I KULTURNO i GLASILO > J ji,- Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt / Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P« fc), bB LETO XIX. / ŠTEVILKA 19 CELOVEC, DNE 11. MAJA 1967 CENA 2.- ŠILINGA Mogočen praznik v Št. Jakobu Gospodinjske šole gradijo temelje Ob zaključni prireditvi gospodinjske šole v St. Rupertu je slavnostni govornik g. Vinko Zaletel med drugim podal sledeče misli: Prav dušni pastirji imamo naj večjo priložnost spoznavati družine in življenje v fari. Spoznavamo srečne in nesrečne družine, vidimo veselje in žalost, pamet in neumnost. Vidimo tudi, koliko neprijetnega, težkega in nesrečnega so ljudje sami krivi, če ne gradijo temeljev za družinsko in socialno življenje. Na primer: fant in dekle se rada imata. Prav. Toda večkrat ljubezen tako zagori, da vso pamet prismodi. Ljubezen je slepa, ne vidi nobenih napak, življenjskih problemov, bodočnosti. Ko pa mogočni ogenj ugasne, ostane kruta življenjska resničnost z vsemi problemi. Od same lepote in ljubezni se ne da živeti; in če se živi, je vprašanje, kako se živi. Dostikrat velja pregovor: ljubezen gre skozi želodec. Dobra kuharica, gospodinja si že s tem ohranja in povečuje ljubezen. Že zaradi tega je potrebna gospodinjska šola. Ali: mladina, zlasti pa dekle hoče od doma v svet, tja, kjer je dober zaslužek, kjer bo prosta, brez domačega nadzorstva, kjer si lahko privošči »življenje, veselo mladost«. V goljufivi svet gre popolnoma nepripravljena, neizkušena. Kjer je edino merilo vsega denar, dober zaslužek, zanj proda svojo poštenost, svojo vero, narodnost in prepozno pride spoznanje, razočaranje, solze. Dekle je velikokrat izgubljena za dom, za svoj narod in za Cerkev. V tujini se izgubi. Poznam slučaje, ko je dekle v tujini izgubila tudi svoje življenje v pomladi življenja. To so tragedije, da bi lahko romane pisal. Pri mladih marsikaj opravičimo, so pač mladi, neizkušeni, ne poznajo sveta. Toda hudo je, če so starši zaslepljeni, če oni odpovedo, če tudi oni pustijo radi »dobrega zaslužka« otroka nepripravljenega v svet, če tudi oni hočejo otroka čimpreje spraviti »h kruhu« ali pa čimpreje spraviti v zakon, da so te skrbi rešeni: ne poskrbijo pa, da bi otroke pripravili na nevarnosti, da bi jim dali trdno podlago za vse življenje. Če se jim škoda zdi tisto malo denarja za gospodinjske šole, potem so oni krivi življenjskih katastrof svojih otrok. Da vi, dragi gostje, drugače mislite, je dokaz, ker ste ali boste svoje hčerke poslali v gospodinjsko šolo šolskih sester. Saj ne gre le za to, da se nauči kuhati in šivati, tega se lahko marsikje drugje nauči, ampak da se nauči veliko za bodoči poklic matere in gospodinje, za vzgojo otrok, kar je gotovo ena največjih, pa tudi najtežjih nalog. Gre za to, da dekle zna gledati vsa vprašanja življenja v luči vere. Ne gre le za njeno pamet, ampak za srce, da bo dobra, plemenita, požrtvovalna, socialno čuteča. Da se nauči ljubiti domačo zemljo, iz katere je vzrastla, svoj materin jezik — o kolika dobrota, lepota, bogastvo je v njem! Saj čutite, kako bi se vam otrok s tujo govorico odtujil, odmaknil; kako vas boli, če bi vaš otrok ne znal ali ne hotel besede ateja in mame. Tukaj vzljubi našo prelepo narodno pesem, o saj dekle mora peti iz veselega mladostnega srca. Glejte, to je bogastvo, ki se ne da poplačati z nobenim denarjem, to je najboljša dota, ki jo lahko daste svojim dečvam. Denar se zapravi, izgubi, ga kdo ukrade, toda to, kar si tukaj pridobi dekle, ostane za vse življenje. Zato je gospodinjska šola najbolje naložen kapital, ki prinaša največ obresti. To je tudi najboljša varnost, da ne pride potem do življenjskih polomov, in Na materinski dan popoldne smo še rojaki zbrali v Št. Jakobu v Rožu k zaključku gospodinjske šole šolskih sester. Prijazno vabilo sester in gojenk k razstavam in prireditvi je naletelo na izredno dober odziv. Med šolo v Št. Petru in farno dvorano v Št. Jakobu se je razvilo pravo romanje. Pa se je tudi izplačalo! Že razstava sama je bila paša za oko in okus. V treh velikih učilnicah so bili razstavljeni izdelki spretnih dekliških rok. Dekleta so kar tekmovala med seboj v pridnosti. Vsaka je hotela čim več sešiti: zase, za domače, za olepšavo doma. Tako so nastale prave umetnine v vezenju. Lično izgotovljene obleke so pričale o dobrem okusu sester učiteljic in učenk. Mnogi obiskovalci pa so se posebno zanimali za proizvode kuhinje. Ti dve razstavi sta že dali najlepše spričevalo šoli in učenkam. Vsakdo si je mislil: dekleta, ki so šla skoz to šolo, bodo dobre gospodinje. Nabito polna je bila farna dvorana pri prireditvi. Prav zanimalo nas je, kako se bodo dekleta na odru odrezala, v koliko so zmožna kulturno vplivati na svoje okolje. Bili smo zares prijetno presenečeni. Od točke do točke smo bili bolj navdušeni nad nastopom gojenk. Okusno opremljena, obsežna farna dvorana je nudila prireditvi pravi okvir, ob dobri akustiki in nemoteni od zunanjega ropota smo zbrano sledili dogodkom na odru. Najprej sta brhki dečli v ličnih nošah pogumno izpovedali dobrodošlico in obljubo, ki je izzvenela v geslo: Veliko nas je Zala naučila: Nje vera živa tudi nas v življenju bo krepila — življenje naše k Bogu bo vodila! Ne danes le v največja gotovost, da se vaše življenje, vaša vernost, vaša zvestoba, vaša beseda nadaljuje v vaših otrocih in potom njih v bodočih družinah, da narod še ne bo umrl. Hvala Bogu, da imamo mi take šole, za katere nas mnogi zavidajo, da imamo sestre, ki se žrtvujejo za izobrazbo in vzgojo naše mladine. Njihovo delo se ne da poplačati z denarjem, ampak ga more poplačati le Bog. V Vogrčah je pred leti umrla Ljudmila Miklin, p. d. Šulova teta. Bila-je kmalu po ustanovitvi tukaj v Št. Rupertu v gospodinjski šoli. Večkrat je rekla: »Vse življenje sem hvaležna šolskim sestram, da sem in jutri še: obljuba ta velja za čase vse! V pozdrav je dekliški zbor zapel zdravico-napitnico vsem stanovom. Na pravo struno je ubral slavnostni govornik gospod župnik Avguštin Čebul. Svoje misli je navezal na materinski dan in nam predočil, naj bi ta dan proslavljali tudi sestre vzgojiteljice — duhovne matere. Izpovedal jim je zahvalo za vse njihovo nesebično, neplačano dolgoletno delo, za skrb in ljubezen do naše dekliške mladine. Sestre izobražujejo in vzgajajo vzorne neveste, žene in matere. Za srečo družin ni dosti le zunanja lepota, še več je vredna kvaliteta srca in duše. Dekleta se v gospodinjski šoli vzgajajo v notranje dobrohotna bitja, to je njihova največja odlika. Kot božji otrok bo taka bodoča žena in mati nosila odgovornost za kakovost svoje družine. Govornik nam je predočil tudi težave in skrbi, ki jih imajo sestre z zidavo nove telovadnice, kuhinje in kopalnice. Potrkal je na srca dobrotnikov, naj bi po svojih močeh prispevali in majčkeno skrbi preložili na svoje rame. Veselo dekliško rajanje je s harmoniko spremljal nato gimnazijec Franc Obilčnik. Tudi v odmoru je skrbel za dobro voljo. Radovedni smo bili na igro. Tudi ta je nastala pod samostansko streho, njena avtorica je s. Salvatora. Življenjska zgodba je igra »Po žrtvi do -zmage«. Slične drame se v resnici vsak dan ponavljajo. Na odru pa nismo videli le, kako se je razbila sreča mlade družine. Videli smo tudi, kako se je žena žrtvovala za moža, kako je kot bolniška sestra stregla svoji nasprotnici in ji s skrbno nego pripomogla do zdravja. Za svojo žrtev je bila poplačana tako, da se je mož vrnil k njej. _____________________y bila v njihovi gospodinjski šoli«. Bila je znana kot izvrstna gospodinja in sijajna kuharica, pa tudi kot narodno čuteča in kulturno delavna. 50 let je uživala sadove 'gospodinjske šole. Kakšen kapital si je torej tedaj vložila! še dva dni pred smrtjo je ponovila: »Do smrti sem hvaležna, da sem bila v gospodinjski šoli. Povejte to še drugim!« »Želim vam,« je dejal g. Vinko Zaletel, »da bi vse dečle in matere doživele enako veselo zavest, srečo in hvaležnost sestram, svojemu narodu, iz katerega ste izšle ve in sestre, in -pa Bogu, viru vsega lepega in dobrega!« Prav doživeto in prepričljivo so dekleta nastopila v svojih vlogah. Imeli smo vtis, da je resnica, kar smo zasledovali na odru. Veliko dobrih igravskih talentov je bilo med letošnjimi gojenkami. Kot drobne rožice, kot veseli ptički, kot topli sončni žarki so bili otroci otroškega vrtca, ki so materam za njih praznik povedali deklamacije, zarajali in zapeli. Naravnost ganil je prizor »Težak- račun«. Dekliški delavnik v pesmi in sliki so imenovali nastop pevk v nošah. Gospod župnik Maksej Mihor je vzorno naštudiral vrsto pesmi Milke Hartmanove. Najprej smo slišali jutranjo pesem, potem smo spremljali dekleta na delo, k zabavi tja do večera vse s pesmijo. Pestra slika na odru še je spreminjala. Lepo j-e bilo poslušati in gledati lepoto na odru. Zadnja točka je bil kuplet kuharice. Z belimi predpasniki, kuhinjskimi čepicami, kuhalnicami in lončki so dekleta rajala in -pela ter nam izvabila smeh ob smešno-resni vsebini. Nato je sledila še beseda zahvale in priznanja. Sestram in gojenkam čestitamo k velikemu uspehu. Njih delo je občudovalo na dveh prireditvah nad 1000 Slovencev. Tudi to je dokaz, kako spoštuje in ceni narod prizadevanja šolskih sester. Bog jih živi! Dr. Klaus potrebuje počitek Zvezni kancler dr. Josef Klaus potrebuje najmanj teden dni dopusta. To je bil nujen nasvet njegovega domačega zdravnika, univerzitetnega prof. dr. Fritza Kaindla. Sporazum med ZDA, Anglijo in vzhodno Nemčijo Vlada Združenih držav Amerike je javila, da namerava umakniti 35 tisoč vojakov in štiri skupine letal iz Zahodne Nemčije. Zunanje ministrstvo je dodalo, da so to sklenili po številnih posvetovanjih, ki so se začela lanskega oktobra med predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Zahodne Nemčije, kar so pozneje predložili svetu ministrov NATO (Organizacija severnoatlantskega pakta) v Parizu. Sporočilo dodaja, da je ta načrt sestavni del splošnega načrta za zmanjšanje primanjkljaja ameriške plačilne bilance. Vojaki, ki jih bodo umaknili iz Zahodne Nemčije, bodo še dalje na razpolago NATO. Istočasno so javili, da bo Velika Britanija umaknila iz Zahodne Nemčije pe-t tisoč mož in eno letalsko skupino. Umik ameriških čet se bo verjetno končal sredi leta 1968. Te oborožene sile se bodo vrnile v Združene države Amerike, toda bodo vedno pripravljene, da se bodo lahko vsak hip vrnile v Nemčijo. Te sile* pa se bodo skupno vrnile enkrat na leto v Nemčijo za vežbanje. Združene države Amerike bodo umaknile •poleg 35.000 vojakov tudi njihove družine, skupno drugih 33.000 oseb. Kakor rečeno, bo Velika Britanija umaknila 5000 vojakov od skupnih 51.000, ki jih ima v Zahodni Nemčiji. Na Kitajskem krvavi boji Po poročilih japonskih listov, so na Kitajskem ponovno oživeli krvavi spopadi med somišljeniki in nasprotniki kitajskega partijskega vodje Mao Ge Tunga. Moskovski radio je javil, da so v torek v pokrajinah Sečuana, Hoana in Sinkiang nepričakovano izbruhnili težki boji, pri katerih je bilo na stotine pripadnikov Mao Ce Tunga ubitih in ranjenih. Radio Peking je ta poročila potrdil, hkrati pa javil, da bodo vsi, ki so zakrivili streljanje na ljudske množice in umore, poklicani pred sodišče. ------------------------------------------------N KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA VABI NA IQRO Jiiiklo oa LŽLula ki jo uprizori Slovensko prosvetno društvo ^ROŽ" na binkoštno nedeljo, dne 14. maja, ob 19. uri zvečer v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Igro ponovijo na binkoštni ponedeljek, dne 15. maja ob 14. uri popoldne. Vstopnice dobite v predprodaji pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Viktringer Ring 26. Politični teden mo politiko dobrega sosedstva in kooperacije (sodelovanja), da bi premostili vse ramo odkrito, da bomo vrednost takega dobrega sosedstva merili po dejanjih.« Po svetu... KANCLER KLAUS NA MADŽARSKEM Zvezni kancler dr. Josef Klaus, zunanji minister dr. Lujo Tončič Sorinj in njihovo spremstvo so bili pretekli teden od torka, 2. do petka, 5. maja na uradnem obisku v Budimpešti. Na zahodnem kolodvoru je avstrijsko vladno zastopstvo pozdravila častna četa. Po prihodu v madžarsko glavno mesto je kancler opravil najprej predvidene vljudnostne obiske pri predsedniku prezidialnega sveta Losonczijiu, pri pre-mie.ru Focku in pri predsedniku parlamenta Kallaiu. Zunanji minister dr. Tončič je pa obiskal svojega ogrskega tovariša Janoša Petra. Zvečer istega dne si je avstrijsko zastopstvo ogledalo v budimpeštanski Operi predstavo »Čarobna piščal«, opero W. A. Mozarta. V sredo (3. 5.) je dr. Klaus položil venec k spomeniku herojev, nato je prisostvoval delovni seji parlamenta, dalje je obiskal prvega tajnika partije Janoša Kadar j a in pa Donavsko komisijo. V sredo popoldne je imel kancler predavanje v Akademiji znanosti in umetnosti. Dan pa je zaključil sprejem madžarske vlade v parlamentu. Uradni pogovori so se začeli v sredo ter se končali v petek, 5. maja. Dr. Klaus zadovoljen z obiskom na Madžarskem Na zaključni tiskovni konferenci v Budimpešti je kancler izjavil, da je »močno zadovoljen z doseženimi uspehi«. Dr. Klaus je poročal, da je madžarski ministrski predsednik Fock sprejel njegovo povabilo, naj obišče Avstrijo. V ostalem je kancler priznal, da je »resnično vesel«, ker je našel v tem plemenitem, ponosnem rin sposobnem narodu razumevanje in prijateljstvo do Avstrije. Bistveni uspehi skupnih pogovorov so bili: 1. Madžarska vlada, tako se glasi v sporočilu, je pripravljena nadaljevati z deli, ki bi imela za smoter mirnim potom ustvariti položaj na državni meji. Avstrijsko vladno zastopstvo meni, da je dobilo gotova zagotovila, da bo Madžarska odstranila minska polja na meji med obema državama. To pa še ne pomeni popolne tehnične odstranitve, marveč le kultiviranje le-tega, ki naj bi v bodoče izključila slabe posledice. Zvezni kancler je razložil k temu neko vprašanje vzhodnonemškega novinarja: »Avstrija je močno zainteresirana, da se odstranijo vse ločnice, zidovi in zavese med mejami.« 2. Podvzeti je treba vse korake, da bi razširili avstrijsko-madžarsko trgovinsko izmenjavo. Na temelju letos sklenjene trgovinske pogodbe znaša trgovinski obseg samo 2 odstotka nasproti 9 odstotkom pred 40 leti. Obe strani se bosta zato prizadevali, da bi količinsko razširili blagovno izmenjavo. Govorili so tudi o iagledih za pojačitev 'gospodarskega in industrijskega sodelovanja, prav tako o večjih, tačas še nerešenih načrtih, kot n. pr. dobave za gradnjo madžarskega 'telefonskega in brzojavnega omrežja in o ožjem sodelovanju na področju evropske preskrbe z električno energijo. Dvostransko blagovno izmenjavo naj bi razširili na mnogostransko raven v okviru Donavske komisije. V tej zvezi je kancler hvalil Donavsko komisijo kot »plodno ustanovo«, v kateri sta se Avstrija in Madžarska že od začetka dobro razumeli in dopolnjevali. Stalna komisija za sodelovanje • Konkretno so govorili o možnostih bodočega olajšanja prometa v obeh smereh, da bi tako razširili tujski promet in zboljšali odnose v prometu vobče. Tu so mislili predvsem na ustanovitev dodatne obmejne postaje. Zunanji minister dr. Tončič je razložil, da o vizumskih olajšavah trenutno še niso nič konkretnega odločili, ker mora Ogrska še prej ustvariti gotove predpogoje in podvzeti. potrebne ukrepe. • Sklenili so, da bodo ustanovili stalno komisijo, ki naj bi obravnavala vprašanje sodelovanja obeh držav in izdelala predloge za rešitev obstoječih problemov. 9 Na široko pa so razpravljali o dogovorih in načrtih na kulturnem poprišču. Tako naj bi dobil že na Dunaju obstoječi madžarski kulturni inštitut avstrijski na-sprotek v Budimpešti. Izgleda, da so našli tudi primeren prostor za gradnjo istega. Poleg tega bodo razširili kulturno izmenjavo, sodelovanje na tehnično-znanstve-nem področju, izdajali bodo skupno založniška dela (n. pr. zbirka avstrijsko-mad-žarskih protokolov ministrskih svetov od leta 1867 do 1914). Ob tej priliki je vodja odseka za kulturne odnose s tujino, poslanik dr. Karasek povabil svojega madžarskega kolega dr. En-dra Rosto, da bi na Dunaju nadaljevali pogovore. 0 Pogodbo o premoženju, ki je bila že pred dvema letoma podpisana in se je zavlekla zaradi notranjeavstrijskih razlogov — različna mnenja o državnem razdelitvenem zakonu za prizadete — bi po mnenju dr. Klausa rešili še do letošnjega poletja. 0 Nadaljnje pogodbe, kot n. pr. pogodbo o pravni pomoči bi sprejeli v doglednem času. Zvezni kancler je označil na tiskovni konferenci svoje pogovore s tajnikom partije Radarjem in škofom Brezanoczyjem kot čisto vljudnostne obiske. To odgovarja tradiciji, da avstrijski zvezni kancler ob uradnih obiskih v tujih državah obišče tudi cerkvene dostojanstvenike. Na tiskovni konferenci je padlo tudi vprašanje, če Avstrija razmerje do EWG (Evropska gospodarska skupnost) sedaj, ko pozna pomisleke vzhodnih držav, bolj upošteva, je dr. Klaus odvrnil, da je Avstrija pri pogajanjih za sklenitev pogodbe z EWG zmerom poudarjala čisto gospodarske cilje, in zato že od začetka najavila pridržke glede njene nevtralnosti. Ko so bila pogajanja šele v teku, niso bili politični pridržki še tako v ospredju kot prav sedaj, ko gredo pogajanja v Bruslju skoraj že h koncu. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema Avstrija do ustanavljanja skrajno desničarskih strank na njenem ozemlju, je zvezni kancler ugotovil, da se Avstrija priznava k pojmovanju zahodne demokracije, ker zavzema svoboda mišljenja in svoboda ustanavljanja političnih združenj v katalogu svobodnih pravic posebno mesto. To pa ne pomeni, da bi trpelo ustanavljanje strank, ki so si vzele za cilj odstraniti prav ta sistem. Dr. Klaus je na kraju dejal, da bo njegov naslednji cilj veljal obisku Romunije, mogoče še pred poletjem. Svobodna izmenjava misli Po tiskovni konferenci je priredil ministrski predsednik Fock v rezidenci na Svo-boni gori avstrijskim gostom svečano kosilo. V svoji napitnici je kancler med drugim izjavil tudi tole: »Pri naši izmenjavi misli nismo imeli nobenih omejitev, dnevnega reda, lotili smo se tudi najbolj kočljivih vprašanj in smo o teh razpravljali v du-vanja ... Nujno je namreč, da zasleduje- Po kosilu so se dr. Klaus in njegovo spremstvo podali na budimpeštanski vzhodni kolodvor, kjer so jih, prav tako kot pri prihodu, počastili z vojaškimi častmi. EVROPSKO ZDRUŽENJE ZA SVOBODNO TRGOVINO ZA EN SAM EVROPSKI TRG Pretekli teden se je v Londonu sestal svet ministrov EFTA (Evropsko združenje za svobodno trgovino). Uradno sporočilo o sestanku pravi, da je sestanek pokazal potrebo splošne diskusije med ministri o prihodnosti 'evropskega strnjevanja, kakor kažejo sedaj, ko je britanska vlada lahko razčlenila pogovore, ki so jih njeni predstavniki imeli v prestolnicah šestih držav skupnosti, in še preden se sprejme dokončni zaključek. Sporočilo dodaja, da želijo vlade držav Evropskega združenja za svobodno trgovino ustanoviti eno samo evropsko tržišče. Mnenja so, da če bi britanska vlada iskala tesnejše odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo, bi ta sklep odprl nove možnosti za rešitev vprašanja evropskega gospodarskega strnjevanja, pri katerem želijo sodelovati. Dokument pravi, da članice Evropskega združenja za svobodno trgovino poudarjajo, da želijo ohraniti že ustanovljeni svobodni trg. če bodo Velika Britanija in druge države EFTA zahtevale sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost, ne bo mogel biti proces (postopek) pogajanj in odobritve sporazumov kratek. Poleg tega zahtevajo' države EFTA, naj se dovolijo zadostna prehodna razdobja, če bi družabni-ce Evropskega združenja za svobodno trgovino imele priložnost zaključiti pogajanja in skleniti sporazume; to pa zaradi tega, da se prepreči zmeda v evropskih trgovinskih tokovih. Sporočilo dodaja, da se ministri strinjajo o potrebi ohranitve tesnih in stalnih posvetovanj o vseh plateh prihodnjega evropskega ustroja. Na tiskovni konferenci je švedski predstavnik Lange izjavil, da je popolnoma zadovoljen z rezultatom današnjega sestanka. Dejal je, da, če je bil v času, ko je bilo ustanovljeno Evropsko združenje za svobodno trgovino, razlog za njeno ustanovitev, so se razmere danes zelo spremenile, in je pozitiven vsak korak k integraciji (povezovanju) njenih držav s skupnim evropskim tržiščem. Na vprašanje, naj pove svoje mnenje o tistem delu poročila, ki govori, da vstop Velike Britanije ali kake druge države EFTA (Evropskega združenja za svobodno trgovino) v skupno tržišče ne sme napraviti zmede v sedanjih tokovih evropske trgovine, je Lange odgovoril: »Ker ni moč misliti, da bo Evropska gospodarska skupnost (EWG = EGS) začela pogajanja z vsemi sedmimi državami EFTA (teh sedem držav je: Avstrija, Švica, Portugalska, Danska, Švedska, Finska in Velika Britanija) istočasno, je logično zahtevati od prvih, ki jim bo uspelo vstopiti v Evropsko gospodarsko skupnost, naj ne oškodujejo tistih, ki še čakajo, da bodo lahko vstopili.« in pri nas v Avstriji TELEVIZIJSKI DIREKTOR PREDLOŽIL PROGRAM ZA MAJ IN JUNIJ BACHER IN DR. ZILK NAPOVEDALA NOV TELEVIZIJSKI PROGRAM Izvlečke televizijskega programa za maj in junij, ki j»a je sestavil novi. vodja dr. Helmut Zilk, so pred kratkim predložili javnosti v prisotnosti glavnega upravnika Avstrijske radijske družbe Gerda Bacherja, a je pri tem naprej naglasil, da je le gost pri objavi programa, je pa kasneje podal živahno izjavo o sedanjem in prihodnjem televizijskem dogajanju. Za preteklost je imel glavni upravnik le sočutne besede. Osebnih sprememb dosedanjega radijskega moštva za enkrat še ne bo, kajti — v ostalem je glavni upravnik v okrožnici oznanil, da hoče, da ga njegovi nastavljena na-zivajo samo z g. Bacher — najprej mora biti v hiši vse na red. šele potem lahko ogredje s sposobnimi delavci pokličemo v življenje. Ne pa obratno, da imamo sprva ljudi, za katere iščemo namestitve. Seveda je zato stvar še najmanj pol leta čas. Toda poleg graje je imel glavni uprav- nik tudi besede hvale: »Presenečen sem nad dejstvom, koliko ljudi pri radiu je pravzaprav boljših, kot sem menil. Vidim, da je volje dovolj. Pod sedanjim sistemom so nekateri nameščenci šele razcveteli, to je: pokazali so svoje sposobnosti in delajo danes čisto drugače kot doslej.« In je pri tem navedel primer, da je mimo doba, ko je tiskovni vodja nekega strankinega funkcionarja določeval vprašanja in ne televizijski novinar. Gerd Bacher je v tej zvezi govoril tudi o glavnem uredniku televizije Alfonsu Dal-mi: »Naravno je, da sem izbral za to mesto nekoga, na katerega se lahko zanesem. Uspeh ali neuspeh je odvisen od sposobnosti mojih sodelavcev, odgovoren za vse pa sem končno le jaz sam. Njegova funkcija je do zadnje pičice posnetek angleške BBC, televizijske postaje, ki je pač v političnem oziru najbolj izkušena.« Televizijski direktor dr. Helmut Zilk pa je najavil v maju in juniju več televizijskih iger, ki bodo skoraj vse nemških avtorjev ter od junija dalje izboljšanje popoldan- SLOVENCI dama in po snela Pet Slovencev razstavlja v Švici V Galerie Waichertum v Ziirichu so pred kratkim odprli razstavo petih mlajših slovenskih umetnikov. Svoja dela prikazujejo Jože Horvat-Jaki, Andrej Jemec, Vladimir Makuc, Bogdan Meško in Drago Tršar. Razstavo bodo po vsej verjetnosti preselili še v Gens in nekatera druga švicarska mesta. Nekaj novic iz Združenih držav Amerike Po tragični smrti (življenje izgubil v prometni nesreči v Ne n Vorku — (naš list je o tem že pisal) župnika dr. Farkaša je bil imenovan za njegovega naslednika Alojz H r i p č e k, ki je že pred časom pomagal na fari Sv. Križa v Bridgeportu. Pri župniji sv. Vida v Clevelandu je bil upoko. jen župnik Matija Jager, ki je lansko leto obhajal zlato mašo. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Tomc, sin staronaseljenske slovenske družine, ki je nedavno prevzel faro. Smrt glavarja dr. Maršiča. Pred kratkim je umrl v Clevelandu okrajni glavar dr. Franjo Maršič. Dočakal je starost 80 let. Znan je bil zlasti kot okrajni glavar za ljubljansko okolico. Spadal je med najboljše slovenske politično upravne uradnike. Lep zakonski jubilej Te dni sta slavila na Primorskem 60-letnico poroke 87-letni Jože Hlede in 84-letna Emilija Prešeren, por. Hlede. Slavljenca sta bila rojena na Goriškem, prvi v Št. Mavru, žena Emilija pa v Krombergu, toda že kmalu po prvi svetovni vojni sta se preselila v Trst. Po drugi svetovni vojni sta se naselila v Novi Gorici. Oba se še danes zanimata za vse, kar se v svetu dogaja. Folklorni ansambel »Tine Rožanc« v Italiji Na velikem furlanskem vinskem sejmu v Casar-si v Italiji je sodeloval letos tudi ljubljanski folklorni ansambel „Tine Rožanc”. Sejem je trajal tri dni, na zaključni prireditvi pa so nastopili člani „Tine Rožanc” skupaj z italijansko folklorno skupino iz Padove. Občinstvo je navdušeno sprejelo izvajanja slovenske skupine, ki je k sporedu slovenskih ljudskih plesov dodala tudi nekaj točk folklore ostalih jugoslovanskih narodov. Prireditev je imela tudi precejšen turistični pomen. Po uspešnem gostovanju na Nizozemskem so ljubljanski plesalci že drugič v tem letu opravili uspešno turistično propagando, saj s svojim pestrim sporedom ustvarjajo med občinstvom vedno zelo živo zanimanje za slovensko in jugoslovansko ljudsko bogastvo in naravne lepote dežele. Jože Rihar predava v Zagrebu o čebelarstvu Na povabilo agronomske fakultete univerze V Zagrebu je pretekli teden začel tu predavati o če. Irelarstvu dr. ing. Jože Rihar, predstojnik zavoda za čebelarstvo v Ljubljani. Sik ega programa. »Predvsem pa bomo pospeševali dobre kratke igre in zabavne oddaje, 'kajti gledalec televizije si želi, sprostitve in zabave, ko pride z dela domov. Popoldanski program mora biti prav tako kakovosten kot glavni program,« kar je glavnemu upravniku dalo povod za opazko: »Predhodniki so menili, da je tukaj Španija, kjer ob pol desetih ponoči večerjajo in gredo šele po polnoči spat.« Oddaja »Kristjan v času« bo od junija dalje preložena na čas ob 22.20, zato pa bo trajala samo pet minut. Kot je dr. Zilk dejal, so to spremembo pozdravili tudi cerkveni krogi. Ukinili pa bodo še ta mesec televizijsko oddajo »Trg ob koncu tedna« in »Z besedo in dejanjem«. Ni pa izključeno, da bo prišla oddaja »Trg ob koncu tedna« kasneje ponovno v program, seveda v čisto drugačni obliki. Televizijski vodja dr. Zilk je dodal še nekaj posebnih oddaj: 28. junija bo televizija prenašala prvič oddajo v sedmih nadaljevanjih »Vesoljska patrulja«; dalje dve domači igri »Leni« (21. maja) in »Vse naše igre« (15. junija); 11. junija bo dobila oddaja »Prosimo na ples« nov obraz pod imenom »1—2—3—zdaj«, katero bo vodil namesto Willy Kratila Peter Frolich. Poleg tega bodo v bližnji bodočnosti spremenili televizijski oddajni znak; prej je bil magistrat, sedaj bo cerkev sv. Štefana. Zato pa so že razpisali natečaj nagradnega tekmovanja v višjih grafičnih šolah. Fran Levstik pri Pacetovih na Tumu Ob 110-letnici ^Popotovanja od Litije do Čateža" „Najraje berem Levstika, ki bi moral biti dušna paša vsakega poštenega Slovenca.” Ivan Cankar Levstikov potopis »Popotovanje od Litije do Čateža« ima letos častito 110-letnico. Pisatelj France Levstik je postavil vse to dejanje na Martinovo pred 110 leti. Pisatelj je začel pisati Popotovanje v jeseni leta 1857. Pobudo za zunanje ogrodje svojega spisa je dobil France Levstik (1831-1887) v pokrajini med Litijo in Čatežem na Dolenjskem. Avtor Popotovanja France Levstik je ves ta okoliš poznal do dobra, saj ga je večkrat prehodil, ko je v tistem času služboval na graščini Turn pri dolenjskem graščaku Pacetu; tam je bil učitelj 'njegovih otrok. Razen dolenjske kulisarije ima Levstikov potopis tudi mnoge misli o vprašanjih našega slovstva, kar je v tem primeru še vse bolj pomembno in uipošteva- GLASBENI DOGODEK V CELOVCU V torek je gostovala v celovškem Mestnem gledališču ljubljanska Opera z delom ruskega komponista Musorgskega »Soročin-ski sejem«. Komična opera je pod taktirko Boga Leskovica izredno lepo uspela. Obširnejše poročilo bomo prinesli v naslednji številki. * * nja vredno. Levstik se je poglobil v literarno razmišljanje in je dal sovrstnikom in tudi poznejšim pisateljem navodila, kam naj segajo po snov za svoje pisanje. — Vredno je omeniti, da so bili graščaki PACE po rodu iz Italije. V severni Italiji žive še danes grofje PACE, sorodniki nekdanjih turnskih graščakov. V Popotovanju je Levstik med drugim zapisal tudi tole: »Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu... Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah. Vsa naša dežela pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, ako-ravno zlasti prvih nihče ni vesel.« * »Popotovanje« je močno vplivalo na pisatelja Jurčiča, ki je bil 13 let mlajši od Levstika. Josip Jurčič (1844-1881) je po Levstikovi vzpodbudi napisal več romanov: Desetega brata, Rokovnjače i. dr. Leto 1855 je bilo za mladega Frana Levstika (tedaj je bil star 24 let) silno usodno. Odpustili so ga iz semenišča v Olomucu na Moravskem, kjer so ga izključili z utemeljitvijo, češ da je Levstik pesnik pohujšlji-vih pesmi. Iz Olomuca je odšel mladi Levstik na Dunaj, kjer je nekaj časa poslušal na vseučilišču predavanja slavista profesorja Miklošiča in se je seznanil s srbskim prosveti-teljem in zbiralcem narodnega blaga Vukom Karadžičem. Levstik je bil tisti čas brez dohodkov, zato se je vrnil z Dunaja v domovino — peš. Nato je sprejel službo domačega učitelja pri Pacetovih na Turnu na. Dolenjskem. Na tuniški graščini se je javil v službo oktobra leta 1855. Graščak PACE je imel takrat precejšnje posestvo okrog graščine TURN. Pacetovi pa so bili lastniki tudi nekaterih posestev v okolici in gozdov v dolini Reke. Tega ali onega bo zamikalo, da bi si danes ogledal ta predel naše Dolenjske, kjer je služboval pred 110 leti naš slavni Levstik. Dostop je možen kar z več strani. Prvi dovoz je z avto ceste Ljubljana—Novo mesto: iz Trebnjega, mimo mične graščine Mala Loka v Temniški dolini in skozi Čatež pod Zaplazom. Čatež je lepa razgledna točka na višini 431 m. Zaplaz, nekdaj znana božja pot na razglednem hribu, sto-|ji na višini 544 m. Izletnik bo dobil v Trebnjem (pri šprin-gerici) in na Čatežu zadovoljivo domačo gostinsko oskrbo. Na Čatežu si lahko ogledaš atelje in umetniške ustvaritve slikarja naivca Viktorja Magyarja, šolskega upravi- telja, v novi prekrasni šoli, zgrajeni po vojni. S Čateža je mimo Lazarjevega mlina (mlinar je Šegav Dolenjec) do nekdanje Pacetove graščine samo en skok. Pelješ se mimo vasi Tlaka, ki je dobila svoje ime po nekdanjih turnskih tlačanih. Za Ljubljančane in Litijane je najbližji dostop skozi Šmartno in po tajinstveno odročni dolini Reka in čez previs Javorški Pil, na meji Zasavja in Dolenjske. Tam stoji lep partizanski spomenik. Od Litije do Turna je 20 km. Štajerci iz Maribora in Celja bodo prišli po cesti skozi Zidani most in Radeče. Tu se začenja odcep po dolini Sopota na Dole in skozi Gabrovko. Dolenjci pa se bodo poslužili tudi lahko dovoza iz Mirne in po serpentinah nad Mi-golico skozi Tihaboj in čez previs Orešje, v bližini vinorodne Moravške gore nad Gabrovko, ki je od Turna oddaljena le kak dober kilometer. Tu opaziš mnoge pridobitve, ki so jih dobili kmetje po vojni: elektriko, velike plantažne nasade jagodičja in tovarno sadnih sokov PRESAD. Pri Turnu ima Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole nov velik moderen hlev za vzrejo pitanih govedi. Meso pošiljajo tudi v Trst in Italijo. Vaščani okrog Turna in Gabrovke, zlasti pa v sosednji vasi Moravče, še danes radi citirajo Levstikove stihe, ki jih je napisal o njihovi nekdanji lepi sovaščanki Zidarjevi Toni, gostilničarjevi hčerki, ki je postala njegov ideal. »Na svetu lepšega ni, kakor so Tone Zidarjeve črne oči« ... Tako se ponaša starejši rod v Moravčah s svojo lepo domačinko, ki ji je pesnik France Levstik posvetil več svojih zaljubljenih pesmi, zbranih v ciklu Tonine pesmi. Nekdanja Zidarjeva gostilna še sToji sredi Moravške vasi. Oddaljena je pičle pol ure od Turnške graščine, kjer je Levstik stanoval in poučeval čez dan Pacetove o-troke. V popoldanskih urah je vodil svoje mlade varovance na sprehod po okolioi in jih je navduševal za lepote slovenskega podeželja in jih je navajal k ljubezni do narave. Kadar pa je bil turnski domači učitelj Levstik dela prost, je rad krenil v okolico. Tisti čas si je Levstik nabavil tudi lovsko puško in je postal lovec. Tako se je še bolj vključil v okoliško življenje, ker je na lovskih pohodih obiskoval mnoge vasi in spoznal delo in navade dolenjskih ljudi. Vse to ga je zbližalo z damačimi, kar mu je koristilo pri njegovem literarnem delu. Okoličani so vabili prijaznega dolenjskega rojaka Levstika v svoje vinske hrame. Pri kmetih se je ustavljal tudi takrat, kadar je odšel s Turna v Ljubljano. Kdaj pa kdaj se je peljal do litijske železniške postaje s konji, večkrat pa je šel to pot tudi peš. Tako je spoznaval ljudi po sosednjih vaseh in prijazne in radodarne vinogradnike v njihovih skromnih zidanicah. Prav ob spominu na pomenke v zidanicah pri Bojcu (danes pri Bajcu) in drugod je Levstik napisal svoje vtise: o Bojcu, Hostniku in drugih. V okolici je več Hostnikov, eden od njih živi še danes na gruntu, ki se mu pravi po domače pri Aparovcu v Moravčah. Hiša ima prijazen videz in je tik ceste Litija — Javorški Pil — Štorovje — Moravče — Gabrovka. Mnogo se je spremenilo od Levstikovih čaisov. Ta predel je doživel v drugi svetovni vojni mnogo strahot. Gabrovka in ves okoliš ima dnevno redno avtobusno zvezo z Litijo in Ljubljano. Včasih, ko je tu služboval grof Pace, se je vozil s Turna v Litijo s četverno konjsko vprego. Le graščine Turn, ki je postala slavna zaradi Levstika, ni več. Med vojno so jo minirali Nemci, ker so imeli v njej partizani skladišče munioije. Po vojni pa so jo nerazumni domačimi povsem porušili, da so uporabili zidake in strešnike za svoje stavbe. J. Ž. Pred 400 leti je umrl Marin Držič Veliki Shakespearov predhodnik Letos mineva 400 let od smrti Marina Držiča, avtorja Dunda Maroja, Skopuha, Arkulina, Plakira in drugih del. Štejejo ga za največjega komediografa južnih Slovanov, toda ne samo to, zmerom bolj se uveljavlja mnenje, da sodijo Držičeve komedije med najboljše, kar je svetovna komediografi] a doslej ustvarila. Da pa ne gre za nestvarno in nekritično domačijsko navdušenje, temveč za ustrezno označbo, pričajo sodbe, zapisane v strogo znanstvenih, temeljitih tujih zgodovinskih razpravah, ki nimajo njih pisci niti najmanj razloga, da bi bili Držiču in Jugoslovanom posebej naklonjeni. Tudi v njih je mogoče prebirati zgolj hvalnice. Zategadelj naj pride ob 400. obletnici smrti tega velikega ustvarjalca priznanje izpod peresa tujca, Nemca, dr. Heinza Kin-dermanna, ki je v svojem, po vsem svetu znanem in priznanem, mnogo knjig obsegajočem delu »Gledališka zgodovina Evrope« napisal o Marinu Držiču osem strani obsegajoče razmišljanje in v njem izrazil tudi tele misli: »Leta 1508 v Dubrovniku rojeni Marin Držič je bil potomec popolnoma obubožane, nekoč pa ugledne in bogate plemiške družine. Skoraj vse listine o njem poročajo, o njegovi denarni stiski, njegovih dol- QLEDALIŠCE v CELOVCU Celovško Mestno gledališče bo imelo sledeči program: PETEK, 12. maja, ob 19. uri: Tosca, opera Giacoma Puccinija. — SOBOTA, 13. maja, ob 19.30: Der ProzeB Mary Dugan (poslednjikrat). — NEDELJA, 14. maja, ob 19.30: Don Giovanni, opera Wollganga Amadeusa Mozarta. — PONEDELJEK, 15. maja, ob 15. uri: Cigan baron, opereta Johanna StrauBa. — TOREK, 16. maja, ob 19.30: Kriegs-spiele (Vojne igre), G. B. Shawa v gledališču na poskusnem odru za vaje. - SREDA, 17. maja, ob 19.30: Tosca. — ČETRTEK, 18. maja, ob 19.30: Die Kaktusblute (Kaktusov cvet), veseloigra P. Ba-rilletija in J. P. Gr6dyja — premiera. govih. On sam pa pripoveduje, da se je zgodaj — kot mlad duhovnik — že onstran morja (v Italiji, posebej v Sieni) učil peti. Bil je klerik zaradi stiske in zavoljo tega, ker je tako želela družina, iz ljubezni pa glasbenik, igralec in pisatelj z visoko domišljijsko nadarjenostjo. Razburkano življenje ga je vodilo sem ter tja po Evropi, leta 1547 pa se je zagrenjen vrnil v Dubrovnik. Tukaj so nastale, v novih letih revščine in stiske, predvsem v obdobju od 1548 do 1550. njegove dognane komedije. Pustolovski duh avtorjevega življenja je bojevito preveval ta dela. Držič sam se je v svojih ipoiznih letih aktivno udeleževal političnih bojev Dubrovnika — seveda na strani opozicije proti počasi se izoblikujoči aristokratski oligarhiji. S pomočjo florentinskega vojvode Gosi-ma I. je hotel istrmoglaiviti plutokratsko gospodo, da bi pomagal revnim, šele pred dobrimi tridesetimi leti so bila najdena Dr-žičeva pisma Cosimu Medičejcu, ki so njegova politična oporoka. Zato ni čudno, da so ga zasledovali, da je moral leta 1566 pobegniti in da je leto kasneje, star šele 59 let, kot begunec umrl v Benetkah... Mojstrovina seveda, s katero je Držič dosegel raven svetovnega gledališča, je Dundo Maroje, z več kot štiritisoč izvedbami, s prevodi v angleščino, ruščino, francoščino, ho-landščino, češčino, bolgarščino, poljščino, romunščino in švedščino... Skoraj nemogoče je dojeti, da je to delo doživelo svojo krstno izvedbo že enajst let pred rojstvom Lope de Vega, štirinajst let pred Shakespearovim rojstvom, 71 let pred Moliero-vim in 156 let pred Goldonijevim prihodom na svet... Držič je ustvaril novo komedijo, ki kaže prihodnost... Celo nadvse izvirni liki služabnikov so iz tipološkega privzdignjeni v enkratno . .. Držičeva zvezda je zašla, ko sta stopila v ta svet Lope de Vega in Shakespeare. Velikega predhodnika sta zamenjala prihajajoča izpolnjevalca.« Sodobni kulturni 11 ii 11 11 ii 11 11 portret Kurt Becsi Avstrijski dramatik Kurt Becsi se je rodil leta 1920 na Dunaju. Vse njegove dramske pesnitve so moderni misteriji, ki izhajajo iz ekspresionističnih korenin in v igri in protiigri živijo od napetosti med donenjem duha in bolečinami stvarstva, med razumom in ljubeznijo, znanostjo in vero. Marsikatera poteza Becsija spominja na avstrijskega Ernsta Barlacha; Becsi učinkuje kot pesnik, ki strastno išče Boga in novo človeško podobo. Goreči človek izrazne umetnosti prestopi prag atomskega veka in množičnega bivanja. Nenehno je razpet med dve resničnosti, med človeškim in božjim, med Kristusom in Satanom, milostjo in močjo, med čutom in raziskovanjem, vse to so dramatični poli Becsijevih pesnitev. Ekspresionistični se nam zde njegov etos spoznavalca; odrska slika, ki sega že v vizio-nami svet; močna razdalja med patosom in resničnostjo. Becsijeva dramska dela so naletela zunaj Avstrije na večji odmev kot v domovini. O tem poroča Hans Vogel-sang v svoji knjigi »Osterreichische Dramatik des 20. Jahrhunderts« (Avstrijska dramatika 20. stoletja, 1963); tam pripisuje avtor odrskim delom Becsija poseben pomen, ko govori o uspehu drame »Der Prinz des Eskorials« (Princ eskoriala) pri krstni predstavi v Parizu leta 1960 ter o sprejemu igre »Der Salzmarsch« (Solni pohod) v Indiji (New Delhi 1956). »Deutsche Passion« (Nemški pasion, 1952) prikazuje usode nemških beguncev in opozarja s tem na stisko današnjega časa; dogodki v igri se vrte v bogatih diskusijah okrog smisla in nesmisla našega življenja, okrog nihilizma in vernosti, dokler ne vodijo do spoznanja: »Bog je domovina. Njej nasproti potujemo na vseh cestah sveta.« Dramo »Atom vor Christus« (Atom pred Kristusom, 1952) je sprožila bomba, ki je padla na Hirošimo; razum se vzpenja nad božje in človeške postave, nad tehnični svet nasprotstev, ki so upodobljeni v formuli: »Nihče se ne more izviti iz začaranega kroga formul, ki se jih je samo enkrat dotaknil; to je satansko. Ogledalo, kristalni svet je, ki ne sledi zakonom, narave ne zakonom človeka, temveč samo razumskemu svetu, ki tega življenja ne pozna. Logični svet, svet brez milosti...« Samo ljubezen more prinesti na zemljo spet milost: »V duha mora prodreti ljubezen, ga upodabljati ... to je formula ...« Drama »Prinz des Eskorials« se je najprej imenovala »Španski trikotnik« in je tragedija nasprotij med očetom in sinom, med katerima stoji Elisabeth kot žena in ljubica, ki je skrivnost žene, ki more dvigati in uničevati. Becsijeva postava Don Carlosa v tem literarnem delu je »bolj mistična kot politična«. Trilogija »Der Morder Gottes« (Božji morilec) skuša prikazati življenjsko tragedijo Nietzscheja; doslej je izšel le prvi del v obliki slušne igre »Der Flimmel ist zu erben« (Nebo je podedljivo, 1955). »Der Salzmarsch« nas pelje v Gandhijevo Indijo za časa bojev za neodvisnost proti Angležem. Ta boj se odvija z nevojaškim orožjem; gre za »breznasilje kot moralni ideal«,\ kakor se je izrazil dramatik mlade generacije, Harald Zusanek, v intervjuju o »Problemih moderne dramatike« (Burgtheater-Almanach 1962/63, Dunaj). Kakor v ekspresionizmu zmaguje vera v dobrega človeka, katerega etos bratskega razumevanja premaga vse ovire. Zdi se, kot bi slišali glasove ekspresionistov po prvi svetovni vojni, ko nam oznanjajo: »Verujem v pre-novljenje sveta in ljudi po duhu in po ljubezni. Verujem v dobro v človeku, ki je močnejše od jekla ...« Ekspresionistično zveni tudi igra o srečanju krščanskih in komunističnih verskih svetov v delu »Russische Ostern« (Ruska velika noč, 1959), kjer jasno izstopa avtorjevo etično prepričanje. CELOVEC ( Ivo Kermavner — 70 let) Prihodnji teden v sredo, dne 17. maja, bo gospod Ivo Kermavner star sedemdeset let. Kdo izmed nas ne bi poznal tega slavnega telovadca - prvaka. Rojen je bil leta 1897 na Ježici pni Ljubljani. Po študiju ljudske in srednje šole (študiral je namreč gimnazijo v Ljubljani), je prevzel mesto na banski upravi v kraljevini Jugoslaviji. Že kot šolar je z vso vnemo gojil šport, pozneje pa se je z dušo in telesom posvetil izključno samo telovadbi. Včlanjen je bil v »Orlu«, kjer je s pokojnim škofom Rožmanom sodeloval tudi v vodstvu te organizacije. Pri »Orlu« je postal kmalu najboljši telovadec ter se kot tak udeleževal mednarodnega tekmovanja v orodni telovadbi: v Brnu, Atenah, Pragi, Kolnu in drugod. In prav ti nastopi na tekmovanjih v tujini so mu prinesli svetovni sloves, saj je bil večkrat prvak in s tem proslavil sebe in slovensko domovino. Poleg telovadbe se je g. Ivo Kermavner udejstvoval tudi na publicističnem torišču. Napisal je brezštevila športnih člankov v listu »Slovenec«, od katerih so bili mnogi velikega vzgojnega pomena za doraščajočo mladino. Zaradi slovenske zavednosti so ga Nemci v drugi svetovni vojni zaprli. Že tedaj se je pričelo njegovo trpljenje, ki se je še nadaljevalo po vojni, ko je po sili razmer zapustil domovino in se najprej začasno naselil na Koroškem, kjer je kot učitelj telovadbe poučeval na šolah v slovenskih taboriščih, v Lienzu in Spktalu. Od tu ga je usoda zanesla v Združene države Amerike, kjer je poleg svojega trdega, vsakdanjega kruha nadaljeval v tamkajšnjih slovenskih društvih vzgojno delo na športno-telovad-nem poprišču. Danes živi zaslužni Slovenec g. Ivo Kermavner na Koroškem in v miru uživa leta svojega življenja pri polnem zdravju v miru in zadovoljstvu. Naj mu ljubi Bog podeli še obilo zdravja in srečnih let! To mu 'želijo njegovi prijatelji in znanci ter vdbče hvaležni Slovenci za njegovo dejanje in nehanje na športno-telovadnem polju. SELE (Šentjakobske gojenke so gostovale) Na Vnebohod so nas obiskale nekatere gojenke gospodinjske šole iz št. Jakoba pod vodstvom dveh šolskih sester in nam v dvorani farnega doma uprizorile ganljivo igro »Prižgala je luč«. V njej smo gledali bedo izgnancev, brezdomcev, a pobožna molitev in trdno zaupanje dekleta Marinke do sv. Male Terezije končno privede do srečnega izida. Igralke so bile res dobro izvežbane in so vloge iz- MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51. vrstno rešile. Pred predstavo in ob koncu pa so dekleta tudi mično zapela več pesmi, med njimi s slovenskim besedilom ono, ki smo jo prvič v radiu slišali peti francosko redovnico Dominiko. Ta je bila med vsemi lepimi najlepša. Dekleta so nas povabile na zaključek Gospodinjske šole. Radi smo jim vrnili obisk v nedeljo, ko smo si v lepem številu ogledali razstavo in se udeležili prireditve. DAR ZA MOHORJEV DOM Za Mohorjev dijaški dom je daroval hotel »BLED« iz Rima (Italija), katerega lastnik je g. Vinko Levstik, 500.— šilingov. Iskren Bog plačaj! Izlet v maju Na Svete Višarje me je zanesla pot po krožnem potovanju s »fičkom«, s katerim sem v manj ko v dveh dneh obšel skoraj vse dežele treh (ali štirih) narodnosti, od koder so od nekdaj hodili na staro božjo pot Slovenci, Nemci in Italijani (zlasti še Furlani). Dan je bil — kot v vseh 'treh sosednih deželah — tudi na tej gori lep, skorajda pravi majski dan: poln sonca in vedrine, v dolini cvetja in zelenja, na vrhu pa tudi bele opojnosti — snega. V komaj sedmih minutah se z žičnico povzpneš ob tem času iz pomladansko prebujene doline pri Ovčji vasi (Valbruna) na še krepko zasneženo goro skoraj tik do starodavne cerkve z novejšimi freskami in božjim potom našega slikarja Toneta Kralja (iz leta 1926) ter prekrasnim lesenim stropom, ki posnema znameniti strop oglejske patriarhalne cerkve. Ob cerkvi se druga ob drugi stiskajo po pobočju nad gornjo postajo žičnice sta- MLADINSKI DAN bo v nedeljo presv. Trojice, dne 21. maja, v Št. Jakobu v Rožu. Ob 11. uri bo mladinska sv. maša na župnijskem dvorišču. Popoldne ob pol 2. uri je mladinska akademija s pisanim sporedom. Mladina iskreno vabljena! Vodstvo katol. mladine ■■■■■»■■■■■■■■■■BBBBaBBBBBMH re hiše, iz katerih »Bog roko moli«, da poteši žejo romarjev in turistov, kakor davno nekoč, pa s precej založenimi prodajalnami spominkov, kakor jih danes dobiš že povsod po dolini. Na meji treh dežel Romarji in turisti te povsod opominjajo, da si na meji treh dežel, treh narodov in treh jezikov: razen gori najbolj zvestih in skromnih Slovencev s te in one strani meje srečuješ spodaj in zgoraj, zunaj in v lokalih precej mirne in zadržane Avstrijce ter zelo živahne Italijane, ki se v tem prelepem okolju in iz oči v oči z visokimi gorskimi vrhovi (pozdravljajo jih Montaž in zadaj Kanin, Mangart in V dalji julijski očak Triglav, Zilske in Karnijske Alpe) prav tako lqpo razumejo, kakor jih v cerkvi vse razume spovednik, doli ob vstopni postaji žičnice pa njen poslovodja, ki govori vse sosedne jezike in prejema denar v vseh valutah sosednih dežel — zmeraj vljuden in do vseh enako prijazen. Te harmonije treh narodov na tem majhnem, a tako lepem koščku zemlje ne motijo niti napisi: ob vstopu v žičnico in v njeni čakalnici so napisi trojezični, pri čemer so tudi slovenski... skorajda pravilni: »Vhod na žičnice« in »Vhod v kabin« (tu je za črko »o« ali »e« verjetno zmanjkalo prostora, pa nič ne de: preprosti Slovenec tudi tako to razume in dalje ne razmišlja, učeni Slovenec pa razume in . .. oprošča po Znanem reku, da je razumevanje že pol opravičila). Tudi cerkev je trojezična, pri čemer te zlasti preseneti v lepi slovenščini napisana Mešalce betona 801 £=■ 4 OOII m vsebine, nove po Sili laOOUa Garažna preklopna vrata raznih velikosti nudi trgovsko podjetje btcvzC{ LIBUČE, 9150 Bleiburg, tel. 04235-302 na Sv. Višarje zgodovina božje poti, ki so jo povrh natisnili v Celovcu v Mohorjevi tiskarni, da je tako 'ta simbolična povezava še lepša. Ni prostora za nestrpnosti Harmonijo vseh treh mejnih dežel na tem vzvišenem obzorju lepo izpričujejo tudi vpisi v knjigo obiskovalk in obiskovalcev, kjer poleg Pavla, Paola in Paula srečaš Marijo, Mojco in Mery ali Mitzi: In če vse to doživiš še na prvi maj, imaš prijeten občutek sredi gorskih vrhov, da na tej prekrasni obmejni zemlji ni prostora niti za idejne nestrpnosti niti druga nasprotja, saj je turist samo romar k lepotam narave in romar turist k visokim očakom, ki se vzpenjajo v nebo, največkrat pa romar k Materi božji — višarski. Da bi se odprla »cesta bratstva« Bela, vijugasta in ozka cesta po dolini pod goro je kazala nekoč pot romarjem domov. Siv in skorajda temen je zdaj na njej asfalt, a cesta je še večja in vse hitrejša vez med Koroško in Furlanijo, med Kanalsko dolino in Gorenjsko in med dolino Bele in dolino Soče čez Predel. In ko gledaš, kako v Avstriji z vso vnemo širijo in modernizirajo cesto, ki naj Dunaj poveže z morjem, in kako so tudi na tej, plati pridno na delu buldožerji, da bi široko furlansko ravan odprli reki tujcev, ki naj se po Kanalski dolini zliva na jug, si kot »furmanski« Vipavec le še to zaželiš, da bi se enako široka pot odprla tudi od Palmanove preko obeh Goric, zelene Vipavske in vse slovenske zemlje tja do Maribora in čez, da bi se odprla enaka »cesta bratstva« med tremi deželami tudi v tem spodnjem — primorskem koncu, saj bi od nje vsi trije narodi imeli enako, če že ne večjo korist... Naj mi bo odpuščeno, če sem v ta višarska razmišljanja dobronamerno vtaknil še ta povsem gospodarski element. CELOVEC (Predavanje o šolstvu) Na zadnjem sestanku Koroške dijaške zveze nam je govoril nadzornik za slovenski pouk na ljudskih in glavnih šolah o položaju dvojezičnega pouka na juž-nokoroških šolah. Povedal nam je, kakšen je manjšinski šolski zakon, kako se v resnici izpolnjuje in v koliki meri se ga naše ljudstvo poslužuje. Imamo namreč že kar lepo število šol, na katerih nobeden ni več prijavljen za slovenski pouk, čeprav je možnost dana. Na tem področju Slovenci premalo naredimo. Vsak posamezni Slovenec bi moral skrbeti za to, da bi bilo čim več otrok prijavljenih za pouk slovenščine na ljudskih, glavnih in srednjih šolah. Ljudje velikokrat ne vedo, da morajo ob začetku šolskega leta prijaviti otroke za slovenščino, ne vedo, kakšno je stališče vodstva šole do tega problema in da je zmerom najbolje, da 'pošljejo starši oz. vzgojni upravičenci pismeno prijavo po pošti, ker potem učitelj ne more najti nobenih izgovorov, da prijave ne bi sprejel. So pa tudi šole, na katerih učenci lahko izberejo slovenščino namesto angleščine, na primer na učiteljišču (na muzično pedagoški gimnaziji), na trgovski šoli in trgovski akademiji. V svojih 'izvajanjih je predavatelj prišel tudi na slovensko gimnazijo, ki je dolžna, da vzgoji tudi dobrih, vestnih učiteljev in duhovnikov, ker so ravno ti v največji meri poklicani za vzgojo naše slovenske mla- dine. Vodja manjšinskega šolskega oddelka je dijake informiral tudi o trenutnem stanju okoli gradnje lastnega poslopja za našo srednjo šolo. Na koncu se je predsednik srednješolcev Miha Zablatnik zahvalil g. nadzorniku Rudiju Vouku za zanimivo in poučno predavanje, ki smo ga nato zaključili s pesmijo. OBJAVA V proslavo 10. obletnice obstoja Državne gimnazije za Slovence priredijo dijaki v nedeljo, 28. maja 1967, ob 14.30 v Delavski zbornici v Celovcu slavnostno akademijo. Istočasno bo tudi razstava ročnih del in risb. Vstopnice za akademijo dobite v šolski pisarni. Prijave za 1. razred gimnazije so ustne v pisarni ali pa pismene na naslov: Di-rektion des Bundesgymnasiums fiir Slo-wenen in Klagenfurt, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22. Potrebni dokumenti so: 1. Rojstni list. 2. Spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. 3. Dokaz avstrijskega državljanstva. 4. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na ravnateljstvo gimnazije. Sprejemni izpiti za L razred so prvi dan velikih počitnic, to je v soboto, 8. julija 1967, ob 8. uri zjutraj na šoli. Sprejemni izpit za L razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo in sicer za 4. šolsko stopnjo predvidena snov. V zadevi vstopa v višje razrede pa je nujno potreben osebni razgovor z ravnateljem šole. Ravnateljstvo KAPLA OB DRAVI (Sv. birma) Dne 16. aprila je bila pri nas sv. birma. Že ves teden poprej nam je vreme močno nagajalo. Bili smo že zelo v skrbeh, kaj bo prinesla nedelja. Vendar nam je vreme prizaneslo. Rodil se je lep dan, poln sonca dn toplote, lepšega nam Bog ni mogel dati. Ob deveti uri je bil sprejem prevzv. nad-pastirja pred farovžem. Trume ljudi z vseh strani fare in tudi od drugod so prihajale pred župnišče, birmanci in botri, vse je hotelo videti našega nadpastirja. Ko je stopil med nas, ga je naprej pozdravil domači g. župnik Kanauf v obeh deželnih jezikih, v lepi domači besedi po mlada Nežika iz Svetne vesi in mu podarila šopek rdečih nageljnov. Moški zbor »Singerberg« ga je pozdravil s pesmijo: »Jo griias euh Gott«. Mešani cerkveni zbor pod vodstvom g. Sprucka iz Borovelj, pa lepo in korajžno: »Pozdravljen bodi nad-pastir, pozdravljen ljubi oče naš«. Prav lepo je tekla beseda našemu županu g. Sorgu iz Borovelj, ko je razlagal škofu načrte občine glede cerkvenih zadev. Dalje pa so se vrstili s pozdravi še: gasilno društvo, šolsko vodstvo, orožništvo, farna mladina itd. Pozor! Cenena odprodaja 1 železnih vrat (5.30 m x 3.60 m) in 1 hrastovih krilnih vrat (2.40 m x 1.80 m) pri Mevže#* LIBUČE, 9150 Bleiburg, tel. 04238-302 Po škofovem sprejemu smo šli v veliki procesiji v cerkev, kjer je prevzv. daroval sv. mašo, imel lep nagovor in podelil mnogoštevilnim birmancem zakrament sv. birme. Lepo pridigo v slovenskem jeziku je imel škofov namestnik g. kanonik in sholastik Aleš Zechner. V cerkvi je bilo ljudsko petje, prav lepo smo prepevali in molili v obeh jezikih. Veliko skrbi in dela za pripravo je imel naš g. župnik Kanauf dn tudi mi pevci z vajami in tisti, ki so pomagali snažiti našo lepo cerkev. Naš trud je bil poplačan, bili smo vsi navdušeni in polni božjega sonca, ob tem lepem cerkvenem prazniku. Na praznik, v četrtek, dne 4. majnika, na Florijanovo, pride vsako leto v našo farno cerkev več procesij iz sosednjih far, letos je bilo izredno lepo, ker je bil na ta dan zapovedan praznik vnebohod. Cel dopoldan so bile sv. maše, pri glavni maši ob devetih pa je prepeval moški zbor iz Glinj. Ljudje so bili ginjeni do solz, tako lepo je bilo, ko so spet enkrat darovali sv. mašo po starem. Radi bi doživeli še večkrat tako lepo petje v kapelski cerkvi. Zidajte zdravo - zidajte z .:' .<■ - •. ■ ' *• - "•va; • -".'•/•.a-: • ..•••a . IsanoopeKoi Zid iz zgane opeke„diha”, drži toploto in izolira proti vročini, mrazu in ropotu V Skrlupasto sadje v shrambi Sporočite, prosim, s čim naj škropimo sadno drevje, ker postane pozimi sadje v kleti pikasto (vzorec priložen), a nekoliko že tudi na drevesu. Do sedaj smo škropili enkrat ali dvakrat spomladi z rumesanom, pa se je začelo drevje sušiti; lani smo uporabili žvepleno-apneno brozgo, pa se je sadno drevje kar popravilo. Ali smemo letos škropiti z isto brozgo in s kakšnim škropivom bi sedaj spo. mladi še lahko škropili, da bi drevje ohranili, sicer ga bo kapar uničil, ker je sajeno v bolj nizki legi. Prosim, navedite za poletna škropljenja le takšna škropiva, ki niso nevarna za perutnino oz. živino. © Sadje je v sadovnjaku in pozneje v kleti napadeno od najbolj razširjene bolezni jablan in hrušk, od škrlupa ali krasta-vosti. Ta bolezen se začne širiti po nasadu že kmalu potem, ko je listje odgnalo in okužuje plodove ves čas njihove rasti in razvoja. Medtem ko hude zgodnje okužbe s škrlupom plodove tako iznakazijo, da za namizno sadje niso uporabni, pa poznejše-okužbe v jeseni povzroče na plodovih le črne pege. Bolezen je bolj nevarna v vlažni in megleni jeseni kot v suhi in sončni. Ko oberemo napadeno sadje, se škrlup na njem v shrambi lahko nemoteno razvija, saj je med sadjem vedno dovolj vlage. © Da bi preprečili pojav bolezni v kleti, je treba večkrat škropiti proti škrlupu med rastno dobo. Vaša dosedanja zimska oz. spomladanska škropljenja z rumesanom nimajo proti škrlupu kakšnega pomembnejšega učinka, ker se bolezen pojavlja med rastno dobo. Da bi preprečili pojav škrlupa, bi morali škropiti vsaj desetkrat, ker omenjate, da je nasad v nizki legi. Ker bi se vam to gotovo ne izplačalo, škropite enkrat pred cvetenjem, enkrat po njem, enkrat v drugi polovici junija in enkrat ali dvakrat v začetku oz. na koncu avgusta. Sredstva, ki so učinkovita proti škrlupu, so: 0,25-odstotni ortocid (četrt kg sredstva na 100 1 vode) ali 0,3-odstotni ditan (30 dkg na 100 1) ali 0,15-odstotni delan (15 dkg na 100 litrov). Pri škropljenju proti škrlupu v drugi polovici junija dodajte škropivu 0,15-odstotni paration (1,5 del na 100 1) ali 0,25-odstotni diazinon (četrt litra na 100 litrov) proti jabolčnemu zavijaču, ki povzroča čr- vivost sadja in ameriškemu kaparju. Pri tem škropljenju ne smete krmiti trave iz-ipod škropljenih dreves vsaj 14 dni, razen če bi po škropljenju močno deževalo, da bi se škropivo iz trave izpralo. Pri drugih škropljenjih pa smete uporabljati krmo ne glede na Škropljenje, ker sredstva niso strupena. 0 Da bi po škropljenju z rumesanom drevesa hirala je malo verjetno, razen če škropljenje z njim ni bilo pravilno opravljeno. Toda v tem primeru ni krivda na sredstvu temveč na kaparju, ki ga škropljenj e ni uničilo. Žvepleno apneno brozgo lahko brez skrbi uporabljate, ker drevesa kar nekako pomlajuje. Seveda ne smete z njo za zimsko škropljenje škropiti prepozno. Dr. J. M. Plesniva krma je škodljiva Nekatera krmila, ki jih pokladamo različnim -vrstam domačih živali, lahko postanejo plesniva. Splesni lahko slama in seno, če je premalo posušeno ali če postane preveč vlažno. Plesnivo lahko po. stane zrnje različnih žit, n. pr. ječmen, oves, pa tudi rž in pšenica. Zelo rada pa plesni koruza, posebno še, če je vskladiščena v storžih. Tudi močna krmila im krmne mešanice so lahko plesnive, če so sestavljene iz plesnivih primesi, kakor n. pr. arašida ali koruze. Plesnive sestavine pa seveda pokvarijo vso krmno mešanico. Prav tako krmne mešanice so lahko zelo nevarne, saj s prostim očesom ne moremo ugotoviti, da so plesnive. » VLAGA IN PLESEN - Poglavitni pogoj za plesnenje krmil je vlaga, ki je Zlata kolajna hotelu „BLED“ v Rimu Dne 23. aprila je papežev namestnik, kardinal Traglia v prisotnosti zastopnika rimskega žu. pana Perucija izročil gospodu Vinku Levstiku, lastniku hotelov „BLED” in „DANIEL” v Rimu, zlato kolajno. To izredno odlikovanje je lastnik hotela „BLED” prejel za svojo lepo in originalno idejo. Božične jaslice v letu 1963 so bile napravljene pri vhodu v hotel v posebni votlini, da so bile vidne iz glavne ulice oziroma križišča. Poleg jaslic je bilo veliko božično drevo. Razumljivo, da je bilo oboje lepo izdelano in krasno razsvetljeno. Višek pa je bilo to, da je bil skrit zvočnik, potom katerega so oddajali na traku posnete božične pesmi v vseh večjih jezikih, med njimi tudi slovensko in v ozadju zvonovi iz Kriške gore. Od časa do časa je direkeja hotelov „BLED” in „DANIEL” voščila svojim gostom, sosedom in hotelskim uslužbencem vesel božič in srečno novo leto! HOTEL „BLED“ HOTEL »BLED« prvi in edini slovenski hotel v Rimu, vas vabi! Sredi zelenja in ostankov nekdanjih časov je lepa končna vila, v kateri je nastanjen hotel. Ima lasten vrt in prostor za parkiranje avtomobilov. Po vseh sobah so umivalniki in prhe s tekočo, toplo in mrzlo vodo. V lepi, po domače okrašeni restavraciji ima prostora 60 oseb, kuhinja pa je rimska in mednarodna in, se razume, tudi domača (kranjske klobase, kislo zelje...). Poleg tipičnih italijanskih vin ima hotel v zalogi tudi slovenska vina, domačo slivovko i. p. ZVEZA: Na železniški postaji stopite v avtobus štev. 3, v smeri Laterana, ki vas popelje preko velikega trga (Piazza) Vittorio v ulico S. Croce in Gerusalemme, kjer izstopite prav pred hotelom. S trga (Piazza) Porta Maggiore, oddaljenega 100 metrov, pa imate vse mogoče zveze za v mesto. Še več! Lahko nas pokličete po telefonu ali pa nam predhodno pišete in vas bomo počakali na letališču, na air-terminalu ali pa na glavni postaji. Gostoljubno postrežbo v domačem jeziku — prijazno pomoč v potrebi — poživljene počitnice ali romanje — nudi in zagotavlja vsakemu: HOTEL »BLED« nujmo potrebna, da se plesni razvijejo in začno proizvajati strupene snovi — toksine. Prav zaradi tega je tudi več zastrup-Ijenja pri živalih s plesnivo krmo v deževnih in vlažnih obdobjih, kakor tudi v pokrajinah z zelo vlažno klimo. 0 PLESNI IZLOČAJO STRUPENE SNOVI — Splošno znano je, da nekatere plesni, n. pr. pencilinum notatum, izločajo snovi antibiotike, ki so strupene za druge mikrobe, saj jih s temi snovmi uničujejo. Plesni pa lahko izločajo tudi take strupene snovi — toksine, ki škodujejo živalim, pa tudi človeku. Toksini, ki jih izločajo plesni, povzročajo zastrupitve, ki jih ime-arujemo mikotoksikoze. Po grško se namreč plesni imenujejo mykes. Vsaka vrsta plesni ne izloča snovi, ki bi bile strupene za organizem. Do danes je poznano le nekaj vrst plesni, ki so zanesljivo strupene. To so plesni iz skupin aspergilus, penici-lium in fisarium ter še nekatere manj pogostne plesni. Tudi rje in sneti, ki jih lahko najdemo na zrnju žit in na koruzi, delujejo toksično, redki pa so primeri zastrupitve živali s strupenimi gobami. Najbolj znana pa tudi najpogostejša je mikotoksi-koza, ki jo povzroča toksin plesni aspergilus. Že par mikrogramov tega toksina (Dalje na 8. strani) Pzi na HocošU&m SELE (Pevski nastop) Slovenski kvintet selskih fantov je bil od glavnega uredništva glasbenega programa RTV Ljubljane povabljen na oddajo POKAŽI KAJ ZNAŠ, ki bo v soboto, 13. maja 1967, ob 20.30 v Filharmoniji. Torej bodo v okviru te oddaje, ki je javna oddaja pred občinstvom z neposrednim radijskim prenosom in televizijskim snemanjem, nastopili prvič koroški Slovenci — Selani. Želimo jim mnogo uspeha! Birmanci in birmankeš Imamo na zalogi sledeče molitvenike: Mali misal. Rdeča obreza, plastične platnice 44.—. V belo platno vezano 65.—. Zlata obreza, zelo priročna 88.— šilingov. K Jezusu. Vezano v črno ali belo platno 20.— šilingov. Večno življenje. Vezano v platno z rdečo obrezo 35.—. Platno, z zlato obrezo 45.—. Usnje, z rdečo obrezo 45.—. Usnje, zlata obreza 55.— šilingov. Rimski misal. Popolna mašna knjiga, z rdečo obrezo, v rdeče platno vezana 220.— šilingov. Družba sv. Mohorja v Celovcu Viktringer Ring 9020 Klagenfurt TISKARSKEGA VAJENCA ČRKOSTAVCA sprejme za svoje tiskarsko podjetje Družba sv. Mohorja v Celovcu. V poštev pridejo fantje iz slovenskih družin z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo. Zaradi strokovnega izpita naj se čimprej prijavijo in sicer v pisarni Mohorjeve tiskarne. Haval na avstrijski paviljon „Expo 67“