Leto VII. štev. 168.
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 16. avgusta 1923.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959.
Stane mesečno................20	Din,
za inozemstvo................30	Din.
Oglasi: prostor 1X87 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. ■
Reklamacije za list so poštn. proste..
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik V., štev. 33. J[ ¥ ¥ T ¥^lk ¥ Z' ¥	Glasilo	Kmetsko-delavske	zveze.
Četrtkova številka »Napreja«
i n insKi ni as
izhaja kot tednik. ‘	fj|U V*/ \ J	VJ-	LJ JLlL kJ Stane letno 48 Din, — mesečno 4 Din.
Socialistična Orjuna.
Odkar je laško delavstvo nasedlo na fašistovske limanice, upajo posamezni demagogi tudi podrugod vzbuditi med delavstvom pretepaško žilico, organizirati razne orjune in na ta način preprečiti naraščanje zavednosti delavstva. Kajti znano je, da, pretepači nimajo ne časa ne veselja za frezrio organizacijsko delovanje, na drugi strani pa, da imajo tudi poštenjaki precej nagnjenja do nasilne obrambe pred krivico^Zgodovina svetovne vojne nam to dovolj jasno kaže, kajti lopovi, ki so vojno uprizorili,-'so sedeli lepo doma, v boj in smrt so šli nevedni poštenjaki, ki so se dali zapeljati od lopovov, da so sovražili „sovražnike“ (pijav tako povedne poštenjake), da so streljali nanje in da so tudi sebe nastavljali kroglam — yse to zaradi krivic, ki jih niso zagrešili poštehj-aki ne na tej ne na oni strani, pač pa gospodje posvečeni in neposvečeni lopovi na obeh straneh. Ker so se dali nahujskati na vojno tudi socialisti, zato je nastala med njimi kriza, zato še danes ni mogoče zbližati levičarje in desničarje. Levičarji sovražijo desničarje, ker so šli na vojno, namesto da bi jo preprečili v smislu svojih protimili-tarističnih sklepov. Desničarji pa sovražijo levičarje iz istega vzroka, češ, da so teroristi in da njih terorizem tudi ni nič drugega nego militarizem. Krivi pa niso ne eni ne drugi, krivi so samo njih voditelji, ki znajo tako lepo govoriti o antimilitarizmu in o anti-terorizmu, kar je eno in isto, ki pa takrat, kadar gre za njihove interese, takoj pozabijo na antimilitarizem in enako na antiterorizem in začnejo propagirati „sveto vojno" proti »sovražnikom".
Po socialističnem programu moramo biti proti vsakemu nasilju. Pamet se ne da meriti s palico. Resnice ne moreš dokazati s pestjo, industrije in blagostanja ne moreš dvigniti s kanoni. Naša himna, ki jo pojejo levičarji in desničarji enako, pravi, da „naj robstva moč razbije duha meč", po domače: z meči svojega duha bomo razbili moč kapitalističnega, robstva.
Čim bolj globoko je kdo spoznal socialistični program, tem bolj je uverjen, da je treba kar najbolj pospeševati delavsko izobrazbo.
Tisti pa, ki se boje delavske kontrole, se boje tudi delavske izobrazbe. Ker pa hočejo kazati, da imajo tudi delavce za seboj, ustanavljajo razne posebne organizacije, ki naj jim služijo za stafažo, ki naj pa obenem članstvo in tudi druge ljudi zapeljejo v kakšne pretepe, ali pa vsaj proč od izobraževalnega dela.
Orjuna je nastala na ta način in mnogo nezavednih je polovila, čeprav ni mogla doseči tistega sijaja in moči kakršnega si je želela po fašistovskem vzoru. * Naše ljudstvo pozna fašizem kolikor toliko, zato ni šlo na ta lim. Kapitalizem pa ne miruje. Česar ni dosegel z »narodno" Orjuno, to upa doseči s socialistično. ,
»Svoboda" je začela komaj po malem dihati, odkar se je iznebila zarjanskega tajnika, ki je bil v svojem buržujskem mišljenju
tako odkrit, da se je celo izrazil za nasprotnika razrednega bou^Miružnice, kar jih je živelo, so začele J^^^Aisliti na skupno, enotno delovanje, '^Hflplko je kazalo, da bo novo delegacifl^^roorovanje pričetek novega živahnejšega razdobja. Posebno telovadni odseki so kazali lep razvoj. Pa si zmisli dr. Korun, »socialistični" pravni zastopnik kapitala, da bi to ne bilo dobro, in ustanovi s pomočjo svojih političnih pristašev drugo, posebno, toda za nevednežc bolj privlačno organizacijo z dvojnim imenom: za pretepače se imenuje »Udarniki", za resnejše sodruge pa »Udruženje delavskih rediteljev". Na obe imeni se v,ema kratica „UDR”.
Mladina ima posebno veselje z uniformo. Znano je, koliko ljudi je pri Sokolu samo zaradi rdeče srajce in kako so morali klerikalci, če so hoteli pridobiti mladino za Orle, posneti isti kroj, čeprav so ga prej proglašali za brezverskega. Kjer manjka ideje, tam je treba z uniformo . zedinjevati". Koliko je tako zedinjenje vredno, bo razumel vsak, kdor se spomni na grozote svetovne vojne, v kateri so si staii večkrat tudi taki sodrugi sovražno nasproti, ki so pred vojno delali in se borili skupno v isti tovarni rama ob rami. Uniforma je naredila iz enega Avstrijca, iz drugega pa Italijana, pobijala sta se torej samo radi uniforme.
Zdaj pa pomislite na to, da daje kapitalistična vlada tiste uniforme za vojake iz vašega žepa, iz vaših davkov. Prav tako daje podpore za Sokole, kadar so liberalci na vladi, za Orle pa, kadar so klerikalci. Ko so bili na vladi Kristanovi socialisti, so dobile podporo »socialistične" gospodarske organizacije. Prav ta način je vpeljal dr. Korun pri svojih »socialistih". V Ljudski tiskarni vladajo Korunovci. Ta tiskarna je draga, dobičke, ki jih nosi, plačujejo tisti, ki delajo in kupujejo njene izdelke. Iz teh dobičkov (neke vrste posrednih davkov torej) plačuje Ljudska tiskarna podporo svojim fašistom »Udarnikom." Za enkrat so sklenili dati 15.000 Din.
Vlada že ve, zakaj daje za kanone, namesto da bi dala za šole, za bolnišnice, za uradna poslopja in stanovanjske hiše, za razvoj kmetijstva in industrije, za blagostanje državljanov sploh. Vlada pravi, da daje za obrambo domovine in kdor tega ne verjame, je hujskač. Dr. Korun tudi ve, zakaj daje za »Udarnike" namesto da bi dal za »Svobodo" za izobrazbo, za tisk itd. On pravi, da daje za socializem, in kdor tega ne verjame, je hujskač.
V zavednosti je naša moč. Res je treba precej vedeti, da razumeš vse te intrige, vendar proletariat se je mnogo naučil v tej vojni in po vojni, danes vemo precej točno, kaj je socialpatriotizem!
Socializem je nekaj lepega, dobrega, vzvišenega. Nič takega se pa ne da doseči brez truda. Potrudi se tudi ti, da zmaga čimprej ta vzvišena ideja. Iz sebičnosti delaj nesebično za socializem, ki bo rešil vso človeško družbo in z njo tudi tebe. [..Socializem in vera”.]
Kmet in hudič.
(Ostalo še od zadnjič.]
Pametnejši si znajo vselej pomagati. Dominus vobiseum še nikoli ni kruha stradal, et cum spriritu tuo pa že velikokrat.
Zato nikar ne hodi v zvezo s preveč pametnimi, če ne maraš dobiti pri delu prevelikega pri jelu pa premajhnega kosa.
Ali poznaš pravljico, kako je kmet goljufal hudiča? V starih časih, ko pravijo, da so hodili hudiči še v človeški podobi po svetu lovit duše. se je eden namenil vjeti tudi kmeta. Toda kmet je bil prebrisan, ni se dal kar tako vjeti. zato je vstopil hudič k njemu v službo, da bosta več časa skupaj češ. enkrat ga bom že vjel. Ker pa hudiči baje nimajo želodca, ampak žive od samih idealov, jim ni treba nič jesti, zato sta sklenila, da bo hlapec delal ob svojem, jeseni bosta pa pridelek pošteno delila na polovico. „Kar zapišiva, da je zgornja polovica tvoja, spodnja pa moja.” Dobro, si misli kmet, če me misliš tako neumno loviti, bom pa rajši jaz tebe vjel! Kmet je nasejal pšenico in jeseni požel zgornjo polovico, spodnjo pa prepustil hudiču. Ta je odšel s popolnoma praznimi rokami, vse leto je moral trdo delati, jeseni pa ni imel niti za par litrov vina, da bi bil šel v gostilne duše lovit. Vso zimo je premišljeval in spomladi je napravil novo pogodbo, po kateri mora biti zgornja polovica njegova. Dobro, pravi kmet pa naj bo!
Nasadil je po vsem polju sam krompir, jeseni pa je prepustil hudiču njegovo zgornjo polovico, sam pa pospravil bogato žetev.
Hudič pa še ni obupal, na vsak način je hotel ogoljufati kmeta in se je pogodil še za tretje leto hlapčevanja, samo toliko je zahteval naj kmet uvidi, da mu je delal dve leti zastonj in da naj mu za tretje leto prizna oboje, vrh in korenine. Kmet je bil tudi s tem zadovoljen, pridno sta orala in sejala, plela in okopavala, hudič je bil še posebno priden, ker si je mislil, da mu letos ne uide plačilo. Kmetu še niti delati ni bilo več treba, ker je prepridni hudič vse sam naredil v svoji požrešnosti... Jeseni pa je zopet vso vrednost spravil prebrisani kmet, ki vsi že veste, da je to leto rasla na njegovem polju sama koruza. Vsi ste to uganili, hudič je bil tako neumen, da se je dal še v tretjič ukaniti.
Kakor vsaka pravljica, tako ima tudi ta svoj pomen za resnično življenje, če si znamo izluščiti iz nje jedro. Seveda si je takoj treba izbiti iz glave pravega hudiča, tistega, ki nam ga slika naša ljuba sveta cerkev, tista, ki se skriva za § 122, češ. da branimo ljudem, da bi verjeli, kar hočejo. Na tistega hudiča se pravljica ne vjema. Pač pa se vjema na staroslovenskega hudiča. V staroslovenskem jeziku [in v drugih slovanskih jezikih še tudi dandanes!] pomeni namreč hudič revnega, siromašnega človeka, tistega, ki smo se ga zdaj navadili imeovati s tujo besedo proletarca.
Kmet pa tudi ne pomeni tistega, ki mora delati, če hoče da ga zemlja prehrani, ampak pomeni bogataša, kapitalista, tistega pač. ki mu ni treba več delati, ker mu narede vse hudiči, hlapci, proletarci.
Kdor zdaj še enkrat premisli vso pravljico, jo bo razumel, kakor da bi jo sam doživel. Kolikokrat se je ta pravljica ponavljala v zgodovini, kolikokrat v naši dobi, ki je še ne štejemo v zgodovino, in kolikokrat se ponavlja zdaj, prav zdaj! V nedeljo pojde zopet par hudičkov vdinjat se za hlapca na kongres ..zedinjenja” proletariata s kapitalisti, zopet bodo sklepali pogodbo na polovico in zopet bodo ogoljufani enkrat za zgornjo, drugič za spodnjo polovico, če bodo pa hoteli oboje, bo sadil dr. Korun koruzo.
E, mnogo je še koruznega socializma. Pred par leti smo videli, kako so drveli hudički k socialistom. da si bodo delili, in kako so svoje prebrisane voditelje gonili v ministrstvo, „da bo imel proletariat več moči in ugleda,” sadove so pa poželi potem voditelji kapitalisti [pšenica]. Pa so šli še enkrat „na polovico,” drli so skupaj za komunističnimi vodniki, izgovorili so si spodnjo polovico — sadove so pobrali zopet voditelji, kapitalisti [krompir]. Zdaj gredo še enkrat in zahtevajo oboje, vrh in
korenine, pa mislijo, da bodo gotovo mnogo pridelali, voditelje pa popolnoma ogoljufali — toliko pametni pa niso, da	bi se	dogovorili tudi	o semenu,
niti ne spomnijo se	ne na	koruzo,	kakor	da bi bila
samo pšenica in krompir na svetu ...
Neumni naj ne hodi lovit pametne. Posebno naj ne upa, da se	bodo	dali od	njega	ogoljufati,
narobe bo. Najprej	se je	treba	otresti	neumnosti,
spoznati je treba razločke med pšenico, krompirjem in koruzo, potem je treba napraviti pogodbo, natančno pogodbo, da bo določeno vse od oranja in sejanja pa prav do setve in mlatve. Potem je treba biti pri vsem delu zraven in gledati in paziti na red. Potem je mogoče upati, da bo žetev pošteno razdeljena. Hudički, pazite 12. avgusta na pogodbo, na pravilnik — če ni boljše, da sploh ne greste s kapitalisti češnje zobat...
Če nam smejo pomagati.
Trbovlje, 12. 8. 1923.
Danes so Trbovlje pod vtisom mrtvega velikana in zdi se, kakor da bi bile v smrtni agoniji. Na eni strani se šopiri moč Trbov. premogokopne družbe, na drugi strani čaka izstradano in do kosti izmozgano delavstvo. Ta dva orjaka se gledata iz oči v oči kakor dva razjarjena petelina ter čakata, kdaj bo bila ura odločilnega boja.
Za zaledjem pa že čaka diplomat tajne politike, tisti, ki zna tako umetno propagirati komunizem, kakor je delal to na Dunaju Stefanovič pod prisego. V Sloveniji je ta storil za proletariat veliko uslugo s tem, da je ustanovil enotno fronto delovnega ljudstva, seveda z namenom, da sebe reši v narodni skupščini.
Ko je dovršil to veliko delo in je rešil proletariat iz spon kapitalizma v eni državi, je šel v drugo, da še tam podobno delo dovrši. Še pred tem potovanjem se je bilo pa treba obrniti v Beograd, da nabere zase in svoje pomočnike nekaj financ. Brez podpore bi mu pomočniki gotovo ne ostali zvesti. Ker je bil pa za njega samega položaj pretežaven, si je iskal nekaj sotrudnikov, da v Trbovljah ustanove radikalno stranko. Za prvi hip je kar vpostavil odbornike, katerih imena so znana: Miha Koren, Anton Suntajs, Franc Planinec, Jurij Hacin (bivši župan), A. Zupančič. Ivan Zavo-lovšek, Mirko Coukan, Franc Uhle, Rudolf Baloh, Ivan Rems in Barcutini. Da ta tajni diplomat res ne bi držal križem rok, je bilo prvo njegovo delo, da vpostavi skupno z apostoli začasni program, ki je bil v kolikor smo bili poučeni, le lokalnega pomena.
I. Revizija zadnjega mezdnega gibanja.
II. Za nadure se povišajo mezde od 50 % na 100°/°.
III. Potrditev izreka sodnega senata za oprostitev Monfreda.
IV. Ukinitev političnega preganjanja.
V. Dovoljenje povrnitve izgnancev iz občine.
VI. Izročitev delavskega doma in rudarskega doma.
VII. Razpust sedanjega gerentstva in nadomestilo z radikalnim proponentom: proponent za ge-renta Anton Suntajs.
Kratek čas za tem so apostoli že priredili mision. Dne 17. marca so sklicali javni volilni shod v gostilni Forte. Verne ovčice so se zbrale od vseh strani v precejšnjem številu. Zgodila pa se je nesreča. Ko se je prikazal glavni apostol M. K. na balkonu Fortejeve hiše, je začelo grmeti, oblačno je že itak bilo, deževalo je in se bliskalo, da je kar žvižgalo mimo ušes. Vse se je preplašilo. Ovčice so zbežale v svoje domače hleve, misionar je v hudi sili zbral skupaj le 36 pastirjev.
Polagoma se je vreme pomirilo. Diplomat je nekoč izrazil, da je zmožen takega čudeža, da požene iz Trbovelj vse tiste pastirje, ki bi mu hoteli motiti čredo.
Da si utrdi svojo postojanko, je na temelju programa, katerega je postavila skupščina za Trbovlje, namesto prve točke v Beogradu sposloval zadnjo v tem oziru. Ker Miha Koren s svojim misio-nom kot nosilec liste ni prišel do Beograda, mu je diplomat v zaslugo podelil namesto A. Suntajsa gerentsko službo, za kar smo mu trboveljski delavci, še bolj pa ostali — burgarji — hvaležni, ker smo komaj pričakovali spremembo gerentstva.
Da pa ne bi kar tako vse mrtvo in tiho ostalo v Trbovljah, kakor je zdaj, je 2. avg. novopečena radikalna stranka sklicala diskusijski sestanek v gostilni Forte. Dnevni red je bil: stališče radikalne stranke in mezdno gibanje rudarjev. Sklical in o tvoril je sestanek tajnik radikalne stranke, gosp. Anton Suntajs, ki je podal kratko poročilo o stranki. Potem je dal besedo gospodu Podbevšku, kateri je podal izjavo, da je imela krajevna organizacja NRS v Trbovljah sejo v nedeljo dne 29. julija. Na njej so se razgovarjali o diskusijskem večeru, na katerem naj se stavkujoče rudarje vpraša,^ če dovole, da stopi NRS v boj s Trbov. prem. družbo. Po njihovem mnenju bi bilo dobro, če bi kakšna politična stranka ozir. organizacija sodelovala pri mezdnih gibanjih.
Na to so vpadli medklici, da bi imela potem stavka politično ozadje in bi nam vlada takoj naprtila na hrbet vojaštvo. Prav s ponosom se nato oglasi g. Suntajs z medklicem: Dokler bo v Trbovljah NRS, ne bo vojaštva. Pojavili so se različni medklici, n. pr.: da je radikalna vlada vpostavila
zakon o zaščiti države. G. Podbevšek je odgovoril, da zakon o zaščiti države ni delo radikalne temveč demokratske vlade in je dokazoval, da so bili poslanci različnih strank zastopani v narodnem predstavništvu, katere stranke so bile smatrane kot zastopnice delavstva iz Slovenije. S tem je hotel dokazati samo, da ti gospodje le slepijo, da pa se v resnici za interese delavnega ljudstva nič ne brigajo,
Radi tega je ustanoljena NRS v Sloveniji, da pa ne nameravamo nikakšne ustanovitve strokovne organizacije, ker delavski razred ne smemo še bolj razkrojiti, kakor je danes.
Za Podbevškom je govoril od nezavisnih Weinberger, ki je opozarjal navzoče, naj ne nasedejo raznim agitatorjem. Te besede si je A. Suntajs zabeležil inWeinberger ga je opozoril, čemu si notira! Suntajsovega odgovora nismo razumeli. Nadalje je očital govornik Podbevšku, da je faliran socialpa-triot, ki je bil nekoč celo urednik „Napreja“ in ga je zmerjal direktno z besedo „faliran Bernot“. Podbevšek na to ni nič odgovoril.
Nadaljeval je govoriti Podbevšek: da je NRS pripravljena stopiti v akcijo mezdnega gibanja, če ji delavstvo izreče zaupanje. Takšno ponudbo so navzoči odločno odklonili z utemeljitvijo, da ne moremo sodelovati z meščanskimi strankami (ker nimate pravega soc. programa, kakor „Zarjani“ ali novi socialisti pri nas,J^^^? Op. ur.) Neodvisni Salomon je izjavil, ^■fctavkovno vodstvo že interveniralo pri vladif^^Hkgtitev inostranskega kapitalista in je ta imefl^^Ktf ustreči delavstvu. Če bi imeli radikali spra^MIln pomagati delavcem, ne bi pošiljali Podbmka popraševat delavce za dovoljenje. Besede ni ostal dolžan tudi Kolšek (neodv.), ki pa se je strinjal s predgovornikom.
Končno dobi besedo še bivši izvoljeni komunistični župan Hacin, ki je sedaj tudi radikalec in začel razlagati o stavki 1. 1920, o komunistu Peta-koviču, ni pa imel sreče, da bi mogel obširneje poročati, ker so pričeli zborovalci peti, da je bil vsak govor onemogočen. G. Suntajs je k zaključku bolestno izjavil, da se mu zdi le prežalostno, da ob takšni stavki še prepevajo, nakar je sestanek končal brez zaključka.
Takšen je razvoj, po osebah seveda, od komunistične in nevtralne strokovne enotne fronte delovnega ljudstva v Sloveniji pa do neodvisne in radikalne stranke. Zadnja si je začrtala krasen program, ki pa ga da samo tistim, ki njej zaupajo. Trboveljski rudar, če ni bilo sreče še pri volitvah v narodno skupščino, je bo pa nekaj vsaj še pri občinskih volitvah. Morda bo g. Koren sedel za daljši čas na občinski stolček, na katerega že dolgo čaka kot »ekonomsko najzmožnejši človek11. Morda bo imel pa tudi v tem oziru tajni diplomat srečo.
Navzoč! opaiovalcc,
Pregled.
Stavko jadranskih mornarjev je preiskovala posebna komisija, ki je prišla do zaključka, da delavske plače ne zadostujejo niti za skromno življenje. In to vse zato. ker vlada parobrodnim društvom ne zviša — subvencije. Torej jim jo bodo najbrže zvišali, namesto da bi paroplovbo po načrtu stavku-jočega delavstva kratkomalo podržavili. Že več nego dva meseca traja stavka, pa gospodje se nočejo prepričati, da niso samo subvencije premajhne, temveč tudi podjetniški profiti preveliki v razmerju s tistim, kar dajejo svojim sužnjem.
Radič je pobegnil neznano kam, baje pa na Madžarsko. Vlada noče o tem nič vedeti. In še razne skrivnosti so okrog tega. Pravosodni minister je sedaj po njegovem begu podpisal akt o izročitvi Radiča sodišču. Obenem je naročil policiji .naj ga izsledi”.
Bolgarska Cankova vlada je v hudih stiskah, ker se ji ne posreči usianoviti koalicijo buržujskih strank. Liga oficirjev in makedonstvujušči forsirajo novo vlado pod generalom Lazarovim.
Cunov kabinet je v Nemčiji padel. Na njegovem mestu se je sestavil novi pod nemškim narod-njakarjem Stresemannom. Padec Cunovega ministr-stva je povzročila nezaupnica, ki so mu jo dali socialni demokrati. Tudi ti so vstopili v novo vlado in sicer v razmerju 4:12. Prevzeli so obnovo, notranje ministrstvo, finance in pravosodje, obenem imajo podkancelarstvo. Položaj je v Nemčiji res strašen in inostranec si komaj sme lastiti pravico do sodbe in obsodbe. Vendar je vprašanje, če je bilo treba, da stopi nemška socialna demokracija v take zveze z buržoazijo. Nam bi bila načelna doslednost ljubša in v tako ministrstvo ne bi nikoli vstopili.
Novi nemški kancelar Stresernann je v svojem nastopnem govoru izjavil, da se Nemčija z nasiljem ne bo dala krotiti. Zavezniki ji morajo izročiti zasedeno ozemlje in ji dovoliti nekaj odloga, potem šele bo Nemčija zmožna poravnati svoje obveznosti. Reparacijski komisiji so že sporočil, da morajo začasno ustaviti dobave zavezniškim državam. — V Nemčiji delajo komunisti in drugi razbijači krvave nemire, ki se jim pa nočejo tako posrečiti, kakor bi oni želeli.
Boljševiki sklepajo zvezo z nemškimi fašisti in visokimi bivšimi oficirji. Svoja glasila dajejo drug drugemu na razpolago, prirejajo pa že tudi skupne shode. Nacionalistični listi pišejo, da nastopajo komunistični govorniki na teh shodih, ..kakor
da bi bili naši*'. Dolgo časa so se Moskoviti hlinili, predno so do konca pokazali, da so čisto navadne izdajice proletarske internacionale.
Nasprotniki si ne upajo več pobijati socializem, zato ne najdete v pravih kapitalističnih listih nika-kih stvarnih napadov več, samo s tem nas pobijajo, da smo v svojih lastnih vrstah tudi vzgojili kapitaliste in da smo razcepljeni. Vsi ti »socialistični voditelji”, ki imajo vsak svojo strujo in zaradi katerih nam kapitalistični listi lahko očitajo, da smo razcepljeni, so pa sodelovali z buržujskimi strankami in sodelujejo še zdaj: Kristan, Kocmur, Golouh, dr. Korun — vsi so bili in so tam. Nevednemu delavstvu pa pravijo, da so še socialisti in so sklicali za 12. avgusta celo svoj kongres. Posamezniki so se zedinili, pa hočejo, da bi se dal proletariat od tega zedinjenja zapeljati, da bi zopet verjel tistim, ki so mu vzeli njegove milijone, pa mu hočejo zdaj vzeti še tudi njegovo zavednost, da ne bi bil zmožen sam voditi svoje organizacije. Javnih debat v časopisih se najbolj boje in ko je stranka na svojih kongresih sklenila o vsem pisati javno in odkrito, so zagnali krik, da je to nesocialistično in da zahteva to samo strankin tajnik, ki sploh ni zmožen drugega dela nego .umazanega blatenja”. Pravilnika ne marajo, pa tudi proti njemu si ne upajo nastopiti, ampak zopet pravijo, da je pravilnik samo tajnikov. Vse zato, da omajajo vero delavstva v lastno moč in mu prikažejo vso stranko samo v luči tajnikove osebe, ki je zato postavljen, da izvršuje sklepe. Naša pokrajinska organizacija stoji na temelju pravilnika in se prav nič ne ozira na nobeno osebo, zato jj ni treba, da bi se imenovala po tej ali oni osebi, 'nasprotno, če katerakoli oseba odpade se pri nas prav nič ne izpremeni. Tudi če Ber-not odpade, se ne bo nič izpremenilo, pravilnik bo. ki nas bo družil, Korunovce. Kristanovce. Golouhov-ce, Kocmurjev«** in druge pristaše posameznih oseb bomo pa vselej morali imenovati po osebah, ker nimajo nič drugega stvarnega na sebi, nego delajo kapitalizmu rešilno službo pod socialističnim imenom. Da s. Bernot ni tako ..ostuden osebni napadalec in blatilec”, kakor bi ga te osebe in njih pristaši radi pokazali, za to je najboljši dokaz njegova knjižica ..Socializem in vera", ki je sicer rezala in še reže v živo. ki pa vendar ni našla pri vseh teh imenitnih socialistih niti najmanjše obsodbice, še do danes ni ne ta ne oni imel korajže napisati v svojem lističu kaj proti njej, ampak jo je hotel z molkom ubiti. Le stvarnih debat se tako boje vsi ti ljudje, in vse to zato. ker bi stvarne debate privedle delavstvo tja. kamor ga hoče privesti omenjena knjižica: k samozavesti in k lastnemu presojanju, k širši in globlji izobrazbi in k pravemu organizacijskemu sodelovanju, kar je edina pot za ustvaritev socialistične družbe, ki se je ti kapitalisti tako boje.
Dopisi.
V album več omladincem v Trbovljah. Ker
me napadate v .Glasu svobode” z dne 9. avgusta 1923. št. 17. da teroriziram proletarsko mladino, vam odgovarjam javno. Povedati moram resnici na ljubo, da tako. kakor vzgajate otroke, jih boste pripeljali v popolno anarhijo. Ko ste jih zbrali k prvi vaji. ste jih naučili izzivati s .socialpatrioti" in raznimi drugimi priimki. Na prvi hip, ko sem slišala še bolj podivjano deco. sem jo pokarala, ker vem, da so starši zapeljani, zato jim puščajo po ulicah izzivati in kričati. Voditeljem proletarske mladine polagam na srce, da s takšno vzgojo: s sovraštvom do sočloveka. ki enako trpi. ne boste želi sadu. Vidim, da ne delate za izobrazbo proletariata, nasprotno, spravljate ga v še večjo temo. zato vam priporočam, da se najprej sami naučite socializma in potem boste lahko učili podivjano proletarsko mladino, da bomo lahko postavili proti kapitalu močno zavedno proletarsko armado. Vaša izzivanja s socialpatrioti. z umirajočo druždo, s skrahirano bando in z grožnjami, katere imate vedno na jeziku, mi dajejo vedno večji pogum, da delam za socialistično družbo. Vem. da vam je moj mož trn v peti, ker si upa pokazati barvo, je naročnik ..Napreja" ter član vseh social, organizacij, ker nima razredne zavednosti samo na jeziku temveč jo zna pokazati in jo nosi s ponosom v srcu. Kar se pa tiče očitanja mojemu možu, da je amsterdamovec, pripominjam samo to nekdaj ekstremnim komunistom, sedaj nezavisnim, da se boste vi vsi skupaj kmalu včlanili v Rimu. Glede skrahirane in umirajoče socialpatriotske bande pripuščam boj uredništvu. Pozivam pisca zgoraj na' vedenega članka, da drugič pride z imenom na dan, ker zahrbtno delovanje je demagogija in hujskanja. Drugič kaj več.
Proletarska žena: Frančiška Ajdiškova.
Op. ur. Sociapatrioti so tisti, ki pravijo, da je treba .domovino” [-dobiček) braniti in zato glasujejo za kanone ali pa za podporo socialistični orjuni [Udarnikom). Seveda ne delajo ne eni ne drugi iz ljubezni do prave domovine oziroma socializma, ampak zato. da ostane kapitalistični red na krmilu v državi in med proletariatom. Citajte današnji uvodnik. Kdor zmerja nas za socialpatriote. ki se proti temu borimo, pomaga dr. Korunu podaljšati zmešnjavo. Če dela to za nalašč, je sam socialpatriot s Korunovci vred. če pa dela to iz nevednosti, naj se skrije, da ga ne bo sram. Proletariat nima za-prtih oči!
Iz Trlica: [Prerokovanje dr. Koruna.] Oblastna organizacija ali grupa okoli Koruna je sklicala za 3. juL člansko zborovanje, ki ga je posetilo reci in piši deset mož. Ker nisem član te organizacije, seveda nisem imel pravice udeležbe na tem sestanku. Ali zgodilo se je čudo! Sam gosp. dr. Korun so me tako neznansko počastili, da so me prav osebno vabili:	ne vem pa. ali zato, ker je bila udeležba
premajhna in bi jo jaz vendar za enega povečal, ali pa zato. ker so mislili, da me bodo tisti dan njihove besede o idealizmu tako ganile, da se bom potrkal na prsa in kot ponižen grešnik pricapljal v Njihovega veličanstva grupico. Ker prav rad poslušam razne advokate pri zavijanju resnice, sem se temu vabilu zares in celo z veseljem odzval. Na tem veličastnem sestanku pa nisem slišal ves čas prav nič drugega, kakor Bemot, Bernot pa zopet Bernot in, kar je še lepše, je visoki mož [Korun namreč] na polna usta prerokoval, da glasilo »Naprej” niti 14 dni ne bo moglo več izhajati; priporočal pa je kot agilen človek seveda .Enakost** in je res pridobil enega naročnika. ..Naprejevih" naročnikov pa niti enega ni ostrašil. Takole, gospodje okoli Koruna! Posrečilo se vam je, da ste ..Napre-ju" za par dni izposlovali ustavitev, toda ta ,. umazani" .Naprej," kakor ga imenujete, bo izhajal še dalje in marsikaj vam bo še povedal, kar vam ne bo ljubo. Toliko za danes, drugič pa še kaj več!
*	Viktor Vuk, Tržič.
Trbovlje. V zadnjem ..Ljudskem glasu" št. 32. je pod naslovom „Iz dravske doline" priobčen dopis. ki jasno kaže prav žalostno sliko o tem. kako se razni predsedniki in tajniki zanimajo za delavsko gibanje. Človek bi skoro ne mogel verjeti, da je tako. ali vendar je res: v strokovnem gibanju vodijo nekateri ljudje nepolitično politiKo. Da pa ne bodo sodrugi na Muti mislili, da so le oni tako srečni, jim hočem tudi jaz povedati najnovejši slučaj. ki se je dogodil pri nas v Trbovljah. Slovenska javnost, pa tudi že nemški sodrugi vedo, da so rudarji Trb. premogokopne družbe že 3 tedne v stavki. samo predsednik pokraj. strokovne komisije še tega ne ve [najbrž kot glavni urednik ne bere ..Delavca." op. ur.], ali pa vedeti noče. Dne 9. t. m. je bil namreč v 'irbovljah. pa ni čutil potrebe da bi se bil oglasil v tajništvu rudarske organizacije, da bi dal eventv. kakšne smernice ali pa Di sprejel kakšne informacije o tako važnem mezdnem gibanju kakršno je baš rudarsko. Seveda ni bil sedaj čas. zanimati se za strokovni pokret. ker je bila večja potreba, da se spravijo skupaj posamezniki na nepravilno sklican Korunov kongres, ki je imel nalogo konsolidirati vprašanje posameznih generalov proti volji proletariata, ki noče, da bi »e še kdo po izmozganih hrbtih delavstva zrinil do poslanskih in ministrskih stolčkov ter vladal od zgoraj navzdol, ker noče, da bi moralo še dalje tako plesati, kakor bi godli soc. generali na buržujske gosli. Večkrat se je že zgodilo, da so posamezniki postali kapitalisti. delavstvo pa še danes strada in še bo stradalo.
Res. čudne so razmere pri strokovni komisiji, odkar vodijo ..poveljniki" nepolitično politiko.
Delavec.
Šoštanj. Že dolgo časa se nam zbira razni material in ker je že vsega preveč, mora nekaj ven. da je prostora za drugo. Kakor povsod so bogovi tudi pri nas. Ne marajo sodelovati s članstvom, temveč delajo vse po svoji volji. To nam je že dosti škodovalo, n. pr. takrat, ko smo imeli veselico in je bilo nekaj dobička, denarja pa nikjer ni. Če vprašaš blagajnika, pravi, da denarja ni sprejel, vender ti vseeno izplača kolikor hočeš če mu pokažeš potrdilo. Vprašaš tajnika, kje je denar, pravi: .Blagajniku sem ga izročil v gostilni:" Tako! Zato naj trpi članstvo! Ne, to ne gre, zahtevamo, da se stvar razčisti. Drug primer: Na dan 1. maja pozove ta bog govornika na lastno pest in ta govornik dobi dvakrat izplačane diete. Ali je to prav? Tretji primer: Na lastno roko je pozval Korena iz Celja, za kar nima on brez odbora in članstva nobene pravi, ce. Na tisto sejo je res prišlo nekaj sodrugov. pa še ti se niso strinjali s Korenovim govorom, da ni mogel nikamor s svojim razdiranjem. Četrti in za danes zadnji primer: Prišel je hudi 12. avgust, „ki jjo z vami pometel". Mislil je na Korunov kongres dezerterjev. Tam je hotel biti tudi delegat in nastopiti kot zagovornik konsumarjev in Golouhovcev. Ponudil se je, da gre lahko, in je kar začel pobirati podpise. Tako nekako okoli dvajset podpisov je dobil, pa še ti sami nezavedni, ker izmed zavednih ni podpisal nobeden. Šel je sam na lastno pest, da zastopa šoštanjski proletariat, katerega pa na njegovi strani ni prav nič, četudi je dobil nekaj podpisov, ko pa ljudje niso vedeli, kaj podpisujejo. Zastopal je vse Šoštanjske organizirance. katerih nas je okrog 80 članov in članic. Tako, dvajset odločuje proti šesdeset, ti zadnji smo samo Stimnivieh. kaj? Tisti delegat, ki je šel v Celje na kongres, tudi nima pravice do diet. katere mu je blagajnik izplačal [V vednost blagajniku!] Pri nas je organizacija članstvo in to bo odločevalo, kdo bo dobil diete, ne pa par nadsodrugov za kakšnim ogalom. Zapomnite si to. J. T. in J. J.
Da se ta mišmaš že enkrat razčisti, sklicujem planski sestanek, za soboto 18. t. m. ob 8. zve-
čer v gostilni pri To ter ju. Vabim vse članstvo, pa tudi naš občinski odbor bi rad videl skupaj z nami. Pa prav brez izjeme. Sodrugi, ali boste še dolgo samo zraven gledali ? Primite vendar sami za vajeti in vodite sami, sicer se bo voz zvrnil in pokopal pod sabo ves vaš dosedanji trud. Kličem vam še enkrat: na delo. vzemite retni mlin in izčistite žito, ki je polno plevela.
Podpredsednik: J. Koradej, 1. r.
Iz Podsrede pri Kozjem. Kakor v drugih občinah Slovenije tako ležijo tudi v Podsredi kompleksi veleposestva gro£a Windischgratza, ki spadajo po zakonu pod agrarno reformo, t. j., da dobijo to zemljo liste družine, ki se bavijo s poljedelstvom, pa nimajo svoje zemlje. V občini Podsredi pa, ki se je izkazala pri volitvah posebno za krščansko pravično, vidimo naenkrat, da so se protizakonito borili za agrarni odbor v občini tisti veliki posestniki, ki imajo kar 16 ha svoje zemlje, da je še obdelavati ne morejo, ter so povrh še obrtniki. Odborniki so si potem najprej razdelili zemljo sami med seboj kakor n. pr. Jože Preskar, čeprav je okrožni agrarni urad posebno opozarjal v svoji rešitvi, da ne sme dobiti zemlje v zakup nobeden, kdor ima že 10 oralov svoje zemlje. Seveda občinski agrarni odbor v Podsredi je šel preko vsega tega in je še ponovno izvršil protizakonito razdelitev, da niso dobile revne družine nič zemlje. Že večkrat smo o-rnenili na shodih in Mitasopisu, da nevednost in brezbrižnost tepe ljudi.jB., bi v Podsredi delavci in mali kmetje upravljali nHojj^rganizacijo tako, kakor so pokazali pri ustanovim in če bi čiteii vsaj enkrat ne teden, pa bi bili zmožni sami zadušiti tako izkoriščanje od strani večjih posestnikov in si pomagali. Ker pa so uverjeni, da bodo že g. župnik in par tistih boljših kmetov in trgovcev vse uredili, je čisto prav, da se jim tako godi Zavedni delavski zaupniki smo pa kljub temu storili potrebne korake v tej zadevi na merodajno mesto.
Jesenice. [Pretekli teden smo prejeli ob času, ko je oii ..Ljudski glas" štev. 32. že ves postavljen, z Jesenic dopis, iz katerega smo le najvažnejše objavili takoj, drugo objavimo danes]. Dne 5. avg. smo člani krajevne organizacije SSJ na Jesenicah precej obširno pretresali celotni položaj naše stranke osobito z ozirom na že neštete puče v zadnjem času. Med nami je jasno in niti en sam obiaček dvoma, da bi ne bili na poti do resnice, se ne pojavlja v naših vrstah. Imeli pa smo izjemo. Sodrug, ki nikdar in nikoli ni imel časa priti na sestanke in ga je tudi blagajnik zaman lovil zadnje čase, da bi obračunal mesečni prispevek. Zvedeli smo pa. da sa omenjeni sodrug večkrat sprehaja po Bledu s svojim prijateljem Antonom Kristanom, za kar mora imeti in gotovo ima dovolj časa. O tem danes le mimogrede, več o tem bomo spregovorili na članskem sestanku, ki se bo po sklepu zadnjega sestanka vršil 15. avg. ob 9. dop. v gostilniških prostorih Lovrota Noča na Javorniku, Sodrugi se udeležijo tega sestanka pod parolo, kakor je bilo sklenjeno z ozirom na predstoječe občinske volitve za občino Koroško Belo. Ko bodo spoznali naš boj za resni-nično pot iz teme še nešteti sužnji teme širom teritorija naše države, tedaj bodo v spoznanju resnice zaklicali onim .apage, satan a s" (poberi se satan!], ki hočejo dandanes na svojih ..kongresih papežev" pod krinko socializma uganjanti politiko, ki je še za kapitaliste nedostojna.
Iz stranke.
O bilanci bomo še večkrat govorili, zato si jo spravite!
Seja pokrajinskega odbora SSJ. in KDZ. se bo vršila v nedeljo dne 19. avg. ob 8. uri zjutraj v hotelu g. Juvančiča na Zidanem mostu, blizu postaje.
Za mesec maj je še obračunala sledeča org.: 21. Oplotnica 22; zadnjijPizkaz 1084 članov, zdaj skupaj 1106 članov.
Za mesec junij sta obračunali	še sledeči organizaciji: 18. Oplotnica	22;	19. Škale	34; zadnji
izkaz 980 članov, zdaj skupaj 1036 klanov.
Za mesec julij so obračunale sledeče organ.: 1. Pišece 10; 2. Velenje 30; 3. Jesenic? 47; skupaj 87 članov.
Tiskovni sklad.
Od 1. L do 9. VIII.	smo	prejeli	Din	11.964'50
K. Kocjančič	9'50
Jos. Pastorek, Ljubljana	10'—
..Naprejevci" v Krškem	18'—
Skupaj [1.1. — 13. VIII.]	Din	12.002	—
Razno.
Selitev. Z današnjim dnem se preseli v Krško tudi pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ, Zato naslavljajte vse dopise za tajništvo, za ..Naprej", za ,.Ljudski glas" in za „Vorwarts“ na naslov .Naprej" Krško.
Položnice pa ostanejo seveda tudi nadalje iste kakor doslej: Ljubljana št. 11.959, ker je za Slovenijo čekovni urad samo v Ljubljani. Poučite o tem tiste, ki premalo čitajo.
Ljudska tiskarna je dala ..Udarnikom" 15.000 Din podpore. V uvodniku smo poskusili povedati
kakšen pomen ima to. Odborniki Ljudske tiskarne so vodili tudi »kongres posameznikov" v Celju 12. avg. Ali je treba še kaj več govoriti?
G. Anton Tanc iz boln. blagajne v Šoštanju se je razkoračil v .Enakosti", ker nismo objavili njegovega dopisa. Če nam kak škof pošljejo kakšno dobro pismo, ga objavimo, čeprav niso član SSJ. Slabe čečkarije naj pa škofje in drugi gg. pošljejo tja, kjer so organizirani. Šest velikih pol je napisal! za ..Naprej” pa ne da niti naročnine! Če se bo izgovarjal. da zato nismo objavili ker je proti nam. naj pogleda v zadnji ..Ljudki glas”, kakšno izjavo smo objavili Korenu, ki ima danes nanjo že odgovor s. Leskoška. Kaj takega napišite pa objavimo!
Težave z našim tiskom. Razmeroma majhna tiskarna v Krškem, ki nam zdaj tiska naše časopise, ne more biti tako na kratko dobo urejena za tisk dnevnika. Lastnik je to dobro vedel in obljubil šele za 23. avg., mi smo mu pa v sili padli v hišo kar takoj. Pri tej naglici je bilo tudi samo 3 kratno izdani e na teden nemogoče.
Naročnike ..Napreja” prosimo potrpljenja. Če bo tiskarna res šele od 23. tm. mogla zadostiti dnevniku, bomo naročnino temu primerno znižali, da bodo naročniki plačali za september toliko manj. za kolikor so bili v avgustu prikrajšani Žal bi nam bilo za tiste, ki bi vsled tega nereda odpadli, kakor nam je žal za vse proletarce, ki se dajo bodisi zaradi draginje, bodisi zaradi hujskanja ter ščuvanja zapeljati tako daleč, da odpovedo socialistični tisk in ostanejo brez časopisa ali si naroče kak kapitalistični list. Žal nam je, slabejši pa radi tega ne bomo prav nič, kajti za zmago potrebujemo bo-riteljev. ki se ne dajo zapeljati od nikogar in ničesar,
O .Kongresu" g. dr. Koruna, Golouha. Čobala in še par drugih, ki so se zbrali 12. t. m. v Celju, bomo dali prvo besedo njim samim. V .Jutru" so jo že izpregovorili, zdi se nam, da jo je pisal dr. Korun sam, čeprav ..Jutro" še ni ..socialistično glasilo."
Upamo, da ne bomo nikdar tako padli, da bi
sledili hujskačem, ki so na kongresu bogov 12. avg. že zopet sklenili ubiti ..Naprej” in priporočali, naj vsi odpovedo ..Naprej," »Ljudski glas" in „Vor-warts“ [govoril Petejan iz mariborske bolniške blagajne.] Nasprotno, mi bomo priporočali, naj naši či-tatelji tudi druge časopise čitajo, da se bodo znali odločiti po stvarnih vidikih, ne pa po priljubljenosti te ali one osebe.
Popravek. Z ozirom na podlistek v „Lj. gl." štev. 30. „Fedor Mikic: Porotne obravnave v Celu” smo prejeli sledeči popravek: „Ni res. da so v naši gostilni pijančevali tisti večer, ko je bil orožnik g. Lužnik umorjen ali se je ponesrečil, pač pa je res, da so pijančevali po drugih gostilnah. — Marija Zingler, Pesje — Velenje.
Okrožni zlet DTE v Šoštanju se bo vršil 9. sept. Obvezen je za vse enote mariborskega o-krožja, te so: Celje. Maribor, Črna in Šoštanj. Tiste organizacije, ki se nameravajo zleta udeležiti, naj takoj zaprosijo za izkaznice, ki bodo veljala vsaka 50 para. Za te morajo obračunati najkasneje na zletni dan. Izvolijo naj tudi potrebno število rediteljev, na 10 — 20 oseb enega. [Spored in vse ostalo objavimo prihodnjič. Op. ur.]
Vse DTE naj takoj izpolnijo vprašalne pole, ki so jih dobile od Zveze v svrho statistike, in naj jih takoj pošljejo na S. D. I. Z. ..Svoboda" v Ljubljani Židovska ulica.
Dokazilna izjava.
S. Franju Korenu na priobčeno izjavo v »Ljudskem glasu" štev. 32, v kateri me poživlja, naj mu dokažem, da je bil že davno zedinjen z generali, ki jim gre za stolčke, ki bi se pri političnem plenu razdeljevali. To dokazati po naši socialistični morali je lahko, sicer je pa že vse dokazano: tako n. pr. v uvodniku »Ljudskega glasu štev. 32,“ s kako fineso je s. Koren delal, da bi se uničil „Naprej“ ob času, ko ni več služil njegovim interesom. Nadalje razni sestanki z nasprotniki načela javnosti in privatno dopisovanje glede razbitja pokrajinskega odbora SSJ i. t. d. Po meščanski morali pa ne bom doprinašal dokazov toliko časa, dokler ostane s. Koren med socialisti, pa naj si bo desetkrat opozicionalec ali moj osebni nasprotnik. In to iz razlogov, ker je meščanska morala taka, da se da napraviti iz resnice laž in obratno iz laži resnica. N. pr. če vrže kapitalist delavca, ki je slučajno zaupnik, na cesto, ker je kvarilno zastopal del. interese in predpise socialnega zakona. Če tisti zaupnik toži kapitalista in išče pravico pred sodnijo, postavi kapitalist svoje trabante za priče, kateri na željo kapitalistovo izpovejo, da je zaupnik (delavec) hujskal; tako je zmagala laž, čeprav so jo govorili pred sodiščem ljudje brez morale (prijatelji alkohola in pozneje obsojeni radi tatvine na 1 — 8 mesecev.)
Kar se pa pisma tiče, ki ga je Svetek meseca februarja prejel od Korena, da mora Svetek Leskoška spraviti iz Cel[a, prepuščam debato tema dvema, da se pogovorita. Jaz izjavljam: 1. da je Svetek na shodu kovinarjev 11. feb. v Celju rekel, da mu je neki sodrug dal pismo, 2, na plenarni seji strok komisije 15. aprila 1.1. je pa izjavil, da mu je Koren oddal omenjeno pismo. Za mene je to vseeno, ali je pisal pismo Koren, ali kak drugi politični eksponent ali posredovalec političnega eksponenta, jaz sem ugotovil v stvari le neodkrito, srčnost socialističnega prvaka.
Alojzij Leskolek.
Socialistična stranka Jugoslavije - peto. organ, za Slovenijo.
Obračun za prvo polletje 1923. (od 1. januarja do 30. junija).
v dinarjih
Posamezni računi		Promet		Izguba in dobiček		Bila	l n c a
		Posamezni	računi so				
štev.	i m e	dali	prejeli			a k i i v a	pasiva
1.	blagajna	205.421-90	206.579-71			1.157*81	
2.	čekovni urad	121.636-40	126.511*43			4.875*03	
3.	organizacije	24.822-72			24.822.72		
4.	Naprej in Ljudski						
	glas	239.664*62	242.113*39	2.448*77			-
5.	publikacije	39.639 —	18.928*62		20.710*38		
6.	diete in potni ne	2*—	8.360*45	^ 8.358*45 «6.814*36			
7.	uprava	4.07310	40.887*4%^			■ *	
8. •	inventar		2.036-14			2.036*14	
9.	dolžniki	1.089-50	110.955*51			109.866*01	%
10.	upniki	235.548*96	129.406*98				106.141*98
11.	razno	9.489-25	12.716-05	3.226*80			
12.	tiskovni sklad	11.457*—			11.457*—		r*
13. 14.	gotov, iz 1. 1922 dobiček	5.651*29		6.141*72			5.651-29 6.141-72
		898.495*74	898.495*74	56.99010	56.99010	117.934 99	117 934 99
							
Žika
je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu :
Pražama	d.	z.	o.	z.
Ljubljana — Rož. dol.
Vi imate pravico
dl pri kupovanju zahtevale blago najboljše kvalitete- Odločno zahtevajte od Vašega črevljarja, da Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kaučuk potpetnike in kaučiik potplate.
Računaj!
Dejstva govore in pred temi morajo tudi natolcevanja umolkniti.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ. Odgovorni urednik I. Pirc.
Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG. BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
♦
And. Jakil jgaingJ”* !.i?A«y'J«y.d- d.
Prodajalna LJUBLJANA, Poljanska cesta štev 13.
Bogato skladišče moških, ženskih i 11 otroških čevljev iz telečjega boksa v vseli barvah, go*
:::	vedjeifti boksa in rjave kravine.
Solidno delo!	Nizke	cene!
£W»rj« in modelne mizarje, ter strojne ključavničarje in monterje iičejo za takoj Strojne tovarne in livarne, Ljubljana.
pVe snažni mesečni sobi
iščeta dva samca v Krškem, Vidmu ali v bližini eventualno eno z dve* ma posteljama. Ponudbe na upravo HNAPREJA" Krško, tiskarna br. Rumpret.
Ljubljanska kreditna banka
CENTRALA: LJUBLJANA — Dunajska cesta.
Delniška glavnica:	i*odružnioe:	Brzojavni naslov
Din. 25,000.000. I Brežice,'Celje, Gorica, Kranj, Maribor, c.	Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo,
dkupne rezerve s
Banka Ljubljana.
nad Din. 20,000.000. I	SPljt>	Trst
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
TeL štev. 261, 415, 502, 503 in 504.