi: gliba vkup štriha. Nemčur in socijaldemokrat ! „Štajerčevega Žnidarja" išče Jožef Preskar v Zvečah (bržkone v Zrečah) pri Konjicab v „Štajercu". Tudi kovačijo z „Wasserbetrieb“ ponuja v „Štajercu". Snp-panc (ali bi ne bilo lepše Zupanc) pa išče med „Štajerčevimi" pristaši mesarskega učenca. Škoda, da je še Muršec zaprt, ta bi bil zelo sposoben za mesarja, ker zna dobro ubijat. Uravnava Pesnice. V sređujem toku še vedno niso začeli z uravnavo. Gospodje Ornik, Štiger, ki vladata v deželnem zboru, ali imata samo pri volitvah srce za kmeta. Tako malo, ko ta dva, se pač nihče ne briga za svoje volilce. Obljubujeta vse, ne storita pa nič! Stiger že naj enkrat pride na kak volilni shod v Pesniško dolino, potem mu bomo tudi njegovo skrb za nas pošteno uravnali! Strašen konec treh železničarjev. V ponedeljek jo na kolodvoru v Brucku ob Muri na nekem železniškem stroju para s silno eksplozijo odtrgala zamašek, ki je zadrževal parni pritisk. Para je butnila v na stroju stoječega strojevodjo W i 1 d-auerja, kurjača Antona Janka in strojevodjo Julija Dannhorna, da so bili v trenutku opečeni do skrajnosti po vsem telesu, in da so vsi trije umrli v groznih bolečinah. Prva dva sta bila iz Maribora in sta vodila stroj, na katerem se je zgodila nesreča. Velika nesreča se je zgodila dne 18. t. m. blizu Stop pod Podgorjem. Ko je 19 letni Janez Bohorič peljal voz deuek od parne žago planinske, je po neprevidnosti zavozil. Ker je bil pa nevešč težke vožnje, je mislil, da bo voz vdržal in ga tako zopet v tir spravil. Toda voz ge zvrne in nesrečnika popolnoma pod se dobi, da je bil pri priči mrtev. Za nesrečnikom ne žalujejo samo njegovi blagi stariši, bratje in sestre, temveč tudi mi vsi, ki smo ga poznali, ker je bil priden m pameten mladenič. Bog se usmili njegove duše! Sv. Anton v Slov. gor. V petek, dne 13. julija, ob tretji uri popold., je bliskoma začela goreti viničarija Jurija Fekonja, kmeta iz Andrenec. Četrt ure pozneje pa se že zopet zasliši klic: „Gori! gori!" V plamenu je bil „Rešet gradič" v Župetincih, oddaljen od prvega pogorišča le kakih 8 minut. To je enonadstropna a majhna hišica Petra Živko. Ljndje so se s strahom povpraševali, kako ogenj nastaja? Kmaln potem pa so v Smolincih zgrabili požigalca, kateri je takoj vse priznal. Požigalec je llietni, nezakonski otrok Franc Kocmot, doma iz čagono. Šel je k svoji materi v Smolince ter potoma hiše zažigal. V hiši Petra Živko je bil sam še ne leta star otrok, katerega so komaj rešili. Tndi živino so komaj rešili. Sosedje, pomagajte ponesrečenim ! Sv. Križ pri Slatini. Pravila našega „Bralnega društva" so že od vlade potrjena Zato bomo imeli prihodnjo nedeljo 29. julija ustanovni shod ob uri popoldne v nadžnpniščn, da si volimo odbornike iu vse natanko začrtamo, kako naj delaje naše novo drnštvo. Pridite tedaj vsi v prav obilnem število k zborovanju! Pridite tisti, ki ste se že zadnjič dali vpisati, pa tndi vsi drugi, ki bi še radi zraven pristopili. Vsak, ki je star že 15 let, lahko pristopi k društvu. Posebno se „Bralnega društva" vi mladi oklenite, fanti in dekleta, za vas je prav posebno ustanovljeno, vaše jo „Bralno društvo". Naj bo vaša šola, kjer bodete slišali veliko poučnega in koristnega, bodete brali dobro časnike in koristne knjige. Vsak ud dobi povrh še zastonj „Naš Dom" in pri vsem tem je plačati udnine na leto samo 1 K 20 v. Torej, dragi, ua svidenje v nedeljo pri ustanovnem zboru! i Polzela. Znano je, da ptujski „Štajerc" vedno menjava urednike. Tukajšnji upokojeni učitelj Kunstič je že začel delati skušnjo se svojimi uzorno sestavljenimi dopisi. Kakor kaže je on zares mojster za zmerjanje, toraj oseba kakor nalašč za urednika ptujskega „Štajerca". Ornik, mi Ti ga priporočamo! Gliha vkup štriba! Dober tek! Koroške novice. Duhovniške vesti. Novonastavljeni bodo čč. gg. novomašniki, in sicer: Karol Mayer-bofer kot kaplan v St. Lenarta v Labadski dolini; Valentin Wank kot kaplan v Meisel-dnig; Viljem Vester kot kaplan v Lipi pri Sachsenbnrgu; Daniel Wintscbnig kot kaplan v Šmarjah v Labudski dolini. — Kot prefekta v knezoškofijskem deškem semenišču „Marijauišče" sta nastavljena čč. gg. bogoslovca: semeniski duhoven Ulrik Hafner in dijakon Avgust Ogertschnig. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se je mudil zadnjič, ko se je peljal k otvoritvi železnice na Jesenice, dalje časa na postaji Glinška vas. Govoril je večinoma s postajenačelnikom gospodom J. Rudersdorforjom, kateremu je tudi podaril v spomin prsno iglo z briljanti. Med pogovorom je zapazil skladiščnega služabnika Pobašnika, kateri je nosil pripete svetinje in odlikovanja še od vojaških let. Po-bašnik je bil leta 1866 v vojski pri Kraljevem Gradcu ter je dobil takrat tudi srebrno hrabrostno medaljo. Prestolonaslednik ga je poklical k sebi ter mu je podaril 50 kron radi njegove hrabrosti kakor tndi zvestega službovanja. Duhovne vaje bodo v „Marijanišču" od 27. do 31. avgusta. Vodil jih bo č. g. o. Franc Boisl iz družbe Jezusove. Slovenci, zahtevajte povsod vožne listke po slovensko. Kdor je bral v zadnjih dneh oba graška časopisa „Tagespošto" in „Tag-blatt", ta se ne more dovolj načuditi, zakaj je toliko vpitja samo zaradi tega, ker je v okolici Beljaka, ki je obkoljen od vseh strani od koroških zatiranih bratov, na postaji zahteval nekdo vožni listek v Kranjsko goro s slovenskim imenom kraja. Ali je koroško Nemštvo v nevarnosti? To menda ne! Pač pa je v nevarnosti ošabnost in napihnjenost koroških Nemcev, ki so pri stoletja teptanih naših koroških bratih navajeni, da povsod na Ijnbo Nemcem, čeprav so ti — kakor pri železnici — nastavljeni tudi zaradi slovenskih potnikov rabijo kolikor znajo nemščino. Žalibog ta grda navada tndi na Gorenjskem ni ne- poznana, a za trdno npamo, da se bodo razmero tudi v tem ozira izpremenile. Saj vidimo povaod, kako nas zaničujejo, kako zapostavljajo, to posebno sedaj ob zidanja in otvoritvi nove proge. Toda mi si moramo biti v svesti, da imamo iste pravico, za svoj denar dobiti v slovenskem kraju na slovensko imenovanje kraja vožni listek, kakor ima Nemec pri nas pravico dobiti v svojo domovino na nemško ime — listek, to pravico imamo posebno na Koroškem in ob vsej dosedanji novi progi od Trsta do Beljaka in Celovca. In če jo nam ne priznavajo sedaj, bodimo dosledni in vstrajni, zahtevajmo povsod listek s slovenskim imenom kraja in če ga ne dobimo, pritožimo se, saj so pritožne knjige. Zato bodi edin primeren odgovor na perfidnost graških tetk: Povsod, kjerstanajejoSlo- vencivokoliša postaj, zahtevajmo slovensko vožni list!" Slovenski napisi. „Baaernzeitung" santa zoper bodoče slovenske napise na železnici, ki se je začela graditi dne 1. t. m. iz Svetne vasi in Borovlj. Ta nemčarski listič piše, da raznn nekaterih kranjskih advokatov in spodnještajerskih duhovnikov in uradnih oseb, ki so sem prišle, nihče ne čnti potrebe in tudi ne razume slovenskih napisov. Poživlja nemčnrske bratce, da se za to stvar bolj zanimajo kakor so se doslej in se pri nemškem železniškem ministra pogodijo, da se ne da prostora slovenskim napisom. Kaj le imajo ti ljudje proti slovenskim napisom, da se jih tako bojijo. Nam se zdi, da nemčnrjem v slovenskem Roža teče voda že v grio! Otvoritev ljudskih potovalnih knjižnic na Koroškem. V nedeljo 21. t. m. se je otvorila v Rožekn na Koroškem ljudska potovalna knjižnica, katero so zbrali letošnji slovenski abiturijentje I. državne gimnazije v Ljubljani. Isti dan je bila tudi otvoritev Št. Jakobske ljudske knjižnice, katero so istotako ustanovili dijaki. Otvoritev obeh knjižnic je bila zdrnžena z narodno veselico popoldan v Št. Jakobu. Shod zaupnikov je sklicalo za 26. t. m. „Kat. polit, in gospodarsko društvo" na Koroškem. Na dnevnem redu je: Razgovor in sklepanje o daljnem postopanja v zadevi volilne preosnove in zaradi udeležitve na tretjem katoliškem shodu v Ljubljani. Političen shod priredi „Katoliško politično in gospodarsko drnštvo za Slovence na Koroškem" v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob 3. uri v gostilni g. Leitgeba v Doba. Poroča gospod deželni poslanec Grafenauer. V novo ustanovljeni občini Bistrica na Žili je bil izvoljen županom g. Peter Ž v a j, hišni posestnik in mlinar. Bistrica na Žili je poprej spadala k občini Starjaves. Sneg v — juliju! Vsled trajnega deževja je nepričakovano zapadel sneg po gorah na Zgoncem Koroškem, odnosno v zgor. Dravski dolini. Padlo ga je po nekaterih planinah do pol metra, tako, da so bili kmetje prisiljeni, na planini pasočo živino spraviti v varnost, da bi se ne prehladila. Od ponedeljka t. j. 16. t. m. je postalo zopet lepo vreme. Ali koliko časa bode tako ostalo, je še vprašanje, ker se obnebje vedno oblači. Akoravno bi morala biti zdaj huda vročina, je ravno narobe, da so dnevi postali hladnejši, osobito zvečer se planinski hlad občuti. Poroka. V sredo, dne 18. t. m. se je poročil v Ljubljani naš rojak in vrli na- rodnjak g. dr. Vinko Hndelist, praktični zobozdravnik v Velikovcu, z gospodično Ano Julijo Soss-ovo iz Ljubljane. Poročil ju je g. Matija Perč, župnik na Dholici. Ženinu in nevesti, ki je tudi odločna Slovenka, našo najprisrčnejše častitkol Bilo srečno! Odlikovanje. Gospodu Alojziju Dreotu, ljudskošolskemu učitelju v Doberlovesi, je bila podeljena od koroške deželne vlade častna medalja za štiridesetletno zvesto službovanje. Grozna smrt. Pretečeni torek ponoči je bil v Weissensteinn na Zgornjem Koroškem povožen od tovarnega vlaka železniški čnvaj Vidman. Telo je bilo strašno razmesarjeno. Glava je bila do polovice odrezana in desna noga popolnoma odtrgana. Samonmor. Dne 19. t. m. ponoči je v Beljaku za strojno tovarno skočila pod vlak vdova orožniškega stražmojstra Schwings-haksel. Glava je bila od telesa popolnoma odtrgana. Samonmor je izvršila baje radi srčne hibe. Od hišnice, kjer je stanovala, se j« pismeno poslovila. Žile na levi roki si je prerezal pekovski pomočnik Jakob Mair v Celovca s samonmorilnim namenom radi dolgov. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Dezertiral je 16. t. m. proti večeru pešec Josip Orehek od 17. pešpolka, 13. stotnije, iz Glinje na Koroškem, kjer ravno polk strelja na bojni način. Pridružil se je neki ciganski družbi in ko ga je neki desetnik ravno tiste stotnije zapazil v tej družbi in ga hotel prijeti, jo je popihal v gozd v smeri proti Ljubelu. Uboglega vkljub trajnemu zasledovanju niso mogli dohiteti. Omenjeni je zdaj že drugič zbežal, kar je pri vojakih. Pobrisal jo je menda skoraj gotovo na Kranjsko. Vzrok ni druzega kakor lahkomiselnost. Celovec. Za katoliški shod, ki se vrši dno 26. avgnsta v Ljubljani, se kaže pri koroških Slovencih veliko zanimanja. Da se priprave nrede, sta si delo razdelila gospoda Dobrovc in Ehrlich. Celovec. 31 letna Ana Stamnja, kuharica pri nekom tukajšnjem ključavničarja, je obiskala z njeno prijateljico dne 29. m. m. cerkveno žegnanjo v Št. Petra pri Celovcu. Tam sta se zabavali na gugalnici. Naenkrat pa je postalo Ani Stamnja slabo in komaj je zapustila gugalični prostor, se je zgrudila ua tla in nmrla. Bolehala je že tri leta na neki srčni bolezni. — Isti dan se je tudi zabavala na gngalnici in plesišču 2J letna Terezija Pernek. Postalo ji je tako slabo, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico, kjer je drugi dan umrla. Doberlaves. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi dne 29. julija t. 1. v društveni sobi pri p. d. Harihu v Doberlivasi popoldne po blagoslova svoje mesečno zborovanje z poučnimi in navduševalnimi govori. Vsi člani drnštva, kakor tndi kmetje in zavedni možje se nljndno vabijo. Odbor. Djekše. Ubrano sicer in mogočno, vendar pa žalostno so spet doneli naši zvonovi, ko smo dne 12. jniija k večnemu počitka spre mili rajno mlado Kočmarico na Djekšah. Česar smo se dolgo bali, se je zgodilo; zapustila nas je v mladih letih — bila je stara 36 let, — ter se preselila k svojemu Bogu, kateremu je zvesto služila. Od blizu pokaže svoje sožalje možu-vdovcu, zapuščenim trem siroticam in žalujočim sorodnikom. V ginljivih, v srce segajočih besedah so se poslovili v imena vseh na groba domači g. župnik Hraba, kateremu sta asistirala čč. gg. Sakelšek in Šitelkopf. Potolaži ljubi Bog žalostnega moža, ki je vse storil, da bi rešil življenje svoji dragi ženi in ohrani srečne otroke — sirote! — Pečnikovo hišo na Djekšah zadeva letos huda nesreča. Kakor je „Naš Dom" že poročal, je meseca februarja letos pogorel hlev, pri katerem je zgorelo čez 70 ovac, mnogo krme in pohištva. Zdaj je zgorel še drugi hlev, pet glav živine in druge vrednosti. Gotovo ima zraven kaki hudobnež svoje zlobns roke. Vovbre pri Velikovcu. V velikem strahu smo bili, kako neki se bo izvršil prvi shod našega Ijndskega bralnega drnštva pri nas tukaj v Ovbrab, v znani liberalni trdnjavi. A strah je okrogel, na sredi votel, okoli pa ga nič ni. Tudi pri nas se je razplinil v nič, ko je začelo prihajati po poldanski službi božji od blizu in daleč naše dobro slovensko kmečko Ijndstvo v veliko župnišče, kjer smo obhajali izvrsten shod. Izvrstno sta govorila o potrebi drnštva in vrednosti kmečkega stann gospoda dr. Ameje in dr. Brejc. Ljudem se je videlo na obraza, da so jim besede šle k sren. Vodstvo drnštva je v dobrih krščanskih rokah. Prvi dan je pristopilo 95 ndov. Dal ljubi Bog, da za naš kraj toli potrebno društvo krepko deluje. Ljudstvo, ki bere, ki je verno in svoji materni besedi udano, ne postane kar tako žrtev nasprotnikov, četudi so oni mogočni in nasilni. so ga pozdravljali gromoviti živio-Nemških klicev ni bilo slišati. Jese-so odločno pokazale svoje slovensko Na Bledu je pozdravilo nadvojvodo Iz drugih slovenskih krajev. Prestolonaslednik na Slovenskem. Pri otvoritvi karavanske železnice je zastopnl cesarja prestolonaslednik Franc Ferdinand. Na Jesenicah je pozdravil prestolonaslednika g. dež. glavar pl. Detela. Nadvojvoda je govoril nemško, potem slovensko. Zagro-meli so viharni živio-klici. Blagoslov je izvršil goriški nadškof z ljubljanskim škofom ob številni asistenci. Nadvojvoda je prijazno govoril z dostojanstveniki in predsedniki raznih drnštev. Radovljiškemu dekana g. Novaka je dejal nadvojvoda o Slovencih: „To je zvesto ljudstvo", glede okolice pa je dejal: To je avstrijska Švica". Pri obhodu klici, niče lice. 100 malih šolskih otrok v narodni noši s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Nadvojvoda je bil vidno presenečen. Pri obhoda je zapel pevski zbor nalašč narodno pesem: „V Gorenjsko oziram se skalnato stran." Vtisek na nadvojvodo za Slovence nad vse časten. Na Goriškem je bil sprejem od slovenske strani hladnejši. Slovensko ljudstvo je tam razburjeno, ker vlada povsod podpira izdajalske Italijane, vladarja vdane Slovenca pa zatira. Razne novice. Loterija pojema. Finančni minister je v proračunskem odseku povedal, da so se dohodki od loterije lani znižali za 800.000 K. Ljudje postajajo vedno pametneji! Hipna smrt vsled strahu. Vprašanje, zamore-li nastopiti smrt vsled stmhn, se je razmotrivalo v novejšem časa pri neki sod- in daleč se je zbralo veliko ljudstva, da ‘ nijski obravnavi, pri koji je Ho za zelo čades linčaj. Nek mladenič je pomeril z revolverjem na svojega tovariša, ustrelil in prijatelj je padel mrtev na tla, če prav ni bil nabasan revolver ne s smodnikom, ne s kroglo. Kako nastane taka smrt? Tu gre namreč za močne utise na one živce, kateri uravnavajo srčno delovanje in kateri pod takimi utisi napravijo, da hipno preneha vso srčno delovanje. To se seveda dogodi najraje pri takih osebah, katere imajo šibko srce. Da je to možno tudi pri mladih in drugače zdravih osebah, nam dokazuje prej omenjeni slučaj. Prepevedan izvoz — muh. V londonskem pristanišču je usidranih več parnikov, ki so obloženi z vrečami s čudno vsebino. Vreče so namreč napolnjene s suhimi muhami, ki jih je naročila neka londonska tvrdka. Muhe so bile poslane iz Brazilije in se rabijo za hrano piščet in ptic. Love jih najbolj ob reki Amaconi. Braziljanski lovci se vozijo z mrežicami po reki in love muhe, ki letajo v rojih po več milijonov nad vodo. Ker se pa braziljanska vlada boji, da bi se s preintenzivnim lovljenjem uničile muhe in bi bila s tem odvzeta ta hrana ribam v reki, je prepovedala „lov muh na debeloa in njih izvoz v inozemstvo. Potres — zdravilo. Celo pri taki strašni nesreči, kakoršna je bil potres v Kaliforniji, se potrjuje stara resnica, da ima vsaka stvar svoje dobre strani. O nekaterih čudnih posledicah potresa poroča list ameri-kanske zdravniške zveze. Mnogo ljudij, kateri so bili dalje časa prikovani na posteljo in kateri so bolehali po lastnem in po mnenju prijateljev na neozdravljivi mrtvo-udnosti, je pridobilo koj, ko je pričel potres, toliko moči, da so vstali, šli in celo tekli. V nekaterih slučajih so taki bolniki popolnoma ozdraveli. Lahko se bi mislilo, da se je hotel kdo s takimi podatki nekoliko pošaliti. Toda tu gre za poročila, katera temelje na dejstvih in katera niso nikakor v nasprotju z iskušnj&mi v zdravniški vedi. Najbolje sc je godilo bolniku, kateri že 15 let ni zapustil postelje, katerega je pa potres tako ozdravil, da se je celo kmalu potem udeleževal rešilnega dela. Kdor hoče take novice presoditi, mora vsaj vedeti, kako nastanejo splošne ohromelosti pri človeku. Tu pride lo histerična mrtvica v poštev, katera je večkrat hipno prenehala v kakem strahu. So pa tudi zajamčeni slučaji, v kojih so zadobili taki bolniki popolno nadvlado nad svojim telesom in to sicer takrat, ko so so recimo hipno prestrašili vsled požara ali kake druge nesreče. Izkušnje sezajo celo v stari vek, kajti že stari Hippokrat je učil, kako da se histerično mrtvico zdravi s tem, da se bolnika hipno preplaši. Stanje mrtvice je vedno pripisovati izgubi vlade osrednega živčevja, torej možganov, nad mišičnim gibanjem. Ta vlada se le tačas zopet pojavi, ako postane volja vsled zunanjega velikanskega utiša zmožna, da premaga odpor oslabljenih živcev. Celo najpametnejši zdravnik opazuje zavidno sredstva, s katerimi razpolaga narava v dosego tega cilja in koje ob prilikah tako uspešno uporablja. Veliko moč, katero zamore pridobiti duševni vpliv na telo, se dandanes splošno priznava in manjka nam uspešnih prizadevanj, da bi jo uporabljali kot pravcato sredstvo. Izkazala se bi slednjič kot nož, ki reže na obe strani, ako bi se hotelo uprizoriti poskus, s kojim se bi prestrašilo bolnike, nekateri bi ozdraveli, drugi bi mogoče na tem strahu umrli. Edina pot, katera ostane zdravniku, ako hoče vzdigniti šibko voljo bolnika, je takozvana sugestija, katere se je komaj v novejšem času posluževalo pri zdravljenju marsikatere bolezni. Potujoča pojedina. Američanke so si izmilile novo zabavo, ki jim dela veliko veselje. Prirejajo namreč potujoče obede na ta način, da se priredi velika pojedina, a vsaka jed se jč v drugi hiši. Pri prvi tovarišici jedo juho, potem se odpeljejo v kočijah v drugo, kjer použijejo meso, v tretji pečenko, v četrti pecivo itd., a v zadnji popijejo črno kavo. Na ta način traja obed po šest ur. Oospod v svoji hiši. Neki slaboten mož je imel prav hudo ženo, katera ga je po-gostoma natepla. Zopet ga je neki dan hudo mučila in tepla. Da bi se ubranil udarcom, poiskal si je zavetja pod mizo. Zena pa je še vedno divjala, ga zmerjala ter pehala z metlinim ročajem. Na ta velik ropot prihitel je sosed branit moža, - ter začel oštevati hudobno ženo, a ni bil dobro vsprejet, kajti oglasil se je mož pod mizo v kotu ves razkačen, ter začel vpiti: „Tukaj nimaš nič govoriti, v svoji hiši sem jaz gospod!* Ženitev v starem Babilonu. Stari pisatelj Herodot pripoveduje, kar potrjujejo tudi tudi drugi tačasni zgodovinopisci, kakšen običaj je bil glede ženitvanja v njih času v Babilonu. Enkrat v letu so se morale zbrati vse za možitev godne mladenke na določenem mestu, odkoder so jih vedli na podorišče, kjer je bilo zbranih že ogromne množina „ženinov*, to je mož in mladeničev. Sedaj jih je „glasnik*, (menda kak predstojnik), pregledal, nato pa najlepšo od njih privedel med množico moških. Tukaj je bila oddana za ženo onemu, ki je največ plačal zanjo. Ko je bila ta za dragi denar prodana, je privedel drugo, od ostalih najlepšo; ko je to prodal, zopet drugo, dokler jih je bilo kaj. Razume se, da so bogataši preplačali najlepše, dočim so revnejši, ne gledaje toliko na lepoto, izbirali bolj trdne, pa če mogoče tudi premožne neveste. Kadar je „glasnik* že vse razprodal, je privedel še kako najbolj grdo, ki jo je oddal tistemu, ki je najmanj obljubil. Sedaj so izkupljeni denar vagali in med vse enako razdelili, da je tako krasotica pomagala s ceno bolj grdi tovarišici. Te navade so se držali tako trdno, da ni noben oče mogel svoje hčere oddati prostovoljno kakemu snubaču ali oddati jo na njegov dom, ako ni bila prej postavljena na oni „semenj*. Žetev na Avstrijskem. Pričelo se je z žetvijo rži, ki jt precej trpela vsled deževja na kakovosti, v južni Češki se tudi glede množine ni obnesla. Nasproti pa je dosedaj žetev pšenice na Češkem, Moravskem, Nižje-avstrijskem in v Galiciji zelo ugodna, ako-ravno je pšenica na velikih krajih vsled deževja poležana. Bati se je, da če se ne spremeni vreme, ne bo tako ugodne žetve, kot sedaj kaže. Tudi ječmen obeta dobro, ker je deževje dosedaj ugodno vpliyalo nanj, ali sosebno z ozirom na kakovost bi bilo želeti ugodnega vremena. Ravno to velja glede ovsa. Ali ne le žetev, tudi izvoz in prodaja polskih pridelkov kaže zelo ugodno, ogrske pšenice je že velik del prodan in dunajski mlini zelo intenzivno mečejo. Omeniti bi bilo tudi, da se je prodajalo tudi že v južno Nemško, vpoštevati je treba to sosebno radi tega, ker nam to dovolj jasno kaže, da se vzlic povišala nemške colnine na žito lahko še sklepa kupčije. V šoli. Učitelj: „Ti, Anže, imenuj mi nekatere rastline, ki imajo zdravilno moč !* Anže: „Kamilice, vinska rutica in pa brezovka!* Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. (Priredil P1 a v s k i.) „Pozdravljen, moj Blaž! Od kod pa ti?“ Tako je pozdravil krčmar vstopivšega gosta. „Iz Viterba. Konečno sem vendar prodal svojo čredo." „Koliko si prejel?* „Petsto kron.* i „No, danes pa si že lahko privoščiš kozarec vina.* „Zato sem krenil v tvojo krčmo, kakor vidiš, moj Peter.* Kmalu sta krčmar in gost sedela v za-upeljivem govoru. Veselo sta srkala rdečo kapljico iz opletene steklenice. Blaž je krepak kmet, iz njegovih oči odseva priprosta zaupljiva duša. Dobra kupčija in dobro vino sta mu razvezala jezik. Skupljeni denar hoče porabiti za popravo hiše in z vidnim dopadenjem razvija raznovrstne svoje načrte. S krčmarjem sta stara, dobra znanca, in prijateljstvo ne pozna skrivnosti. Blaž je dobre volje in bi rad dalje ostal, a bližala se je že avemarija in imel je še tri ure hoda. „Na svidenje torej, boter Peter!* „Kaj šel Kozarec najboljšega ti pomladi noge.* „Dobro, a zasukaj se urno!* Krčmar je šel ven po drugo steklenico. Na pol pridušen žvižg je priklical njegova odrasla sinova. Stari jima je zašepetal: „Blaž ima 500 kron pri sebi — iti mora skozi sotesko — več vama ni treba praviti* — in veselo žvižgaje je zopet vstopil v sobo. Drugo steklenico sta hitreje izpila. Dasi je krčmar uganjal vse mogoče burke, se Blaž ni dal zmotiti, zgrabil je za palico in vesel korakal proti soteski. Bila je jedna ura po avemariji, ko je blaž vstopil v sotesko. Ni bil pijan. Zamišljen v svoje načrte, je malo pazil na pot, katero je že tolikrat prehodil. Naenkrat pa ga od zadej zgrabijo krepke roke, in še predno je mogel misliti na brambo, je že ležal na tleh. Jeden razbojnikov ga je z železno pestjo stisnil za grlo, drugi pa je preiskal njegovo obleko. Toda zastonj, denarja ni mogel dobiti. Razočarana sta napadovalca po živinsko tolkla po nesrečniku, dokler ni kakor mrtev obležal, in zginila v temno noč. Čez poldrugo uro se je Blaž zopet vic kel proti krčmi. Se dve uri je imel do doma, zato se je odločil za bližnje zave* tišče. V krčmi je bilo vsa tiho, a v go* stilniški sobi je gorela luč. Z vidnim za* čudenjem ga sprejme Peter: „Blaž, ti zopet tukaj? Ali si kaj p°' zabil? Moj Bog, kako pa izgledaš!* „Roparji so me napadli. Razbit sem p° vsem telesu.* „Zakaj sem te pustil od hišel Pa si vsaj rešil življenje.* „Hvala Bogul Pa tudi denar sem r0' šil. Bila sta menda se le začetnika; klobuk, v katerega sem skril denar, 0t* pozabila.* „Toliko bolje I Tako si vsaj razmeroma srečno se izmotal. Ali nisi nikogar spoznal?" „Imela sta počrnjena obraza in nista spregovorila niti besedice." Blaž se je podal v posteljo, a spati ni mogel. Razbito telo mn je provzročilo vedno hnjše bolečine. Bilo je okoli polnoči, ko ni mogel več vzdržati. Dobiti je moral olja, da ohladi svoje rane. Toda Peter gotovo že spi. Njegovih sinov sploh videl ni. .. Pa kaj? Saj je znan v hiši. V pivnici gotovo dobi olje, in vrata niso zaprta. Blaž je vstal ter tiho lezel po stopnicah. Toda kako se je začndil, ko ob tej ari v pivnici sliši govorjenje. Kratki stavki, skrivnostno šepetanje! Oče v torni s svojima sinovoma! Prisluškuje. „Na vajn pa se že lahko zanesem. Podlago klobuka pozabita preiskati, to je Že odveč!" „Toda, oče, kdo bi Blažu prisodil toliko previdnosti! Midva sva menila, da ste iz njega izvlekli, kje ima denar, da mu ga torej vzameva iz žepa." „Sreča pa je, da vaju ni izpoznal; on se je vrnil." „Vrnil? Potem stari, le bodi brez skrbi ..." „Seveda, da mi zopet vse skazita. Zanesem se le sam nase. Pojdita za hišo in skopljita jamo .... sta razumela? V eni Uri upam biti gotov. Potem vama ga vržem skozi okno in vesta, kaj imata storiti." Blaž je pazno vlekel na uho. Spoznal je strašen svoj položaj. Premišljal je nekoliko trenotkov. Naenkrat pa mu rešilna misel pade v glavo. „Vi me bodete še poznali," zamrmral je skozi zobe ter se zopet splazil v svojo spalnico. Kaj vse se je nasledijo uro godilo v Blaževi duši. Izza čevljev je potegnil dolg nož, napadalca mu ga nista vzela, ter se je postavil za vrata svoje sobe. Kmalu ga ie kuhala vročina, kmalu ga je stresal mraz. Besnost ga je prevladala, — kdo bi temu človeku pripisoval toliko hudobijo . . . med tem ko je zmenoj popival, poslal je svoja sinova, da me oropata, ubijeta ... toliko časa ga že poznam in vedno sem bil od-frit napram njemu ... in sedaj stojim tu 'n čakam, in ako pride, planem nanj in ga Qtnorim, tako ... Ha, ti me bodeš še po-^l. — Toda ali moram? — Kri, kri je ®*rašna reči Ali ne morem ubežati? — Režati! — Potem, ko sta me vsega razila ... Ali stari ne čuje? In poslušaj ? Ne kopljeta sinova zunaj že jamo? — "rije proti enemu 1 Videti hočem, ali pride 8 sekiro ali z bodalom . .. je-li plane na ^»steljo, da umori spečega — ha, spečega. Toda čuj 1 čuj! Rahli koraki po stopnjicah so se čuli, Počasi so se odprla vrata — Blaž se je osnii za nje. V sobi je bila tema kakor Jogu. — Krčmar je vstopil z morilnim ribjem v roki, sklonjen se splazi zvzdig-Jeno roko proti postelji ... tu, skok izza ir**! silovit sunek in maščevalno bodalo je določnemu izdajalca prerezalo vrat. Krč-se je zgrudil mrtev ... . 'Budi Blaž, prevzet groze, se je zgrudil. ^ “Mzli pot ga je zopet osvestil. In groze-Poino delo se je nadaljevalo. Grob je bil . kopan) imeti je moral svojo žrtev. Blaž i; ®Mekel obleko umorjenega, mrtvega pa in 6 v. 8v°ja oblačila. Nato je odprl okno a potisnil skoz nje mrtvo truplo. Medtem, ko sta grobokopa zakopavala truplo, jo je Blaž odkuril. Kam? Naslednji dan so se v krčmi oglasili orožniki. „Kje je vaš oče?" „Ne veva. Neki njegov prijatelj je bil sinoči v soteski napaden ter se je vrnil. Oče ga je najbrže spremil, ko sva še spala." „Tako — bodemo pa vama mi pomagali najti očeta." Sinova sta morala odkopati sveži grob, solnce je sijalo v jamo, in z grozo sta spoznala popačeni obraz lastnega očeta. In Blaž, katerega so hoteli umoriti, je kakor maščevalen duh z drugega sveta v tem trenotkn stal pred njima. Padla sta na kolena ter prosila usmiljenja. Zvezana so ju odpeljali v ječo. Obsojena v smrt, sta bila na javnem trgu umorjena. Uatntoa urndniltva. Skal o dvor ob Peci: Oprostite, tako pridige nič ne pomagajo, ampak bi še nam mnoge odvrnili. Svoji k svojim! Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, narodnjakov! — Ogibajte se trgovin nemškutarjev in naprejbedakov! ■; ■ *. i * i t . ~ y-t:Vk ,c.'^ i t a . I'm'avi-a'-' A'i'A1 Pozor! čitaj! Bolnemu zdravje! Pakraike kapljloe in slavonska sel, ljudski zdravili med narodom, ker ta dva lek uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pozor! [Čitajl Slabemu moči dve najpriljubljenejši )vo in z najboljšim to sta danes a delujeta gotove) Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, »ganjao male in velike gliste, odstranjuj o mrzlico in vse drugo bolezni, ki vsled mrzlice nastajojo. Zdravije vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato no smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši, — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrlllč, lekarnar v Pakraon Itev. 101, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenllio (1 ducat) 5 K, 24 steklenlčlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenlčlo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenlSlo (4 ducati) 16 K, 60 steklenino (5 ducatov) 18 K. — Manj kot 12 stekleničio so ne razpošilja. Slavonska selt Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašliu, bolečinam v prsih, zamdlklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 8 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 8 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom: 17 17—26 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija. a >N ■*4 H o o K >o e h (8 K «8 ■M Cenjenemn občinstvu nljndno naznanjam, da sem prevzel dne 10. miga 1.1. trgovino z rezi gosp. Aleksandra Starki, katero bom vodil pod tvrdko Feliks Rop, trgovina z reznim blagom „Pri sv. Lenartu” Maribor, Grajski trg št, 5. Ker bom imel samo sveže in izborno blago, katero bom po zelo nizkih cenah prodajal, prosim za obilni obisk. 7 10-6 £000000000*1 Feliks Rop. Tovarniška zaloga ,.l*ri Amerikancu** Alojzij Gniušek samo v Mariboru, Glavni trg — Stolna ulica. Pristni laneni namizni prti beli, kompletna velikost, samo 45 kr. Vi ducata brisalk za gospodinjsko pripravo samo 65 kr. 1 obrisalka z reki „Dobro jutro” 20 kr. Vi ducata žepnih robcev, beli ali pi- sani, samo 48 kr. 65 kr. 23 m, g 1 namizni prt, pisan, samo 45 I« 1 komad Rumburger-platna, ■5 620- fn 1 komad Schneeglbckohen-platna, 23 m, ■■ gld. 6-50. O 1 komad domačega platna, 20 m, samo ■H gld. 8-60. 1 komad vojaškega platna. 20 m, samo um Rld. 4'60. ■MJI 1 komad mornarskega platna, 20 m, samo gld. 5*20. 3 Moderci, vsake vrste, 50, 66, 90 kr. m* 1 par rokavic (Z wirnhandschulie), v vseh barvah, samo 20, 28, 36 kr. 0) 1 pas (Damengttrtel), 26, 35, 50 kr. 1 predpasnik iz balista (Putzscbtirze), samo 15 kr. 1 predpasnik iz linoerskega druka, na obeh straneh za nosit 49 kr. 1 predpasnik pisani (Waschputzscbllrze) samo 46 kr. Srajca za ženske samo 45, 60, 90 kr. Svilnati robec, flne sorte, gld. —*85, MO. 1-30, 1-50. 2’—. Perka! robec, sivi ali rumeni, lepi modni uzorci, samo 25—30 kr. Bluza iz močnega zefira ali perkala, vsaka velikost pri vratu, samo P-, 1-20, 1-60 gld. 1 črna oloth-bluza, vsaka ve'ikost pri vratu, samo 160, 2-80. 1 par nogavic, pisane ali črne za gospe, 18, 20, 25 kr. 1 par nogavic za gospode, črne ali pisane, 16, 20, 25 kr. Sifon-srajca, dobro blago, samo 1' 1*80, 1-60 gld. Ovratnik, vsake sorte, vsake velikosti, samo 15, 18, 20 kr. Jegrova srajca, brez ovratnika, samo 55, 65, 75 kr. n za gospode 25, 40, 50, Jegrova srajca, z ovratnikom, 75, 90 kr-1 par belih ali pisanih manšet 24 kr, 1 naprsje belo ali pisano 25, 80, 35 kr. 1 pas za gospode —*35 do 1'20 gld. 1 sportkapa 65, 75 kr. 1 športkapa za dečke 16, 35 kr. 1 kapa (Tellerkappe) za otroke samo 40, 60, 60. 1 postelna preproga (Bettvorleger) samo 40 in 60 kr. 1 postelna garnitura (2 preprogi in 1 namizni prt) samo gld. 4'50, 5'50. 1 odeja iz himalaja volne, velika, 1-10. 1 odeja z najboljšo volno napolnjena, velika, gld. 2 40 in 3-—. 1, cloth-odeja z najboljšo volno napolnjena, kompletna velikost, gld. 3*60. 1 prt (rjuha) brez šiva, velik, 80 kr. 1 kg. pukano perje, brez prahu, 1'60. V, kg. puha (Flaumen) sivi gld, 2*25. 1 slamnica (Strohsack) 85*—, 1'10, 1-30. 10 kom. razglednic, umetniške ali z rožami, samo 20 kr. 100 kom. razglednic, umetniške ali z rožami, samo 1 '50. 1 matraca z morsko travo napolnjena samo gld. 7, 8, 9. Hlače iz cajga. dobro blago, vsaka velikost gld. 1-35, 1*60, 1*80. Hlače iz štofa, dobro blago, vsaka velikost gld, 2‘80. ag 1 modna obleka iz štofa, vsaka velikost, samo gld. 8- - , 10*—, 12'—. O 1 obleka za fante od 3 do 9 let za prati samo gld. 1*40 -1 90. "M 1 obleka za fsnte od 3 do 9 let iz štofa . samo gld. 2-20—3’50. 1 kravata iz svile, fini uzorci, samo 25, ^ 30, 40 kr. iy 1 dežnik za gospe ali gospode samo gld. 1*30, 150, 1-80. CP 4 60 m volne, vseh barvah, 116 cm ši-roka samo gld. 1*80, 2*25, 3-60. tS" 1 m sive podloge in tudi vseh barvah El samo 12 in 18 kr. ■ 3*20 sukna za eno obleko za gospode vsako barve, dobro blago 4'20. A) e o i» n v o (0< id A) 3 o !! t\ x * 4* 4* 4* 4> 4* 4* 4* 4* 4* 4> 4* 4 4 4 Ž g g g 4 4 Tovarniška zaloga ..Pri Amerikancu4* (“) Alojzij Gniušek samo v Mariboru, Glavni trg — Stolna ulica. 4 4 4 4 4 4 4 4 A 4 4 4 Slovenci in Slovenke! Kupujte in zahtevajte v vsaki trgovini, gostilni in trafiki odločno domače blago v korist družbe sv. Cirila in Metoda kakor pivo, peresa, svinčnike, voščilo za čevlje, svalčične papirčke in ovitke, šampanjec, cilindre za svetilke, pisemski papir, platno in biškote. t Kmetje, pozor! Posnemalni stroji za mleko so veliko boljši kakor drage centrifuge. Velika korist, posname mleko popolnoma in dčlajo čisto sami. Cena je vzlic temu zelo nizka: en komad 55 kron in O terori. Natančen popis zastonj. Pred po- narejenem blagom se svari. Prodaja samo iznajditelj 6 (8) Rudolf Gegenbauer, Neulengbach (Nižjeavstrijsko). V 0 N •M k ti d Doktorja pl. Trnk6czy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marko Blaatln pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za 2 H 70 v. Lokama Trnk