Leto 1905.
561
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIV. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1905.
Vsebina: (St. 204—206.) 204. Razglas gledé določitve barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati na tkaninah v prometu za plemeničenje vezenja. — 205. Dopustilnica za lokalno železnico od Agonitza v Klaus. — 206. Razglas o ustanovitvi carinske podružnice za poštno blago v Čemovcih.
20*.
Razglas finančnega ministrstva z dne 18. decembra 1905.1.
gledé določitve barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati na tkaninah v prometu za plemeničenje vezenja.
Z ozirom na ukaz z dne 27. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 56) gledé carinskega ravnanja s prometom za plemeničenje vezenja se ukazuje, da je v času od 1. dne januarja do konca decembra 1906. 1. narejati na tkaninah, ki se uvažajo v prometu za plemeničenje vezenja, kolke istosti v modri barvi.
Kosel s. r.
205.
Dopustilnica z dne 20. decembra 1905. 1.
za lokalno železnico od Agonitza v Klaus.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi družbi steyer-talske železnice v Steyru, po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238), zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) ter zakona z dne 16. maja 1905.1. (drž. zak. št. 81) dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico z ozkim tirom napraviti od družbene postaje Agonitz do postaje Klaus c. kr. državnih železnic.
§ 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa družba v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Gradnjo dopuščene železnice je dokončati naj-dalje v dveh letih računaje od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda še naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
133
(SlovenUch.)
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednjim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je oddati po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod nepo-srednjo ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih ob gradnji državnih železnic.
Vse stavbno gradivo, nadalje vozila, šine in drugačne železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvomic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé cene, kakovosti in časa, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo unanje fabrike.
Stavbna dela je izročati v prvi vrsti domačim delavskim močem.
§ 5.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obrana zoper napravo novih železnic se določa na čas od današnjega dne do vštetega 17. dne februarja 1978. 1. ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata po taki krivdi družbe, ki bi se ne mogla opravičiti v zmislu § 11 zakoha o dopuščanju železnic.
§ 6.
V ostalem je šteti lokalno železnico od Agonitza v Klaus za celokupno sestavino železniškega podjetja družbe steyertalske železnice, ki je predmet Najvišje dopustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30) in Najvišje dopustilnice z dne 21. septembra 1890. 1. (drž. zak. št. 188), in določila §§ 6 do vštevši 8, potem 10 do vštevši 14 Najvišje dopustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30) naj se torej odslej enakomerno uporab-
ljajo na vse proge lokalnih železnic, ki so predmet Najvišje dopustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30), Najvišje dopustilnice z dne 21. septembra 1890. 1. (drž. zak. št. 188) in te dopustilnice, z nastopnimi dopolnili in izpremem-bami:
A.	Državni upravi se pridržuje pravica prevzeti obrat dopuščenih železnic vsak čas in ga voditi na račun družbe ves čas, dokler še traja dopustilo.
V tem primeru bode družba morala upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju ali ki se eventualno ustanové. poprek.
Načine, kako je voditi ta obrat, je uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene z družbo.
B.	Družba je dolžna, skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za družbo, kakor pri imenovanem pokojninskem zavodu.
To oskrbo v onemoglosti in starosti je izvršiti tako, da mora družba zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, kurjači, sprevodniki, stražniki ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
C.	Družba ima dolžnost, po pogojili in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), vsakčas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo v bodoče in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali (lajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljanih železnicah ali posameznih njihovih kosih.
D.	Namesto zaukazov § 11 Najvišje dopustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30), ki izgubé svojo moč, naj veljajo naslednja določila:
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščene !železnice, ko bodo dodelane in v obrat oddane, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Ako se odkupi železnica pred pretekom začasne davčne prostosti, ustanovljene v § 2 Najvišje do-pustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30), je za ostalo dobo oznamenjene davčne prostosti tako najdeni poprečni čisti donos teh petih let odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Za čas po preteku davčne prostosti je hkratu ovedeti odkupno rento tako, da se od donosov, privzetih v poprečni preračun, izračuni davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let in se odbije od donosov. K ostanku se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, ht. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
3.	Če bi se pa železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v § 2 Najvišje dopustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30), tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčnč dolžnosti glede vseh družbenih železničnih prog, oziroma gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za deleže donosa, pripadajoče na še ne davku zavezane želez-nične proge po razmerju železnične dolžine, oziroma tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih donosov.
4.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem družbi kakor odškodnino za odkup železnic v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
5.	Ako bi pa po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak tisti letnini, ki je potrebna za štiri-
odstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železničnih prog, v tem, da država plača spredaj navedeno letnino [t. j. spredaj omenjeno štiriodstotno obrestovanje in razdolžno kvoto] v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, 1er da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
6.	Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječe točke splačevati družbi, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične po Štiri od sto na leto diskontovane Vrednosti teh plačil, računaje obresti od obresti, — seveda od-bivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
7.	Po odkupu družbenih železničnih prog in z dnem tega odkupa pride država, ko izplača od-škbdnino, predpisano v št. 1 do 6, brez daljnje od-plate v bremen čisto last in v užitek dopuščenih železničnih prog z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in postranska opravila ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
8.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventuvalno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 6), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
9.	Državni upravi se pridržuje pravica, vročivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje počenši od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
10.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja v fizično posest prevzeti oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene železnične proge obratovale za račun države, in potemtakem so od tedaj vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
11.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njene strani.
E.	Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, pridobi država brezodplatno poleg imovinskih predmetov, navedenih v § 12, odstavku 1 Najvišje dopustilnice z dne 18. februarja 1888. 1. (drž. zak. št. 30), tudi blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in družbena postranska opravila.
Wrba s. r.
300.
Razglas finančnega ministrstva z dne 22. decembra 1905.1.
o ustanovitvi carinske podružnice za poštno blago v Černovcih.
V Černovcih se je ustanovila podružnica glavnega carinskega urada Černovci za odpravljanje poštnega blaga, ki je že začela svoje poslovanje.
Kosel s. r.