NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA Mednarodne konference V gospodarskih rubrikah dnevnikov večkrat beremo o zasedanju mednarodne konference te ali one skupine delodajalcev, ki iz mednarodnih vidikov razpravlja o gospodarskem stanju dotične industrije, posledicah gospodarske krize, potrebi na-daljne racionalizacije in načinih, kako osigurati delničarjem primerno obrestovanje v industrije vloženih ka-pitalov. Kakor se shajajo letno zastopniki težke železne, lesne, tekstilne in drugih industrij, tako se letno sestajajo tudi delegacije železniških uprav iz vseh evropskih držav, neoziraje se ali so železnice v posameznih državah v državni ali v privatni upravi. Na teh mednarodnih kongresih železniških uprav se razpravlja o določitvi mednarodnih voznih redov, o trasah mednarodnih brzovlakov, o tarifah ter o raznih tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi z železniškim prometom. Zadnja leta so se ti kongresi opetovano bavili tudi s vprašanjem racionalizacije, izkušnjami, ki so jih posamezne uprave zadobile na polju štednje, izrabo izumov tehnike ter so delegati železniških uprav šli domov z novimi smernicami, obogateni z izkušnjami drugih uprav ter so te izkušnje porabili na domačih železnicah za izvajanje nadaljne štednje in nadaljnih redukcij. Železničarji navadno mednarodnim konferencam železniških uprav ne posvečajo pažnje, ker smatrajo, da so te konference interna zadeva delodajalcev, ki razpravljajo razna tehnična in tarifna vprašanja, pri katerih uslužbenec nima nič za odločati. Še le zadnja leta se je mednarodni transportni federaciji v Amsterdamu posrečilo potom mednarodnega urada dela v Ženevi doseči, da je prišlo na dnevni red mednarodnih konferenc železniških uprav tudi obravnavanje vprašanj, ki direktno tangirajo osebje. Zahtevala je, da se na te konference ispred vsake države pošlje delegacije, v katerih bodo poleg delodajalcev zastopani tudi delojemalci, da se tako omogoči delojemalcem zastopanje njihovih interesov. ITF je na pr. sprožila mednarodno obravnavanje varnosti prometa, varnosti pre-mikalnega, vlakospremnega in strojnega osobja (avtomatično spenjanje voz, mednarodno znižanje delovnega časa eksekutivnega osobja), nadalje težke posledice racionalizacije in štednje na varnost prometa na eni strani in osebno varnost osobja na drugi strani. ITF bi to svoje delo nadaljevala še z večjim povdarkom, da ni prišlo do težkih pretresljajev v delavskem pokretu vsled preobratov v Nemčiji in Avstriji, ki so zelo osla- 11 vpliv delavstva na mednarodnih transportnih konferencah. i zadosti, da se železničarji in transportni delavci danes samo zanašajo na vpilv m akcije, ki jih izvaja n,ih Internacionala, sami pa v posameznih državah drže križem roke in ne pripravijo za posamezne mednarodne konference svojih zahtev in ne zavzamejo k posameznim točkam dnevnega reda teh konferenc odrejenega stališča. Tudi sedaj še pridejo na vsako mednarodno konferenco v delegacijah posameznih uprav odnosnp držav zastopniki, ki so blizu organiziranemu delavstvu in če prav so ti zastopniki v veliki manjšini, vendar zamorejo sprožiti marsikatero vprašanje tudi iz vidika delojemalcev in zamorejo tu in tam preprečiti poslabšanje odnosno doseči kako ugodnost za osobje. V tem pravcu so zlasti dosti zamudili železničarji in transport- ni delavci iz Jugoslavije, mimo katerih so šle razne mednarodne konference popolnoma neopažene. Ko je v Jugoslaviji del železničarjev povda-ril potrebo mednarodnih vezi in mednarodnega zastopanja železničarskih interesov, je proti njim nastopila nacionalna železničarska organizacija, žigosajoč jih kot protidržavne elemente, ki hočejo rušiti red in disciplino, škodovati železniški upravi in sejati razdor samo da bi zadostili svojim osebnim ciljem. Tej skupini zavednih železničarjev, ki je pravilno cenila mednarodno sodelovanje, se je delalo vse mogoče ovire, da bi se preprečil njen vpliv in danes plačujejo zlasti južnoželezničarji teško račun kratkovidne zavistnosti onih veličin, ki so čez noč menjavale plašč po vetru. Kar je bilo zamujeno odnosno onemogočeno v preteklosti, se mora nadomestiti v bodočnosti ter je vsled tega dolžnost prav vseh železničarjev in transportnih delavcev v naši državi, da posvečajo vsaj v bodočnosti čim največ pažnje vsakemu mednarodnemu sestanku železniških uprav in vsaki mednarodni akciji transportnega osobja. Enako pa morajo posvečati posebno pažnjo tudi vsem konferencam mednarodnega urada dela in poskrbeti, da bo na konferencah mednarodnega urada dela, ki se bodo bavile s prometnimi vprašanji, zastopan tudi jugoslovanski transportni delavec in da bo vsaki taki konferenci predloženo točno poročilo o položaju osobja pri nas in o njegovih zahtevah ter predlogih. Neopaženo gre mimo nas mednarodna konierenca železniških uprav — držav naslednic južne železnice, ki se vrši te dni v Dubrovniku. Res ni na dnevnem redu konference držav naslednic južne železnice vprašanj, ki bi interesirala železničarje, ker se tam obravnavajo v prvi vrsti medsebojni obračuni ter zadeve, ki izvirajo iz rimskega sporazuma, vendar s tem še ni rečeno, da na teh konferencah ni zainteresirano osobje. Kakor je položaj južno železničarjev v večini držav naslednic kolikor toliko urejen in izenačen z ostalim osobjem, se tega ne more trditi o bivših južno železničarjih pri nas. Sicer so po rimskem sporazumu aktivni južno železničarji zadobili vse pravice in ugodnosti, ki veljajo za državno prometno osobje, niso pa dobili teh in tudi ne drugih ugodnosti oni južno železničarji, ki so bili upokojeni do podržavljenja, niso dobili nikakih ugodnosti miloščinarji in rentniki ter provizio-nirani delavci južne železnice. Avstrija, Italija, Madžarska so že davno izvršile prevedbo staroupoko-jencev, izvršile izenačenje južno železniških staroupokojencev, valorizirale so primemo prejšnje kronske pokojnine in rente, \ , . . i. U MB U!1 • i' 1 i i Ut t « n \i- IttM't-• l' d d Miloščinar, kateremu je južna železnica pred desetletji priznala po 60 do 70 kron mesečno miloščine, dobiva danes to miloščino izplačano v mesečnem znesku Din 60,— in k temu Din 60.— draginjske doklade, t. j. skupno Din 120.— ■' 1 ' » »n n« <4* * It liti J t i .. |,i. • i » i mi «eh Se v težjem položaju je kronski rentnik južne železnice. Še žive ponesrečenci, katerim je bila leta 1906 priznana kronska renta 112 kron mesečno in danes dobiva ta rentnik mesto 112 kron reci in piši osemindvajset dinarjev na mesec. Ali pa položaj kronskih upokojencev? I li .» ti» t im tu |» lil« In tako bi prizadeti južno železničarji našteli še več zadev, ki čakajo na rešitev od dneva podržavljenja, t. j. od leta 1923, t. ■ i m h t ■ I (H ■1 1 ' 'd Pišemo te vrstice med konferenco držav naslednic južne železnice, čeprav smo uverjeni, da delegacije železniških uprav ne bodo sprožile teh vprašanj na konferenci in jih ne bodo na konferenci rešavale. Pišemo te vrstice kot apel delegaciji naše železniške uprave, ki jo vodi pomočnik ministra g. ing. Senjanovič, da bi se naša delegacija pri ostalih delegacijah (Avstrije, Italije, Češke in Madžarske) informirala, kako so ostale železniške uprave rešile vprašanje prevedbe in izenačenje kronskih upokojencev, izenačenje miloščinar jev in rent-nikov, ostalih pravic južno železničarjev ter da bi naša delegacija po povratku v Beograd predložila g. ministru saobraćaja izčrpen referat o vseh teh vprašanjih. Uverjeni smo, če bo naša delegacija izvršila svojo dolžnost tudi v tem pravcu, da bo po 11 letih od podržavljenja južne železnice tudi pri nas rešeno pereče vprašanje staroupokojencev, miloščinarjev, rentnikov ter njih vdov in sirot in to ne samo za bivše južno železničarje, marveč tudi i za vse ostalo prizadeto osobje. Delajmo za konsolidacijo delavskega razreda Ni prazna beseda, če je Karl Marx rekel: »Proletarci vseh dežel, zedinite se!« V svojem globokem filozofskem uverjenju je spoznal, da se kapitalistična družba bliža svoji kulminacijski točki, kjer ne bo imela drugega izhoda, kakor da poizkusi ohraniti svoj obstoj s poostreno diktaturo. Marx je živel večinoma v Angliji, kjer se je kapitalizem že takrat močno razvil in ni bilo težko postavljati hipotez o nadaljnjem razvoju angleškega kakor svetovnega kapitalizma, ki sloni na eksproprijaciji človeštva. Danes se ta poostrena kapitalistična diktatura razvija pred našimi očmi kot šovinistični nacionalizem ali fašizem. Varali bi se pa, če bi mislili, da je ta nacionalizem iskren. Kapitalizem je angažiral nacionalizem z edinim namenom, da hujska narode med seboj in se mu s tem omogoča diktatura nad posameznimi narodi. Mednarodni kapitalizem pa ima povsem svojo politiko, ki jo čutimo po vseh mednarodnih konferencah, na razorožitveni, gospodarski in mednarodni konferenci^ dela kakor tudi v Društvu narodov. Kapitalizem preprečuje razorožitev, kakor je priznal angleški minister sam, preprečuje sporazum med narodi in uvedbo mednarodne socialnopolitične zakonodaje. Kapitalizem je danes močan, močnejši celo kakor je bil pred svetovno vojno. Toda to dejstvo nas ne sme ustrašiti. Kapital se je koncentriral in organiziral, ali je obenem silno pomnožil vrste delavskega razreda, h kateremu ne spadajo samo ročni in duševni delavci, zasebni in javni, marveč tudi vsi mali stanovi, obrtniki in kmetje. Ali ni to ogromna armada? Vsi ti ljudje imajo slabo eksistenco; mnogo jih je, ki sploh ne vedo, kaj naj počno danes, jutri, ker so brez sredstev za življenje. Tu pač ni več dvoma, da tako stanje ne more biti trajno. Nekaj se mora zgoditi. Popraviti se morajo družabne krivice, česar pa kapitalizem ne bo storil. Priti mora moralna sila, ki bo strla do vrhunca prikipelo krivico. In kje je ta sila? Ta sila je v milijonskih množicah delavskega razreda. Da, milijonske množice nedvomno imajo to silo v sebi, ki jo je pa treba zbuditi in organizirati. Vse te množice imajo veliki skupen interes. Zakaj bi se ne mogle zediniti in se boriti zanj? Zakaj bi te množice ne mogle koncentrirati svoje politike in svoje akcije? Ali so manj sposobne kakor kapitalizem? Njih duh in njih delo je vse ustvaril, kar je na svetu. Torej? Socialistično delavsko gibanje ima v tem pravcu svoja trdno določena načela in pozitiven program. Če je delavski razred premagal brutalni teror kapitalistične vlade v prejšnjem stoletju, takorekoč v svojem početku, mu mora biti to danes tem lažje, ker je deloma že organiziran in kulturno na višji stopinji kakor je bil v prejšnjem stoletju. Delavci se morajo popolnoma otresti meščanskih ideologij, popolnoma kverulantske ve-rižniške politike, korupcionistične morale v prid osebnih ali drugih malenkostnih koncesij ter se popolnoma emancipirati v svrho svoje lastne konsolidacije, ker le, če bo delavstvo v tem zmislu konsolidirano in enotno organizirano, bo predstavljalo mgč, ki ji pripada bodočnost. Organizacija delavskega razreda proti organizaciji kapitalističnega razreda. To sta dva ločena svetova današnjega razvoja. V ta namen je treba dela. Če ima delavstvo deset, petdeset, sto različnih organizacij, vse morajo sporazumno in vzajemno sodelovati, morajo biti združene v celoto Naša organizacijska mreža mora biti tako tesno zvezana po sodelovanju, da vsa javnost ve in spozna, da je vse to ena organizacija in eno delavsko gibanje, gibanje delavskega razreda. Vprašanje delavskega razreda je danes svetovni problem, zato mora biti gibanje svetovno. Delavci, delavske organizacije, ne zapirajte se v svoje lokale, ne v svoje administrativne seje; pojdite med delavstvo, med organizacije in izpričajte, da je vaš interes isti kakor njihov in da ste njih zvesti sobojevniki. Z razširjenjem naše propagande in sodelovanjem vsega delavskega gibanja postane delavski razred sila, ki bo lahko izvojevala svoje pravice. Brez največje agilnosti pa ostanemo še dolgo sužnji. Kdo izmed nas hoče ostati suženj. Menimo, da nihče! Zato vsi na delo, izobražujmo se sami sebe, odpirajmo oči zaslepljenim sodelavcem, ki še ne poznajo pomena in potrebe organizacije, jačajmo delavsko solidarnost, delajmo na to, da bo mogočno razredno delavsko gibanje, ki ne sme poznati nikakih ovir — ne verskih, ne narodnih, ne meja — združilo v svojih vrstah vse izkoriščane in teptane in da bo tako čimpreje prišel dan, ko bo ta mogočna sila mogla obračunati s krivicami in pripeljati vse človeštvo v boljšo pravičnejšo bodočnost. PET KNJIG I Izda letos Cankarjeva družba I I svojim članom. In sicer: 1. Koledar Cankarjeve družb* za leto 1935. 2. Beer: Zgodovina socialnih bojev, L knjiga. 3. Beer: Zgodovina socialnih bojev, D. knjiga. 4. Pavel Nizovoj: Ocean, ali kakor ie pravi ruski naslovi Pod severnim nebom. 5. Ivan Molek: SeMti stolp. Za upokojence Ne pozabite predložiti prijav. V času od 1. do 10. oktobra morate predložiti prijave za ipriejiemanije dragonjskih 'doklad, ki naj bodo datirane z datumom med 1. in 10. oktobrom. Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj izredni občni zbor v ponedeljek 8. oktobra ob 19.30 v gostilni Birk Josip, Borštnikov trg št. 2 v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo o stanju bolniškega sklada in predlog o regulaciji mesečnih prispevkov za bolniški sklad. V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov izredni občni zbor, ki bo sklepal veljavno he glede na število prisotnih članov. Ker (je že večje število železniških upokojencev pristopilo k temu 'društvu in izstopilo iz železničarskega bolniškega fonda, opozarjamo vse, .da se tega občnega zbora udeleže, ker bo za železniške upokojence zelo važen. Navodilo dravske finančne direkcije upokojencem. Dravska finančna direkcija je izdala daljše navodilo za upokojence glede prijav za draginjske doklade, ki bo veljalo odslej za predlaganje teh prijav. Objavljamo to navodilo, ki naj ga vsakdo izreže in spravi, da bo vedel točno izpolniti prijavo. Izplačevanje draginjskih doklad drž. upokojencem. V prvi polovici mesca oktobra vsakega leta mora vložiti vsak upokojenec dn upokojenka, ki prejema pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, prijavo za prejem osebne in rodbinske draginjske doklade. (V aprilu se prijave odslej ne bodo vlagale več.) Prijave, ki jih upokojenci vlože pred oktoberskim rokom ali pa po tem roku, se obravnavajo, kakor da niso bile predložene v predpisanem roku. Radi pravilne sestave svojih prijav naj se upokojenci ravnajo po tehle navodilih: 1. Vsak upokojenec in upokojenka naj zapiše na svoji prijavi: a) Številko svojega likvidacijskega lista, ■ki je zapisana na kuponu vsake čekovne nakaznice, po kateri dobi svojo pokojnino, ali pa naj prijavi priloži kupon. (Čekovna štev. 10.011 je na vsakem kuponu ista in je za evidenco upokojencev brez pomena). b) Točno zvanje, kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine, ne pa, kakor zapišejo nekateri, le »upokojenec« ali celo1 »zasebnik«. c) Pristojno občino svojega bivališča. Tudi vsakikrat, kadar se upokojenec preseli iz ene občine v 'drugo, mora k svoji vlogi, ki jo pošlje dravski finančni direkciji, priložiti tudi potrdilo občine oziroma policijske uprave, katerega dne se je preselil. 2. Na vsa vprašanja v posameznih raz-'predelkih prijave je treba odgovoriti z besedami v obliki kratkih stavkov, kakor n, pr.: »Ne izvršujem nobene obrti«, »Nimam nobenih dohodkov« itd. Če se odgovarja na vprašanje samo z »da« in »ne«, če se prostor v razpredelku prečrta ali pa pusti celo 'prazen, prijava ni veljavna. 3. Prijave morajo biti izpolnjene in podpisane lastnoročno in sicer s črnilom. S strojem ali pa s svinčnikom pisane prijave se bodo upokojencem vračale, ker take listine niso veljavne. 4. Navedbe, o višini zasebnih dohod-kov, ki jih imajo upokojenci ali upokojenke in njih rodbinski člani, potrdijo na prijavi izključno davčne uprave, ne pa občine, ki pri nas ne pobirajo davkov. 5. Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačevanje rodbinske drdginjske doklade, se mora priložiti potrdilo o rednem šolanju. Na teh potrdilih mora biti navedeno poleg učenčevega imena tudi ime, zvanje in bivališče upokojenca, očeta ali matere, dalje, če uživa učenec od domačih ali tujih naprav šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki znaša več kakor 200 Din na mesec. 6. Za dokaz, da neomožena hčerka še vodi gospodinjstvo očetu, ki je vdovec, potrdita izjavo na prijavi dva aktivna ali upokojena državna uradnika. Ob tej priliki se državni upokojenci in upokojenke opozarjajo, da morajo javiti dravski finančni direkciji v Ljubljani vsako izprermembo v družinskem in imovinskem stanju, ki ima za posledico, da jim osebna ali rodbinska draginjska doklada ne pripada ■več. Zlasti so dolžni takoj javiti, če se otroci nehajo šolati med šolskim letom, če dosežejo dohodke nad 200 Din mesečno bodisi v denarju ali naravi, če hčerka neha voditi očetu, ki je vdovec, gospodinjstvo in če otrok umre. Neglede na oktoberski rok za vložitev prijav mora vložiti vsak državni upokojenec, preden se mu začne izplačevati pokojnina, prijavo za prejem 'draginjskih doklad, sestavljeno po gornjih navodilih, kateri priloži tale dokazila: a) Za uživanje rodbinske draginjske ■doklade za ženo, poročni list. b) Za izplačevanje rodbinskih draginjskih doklad za otroke, njih rojstne liste. c) Če se zahteva rodbinska draginjska doklada za otroka, starega nad 16 let, ker je trajno nesposoben za delo in pridobivanje, potrdilo 2 (dveh) državnih ali samoupravnih zdravnikov, da je nesposobnost za pridobivanje nastopila pred 16. oziroma, če se je otrok redno šolal, pred njegovim 23. letom starosti. Listine ad a) in h) morajo biti v originalu ali pa v prepisu, 'Overjenem pri pristojnem sodišču. Vse te listine so proste takse, če je na njih označeno, da so izdane zaradi prejemanja .draginjskih doklad. Poročni in rojstni listi otrok se prilože samo k prvi prijavi ob upokojitvi, pozneje pa samo, če nastanejo izpremembe v rodbini, ob rojstvu otrok ali ob vnovični poroki. Tiskovine za prijave je založilo Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Za finančnega direktorja: šef odseka za računovodstvo, višji računski inšpektor: Podpis 1. r. Nov zakon o mestnih obiinah Nov zakon za mestne občine je stopil dne 23. septembra v veljavo. Z uveljavljenjem tega zakona se je začelo kot nujno obravnavati vprašanje inkorporacije okoliških občin v mestno občino, kar zelo zanima vse delavstvo in nameščence neozi-raje se ali delajo v državnih ali privatnih podjetjih. Zakon velja za mesto Ljubljano, Ptuj, Maribor in Celje ter je vprašanje inkorporacije povzročilo tudi mnogo debate med prizadetim delavstvom zlasti med državnimi nameščenci in upokojenci, ki so na tem vprašanju že radi draginjskih doklad najbolj interesiram. Kakor se izjavljajo soglasno vsi državni in javni nameščenci in upokojenci za inkorpo-racijo okolice z mestom, tako je tudi enodušna želja ostalega delavstva, da se predmestja, ki se že danes ne dajo ločiti od mesta, dejansko združijo z mestom. Poleg vprašanja inkorporacije pa je zelo važno vprašanje pridobitve domovinske pravice v mestnih občinah. Novi zakon predvideva ugodnejše pogoje za pridobitev domovinske pravice v mestnih občinah ter je v velikem interesu delavstva, da se te pravice čimpreje poslužijo. Za pridobitev občinske pravice v mestnih občinah je potrebno vložiti na »Mestno poglavarstvo« z Din 25.— kolko-vano prošnjo ter se sklicevati na § 13 zakona o mestnih občinah. Prošnji je priložiti rojstni list, dosedanjo domovnico, potrdilo sodišča, da je v posesti častnih pravic in da ni v preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki bi imela za posledico izgubo častnih pravic, nadalje potrdilo, da je zdrav in da mora vzdrževati sebe in družino. Če je oženjen mora predložiti še poročni list ter krstne liste (izpiske za mladoletne otroke). Pogoj za pridobitev domovinske pravice je, da biva v mestni občini najmanj 5 let. Delavci poslužite se te pravice. Vprašanja Ali lahko zahtevamo upokojeni delavci povračilo v letih 1928 do 1931 odtegnjenih zneskov za Nabav-Ijalne zadruge? Skozi 36 mesecev se nam je odtegovalo po Din 5.— in smo tako plačali Din 180.—. Kdaj dobimo ta denar nazaj? Ker zanima to vprašanje prav vse osob-je, aktivne in upokojene, nasfavljence in delavce, objavljamo daljše pojasnilo: Z izmenjavo in dopolnitvijo uredbe o Nabavljačkih zadrugah državnih uslužbencev iz leta 1928 je bil v čl. 70 uredbe dodan nov odstavek, ki predvideva zbiranje posebne glavnice na ta način, da se odtegne po Din 10.—- mesečno od vseh aktivnih državnih uradnikov L, II. in III. kategorije, od vseh ostalih, 'ki prejemajo prejemke ali penzije iz državne blagajne pa po Din 5.— mesečno. Ta znesek se odteguje skozi 36 mesecev tako, da je bilo vsakemu 'odtegnjeno po Din 180.— odnosna Din 360.—. Ta glavnica bi se imela uporabljati prvenstveno za stanovanjske in kreditne zadruge. in odgovori Uredba je (predvidevala, da ima vsakdo, ki se tekom 10 let od začetka odtegovanja teh zneskov (torej do 1. julija 1938) ne okoristi z delovanjem stanovanjskih, in kreditnih zadrug, 'pravico do povračila odtegnjene vsote. Ta uredba pa je veljala le do 3. novembra 1931, ko je bil izdan zakon o zadrugah uslužbencev in ta zakon predvideva glede povrnitve sledečo določbo: »Odtegnjene zneske bo povrnil Savez nabavljačkih zadrug na pismeno zahtevo po smrti one osebe, kateremu so bile odtegnjene, njegovim pravnim naslednikom.« Dne 5. februarja 1932 je izšel nov zakon o zadrugah državnih uslužbencev, ki predvideva enako povrnitev odtegnjenih zneskov po smrti dotičnega uslužbenca njegovim pravnim naslednikom. V tej določbi je torej zakon jasen in zamore dejansko po smrti uslužbenca njegova družina (dediči) zahtevati povračilo' zneska Din 180.— odnosno Din 360.—, kateri znesek Nabavljalna zadruga mora povrniti. Ko je nastopil prvi slučaj povrnitve odtegnjenih zneskov pravnim naslednikom pa je Savez nabavljačkih zadrug po daljšem reševanju odgovoril, da znesek sicer povrne, vendar bodo morali pravni nasledniki (v konkretnem slučaju vdova uslužbenca, ki je imela penzijo) ponovno plačati znesek Din 180.— v 36 mesečnih obrokih po Din 5.—. Zakon o Nabavljačkih zadrugah namreč predvideva, da morajo plačati prispevek vsi državni uslužbenci, ne samo aktivni, marveč tudi upokojenci torej sploh vsi, ki služijo v državnih uradih ali podjetjih, ali pa prejemajo podporo odnosno pokojnino iz državne blagajne. Vsled te določbe je odredba zakona, da se vrne odtegnjene zneske pravnim naslednikom umrlega, brezpomembna vse dotlej, dokler pravni nasledniki dobivajo pokojnino iz državne blagajne. Da bodo vsi prizadeti uslužbenci in njih rodbinski člani vedeli, kdaj in na kak način lahko dobe 'povrnjene te zneske nazaj, objavljamo sledeče direktive: Takoj lahko dobe povrnjene odtegnjene zneske nazaj: vdove in sirote iz železniške službe odpuščenih odnosno 'reduciranih železničarjev, ki ne prejemajo nikake pokojnine ali podpore iz državne blagajne. Nadalje morejo po našem mišljenju dobiti povrnjene te zneske tudi še živeči odpuščeni ali reducirani železničarji, ker so z izstopom iz državne službe prenehali biti člani Nabavljalnih zadrug ter za nje ne velja več zakon o Nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev. Tudi sirote onih železničrjev, ki so vsled polnoletnosti ali iz kakih drugih razlogov izgubile pravice do pokojnine, lahko takoj dobe povrnjene odtegnjene zneske. Ostali aktivni in upokojeni uslužbenci pa ne morejo 'dobiti teh zneskov povrnjenih in tudi njih rodbinski člani po njihovi smrti ne morejo zahtevati povrnitve teh zneskov, dokler prejemajo pokojnino iz državne blagajne. Za to je dobro, da prav vsi prizadeti uslužbenci in delavci državnih ustanov opo-zore na to svojo terjatev napram Savezu na- bavLjalnih zadrug svoje otroke odnosno sorodnike, da bodo zamogli ti po njih smrti te zneske iztirjati. V vsakem posameznem slučaju je ta znesek majhen — komaj 180 odnosno 360 dinarjev — skupaj zračunan pa presega več milijonsko vsoto, katero bo Savez nabavljalnih zadrug iprej ali slej 'moral vrniti dedičem onih, katerim so bili ti zneski odtegnjeni. Kdaj bo železniška uprava plačala delavcem dolgujoče potne stroške? Po uveljavljenju delavskega pravilnika iz leta 1930 smo morali delavci vršiti službo izven službenega mesta na progi ter za to nismo dobili nikakih dijet, ker je bil pravilnik pomanjkljiv. Kasneje je bil pravilnik dopolnjen in so bile dijete tudi za delavce predvidene, uprava pa jih ni izplačila vsled pomanjkanja kredita. Nov delavski pravilnik je v čl. 178 predvidel, da se bodo nelikvidirane dnevnice za čas od 1. julija 1930 do 14. decembra 1931 izplačale po starih predpisih, t c. i . t i Ul u liii* ■ i i i j D*' i* i' Dnevnice za službeno potovanje vam pripadajo glasom določb prejšnjega začasnega pravilnika za profesioniste in delavce, ki je veljal do 1. julija 1930 ter ije železniška uprava tako z dodatkom k novemu pravilniku iz leta 1930 in tudi z najnovejšim pravilnikom od 20. maja 1933 priznala pravico delavcev do dnevnic za službena potovanja. Te dnevnice bo izplačala, kadar dobi za to odobren naknadni kredit. Položaj pri izplačilu teh 'dnevnic je popolnoma enak položaju glede delavske diference iz leta 1923. Na vašo zahtevo vam železniška uprava mora izplačati te dnevnice brez odlaganja, da se izogne tožbi pred rednim sodiščem. Razne vesti Izplačevanje delavske diference se nadaljuje. Vsi oni, ki iso vložili tožbe so dobili tekom zadnjih tednov nakazano diferenco s pripadajočimi obrestmi vred. Razprava pred sodnijo glede prisoditve pravnih stroškov, kakor tudi glede obresti oid svoje časno že izplačanih 30% diference se vrši v soboto, dne 6. oktobra pri srezkemu sodišču v Ljubljani. Pri tej razpravi bo definitivno rešeno vprašanje, ali mora železniška uprava plačati 5% obresti tudi od onih zneskov, katere je že izplačala pred vložitvijo tožb. Tudi aktivno osobje je dobilo tekom tega meseca izplačano nadaljnih 15% na račun razlike, tako, da dolguje uprava aktivnim 'Uslužbencem še 55% in seveda obresti od celotne razlike za tri leta nazaj. Deložacije denunciranih železničarjev v mariborski koloniji. Javnosti je še v spominu razburjenje, ki je zavladalo lansko leto v javnosti in med železničarji radi nenadoma odpovedanih stanovanj v železničarski koloniji in drugih železničarskih hišah. Iz popolnoma nepoznanega razloga bi se morali odseliti železničarji, Slovenci po rodu in jeziku s številnimi otroci, ki obiskujejo slovenske šole v Mariboru, S , L , , tt • l Preiskave so potem, dognale, da so očetje in otroci zvesti državljani, da 'brezhibno vršijo svojo državno službo in da še poleg tega kljub svojim mizernim plačam žrtvujejo članarine za patriotična društva in druge kulturne ustanove, med drugim za Jadransko stražo, •/ t , i« »l Odpo- vedi pa so kljub temu ostale v veljavi in bi morala občina izvršiti deložacije. Občina pa je to odklonila, ker za to ni bila pristojna. Železniška uprava je sedaj že drugič zahtevala, da občina izvrši deložacije. Na podlagi njenih odpovedi pa so železničarji upravičeno ugovarjali, da njihova stanovanja niso nikaka »službena stanovanja«, ampak so v čisto navadnem najemnem, civilnopravnem razmerju z železniško upravo, ter vsled tega politična oblast ne more izvršiti deložacije na podlagi dekreta železniške direkcije. Mariborska občina se je uprla zahtevi železniške uprave, da bi izvršila izpraznitev stanovanj. Nastale pa so tudi še druge zmešnjave in težave. Ko so spomladi železničarjem v koloniji ta stanovanja odpovedali, so prišli novi reflektantli že kar tudi na vrtove stanovanj, ki so si jih dosedanji najemniki že 'prekopali in nasadili, pa so jih hoteli n0vi najemniki čez noč prevzeti in za sebe posejati. Eden prizadetih starih najemnikov je vsled tega vložil proti ljubeznivemu tovarišu in njegovi ženi tožbo na plačilo odškodnine v znesku okrog 600 Din in se je ravno ta teden vršila razprava pri sodišču. Tožena reflektanta novega stanovanja sta se izgovarjala na direkcijo, gospoda svetnika Podboja in dr. Zmazeka, ki nakazujeta stanovanja in na sekcijo v Mariboru. Sodnik jih je poučil, da je za deložacijo merodajno edino sodišče in da se naj radi tega obrneta za event. škodo na te gospode pri železnici, če so jim dali napačne pravne pouke. Sodnik jie toženima prigovarjal, da se poravnata, ker nihče ne sme sam vdreti v tuja stanovanja^ brez sodne odločbe. Poravnava ni uspela in te bo pri prihodnji razpravi ugotavljala vrednost nastale škode. In kaj se je še .zgodilo? Pa še nekaj drugega je povzročila ta odpoved stanovanj. Razburjeni železničar, ki je kot kotlar v službi že oglušil, se je pri prihodu novega najemnika tako razburil, da je baje' izrekel neke žaljivke glede gg. pri direkciji. Po uvedeni •disciplinami' preiskavi je bil vsled tega kaznovan z mesečnimi odtegljaji 132 Din za eno leto, torej skupaj z zneskom Din 1584.—. Ovadil ga je pri upravi železnice novi najemnik, tovariš-železničar, ter tako kar na dve strani oškodoval bednega sotrpina, ki je bil že preje žrtev 'denuncijacije. Zaupne preiskave v mariborski delavnicL Že precej časa so se vršile v delavnici drž. železnice v Mariboru temeljite preiskave o sabotažniih aktih pri popravljanju vagonskih osi. Ugotovilo se je namreč, da so bili vagoni že .popolnoma gotovi, ko ,pa bi morali iti v promet, se je naenkrat izkazalo, da so bili med tem od neznane tajne roke zlobno pokvarjeni in sicer pri najfinejših delih, kjer je zadostovala malenkost. Našli so tudi krivca, ki je baje nalašč nagajal na ta način svojim tovarišem, da bi jim škodoval v službi. Zgodilo se je to tudi pri ,i l vozovih. Na podlagi anonimne ovadbe, v kateri so bile imenovane posamezne osebe, se je uvedla preiskava. 'Napisani so bili dolgi zapisniki, ki so .bili odposlani v Beograd, odkoder je bila zadeva končno odstopljena tukajšnji policiji, da temeljito preišče ozadje cele zadeve, ki vzbuja razburjenje zlasti v gotovih nacijskih krogih. Tudi pri tej stvari se gre baje za interno obračunavanje med mariborskimi zve-zarji, kjer se še vedno borita dve grupi in se Tumpejevci nočejo priznati za poražene, marveč napovedujejo, da bo še prišel čas, ko bodo prevzeli vajete in obračunali. Bomo videli! Železničarska kreditna zadruga v Mariboru'. V nedeljo, dhe 9. septembra bi se imel vršiti občni zbor železničarske kreditne zadruge v Mariboru, ki je v zvezarskih rokah in katere predsednik ije g. Tumpej. Opozicija, ki je Tumpeja vrgla z vodstva 'podružnice Zveze nacionalnih železničarjev, je zahtevala njegovo odstranitev tudi v denarni zadrugi. Odbor zadruge pa je neposredno pred občnim zborom izključil 28 nacionalnih zadružnikov, ki so predstavljali najbolj nevarno opozicijo. Opozicija je radi tega pozvala svoje pristaše, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora in je izdala proti g. Tumpeju ostro pisan letak. Posledice niso izostale. Na občnem zboru v Narodnem domu sta trčili obe struji druga ob drugo. Nastal je bnup in trušč, da je končno morala posredovati policija, ki je razgnala občni zbor. Tožba za povračilo 10% odtegnjenih delavskih plač. Ker vse intervencije prizadetih delavcev za povračilo odtegnjenih delavskih plač niso imele nikakega uspeha, je sedaj že pok. s. Jernejčič pri srezkemu sodišču v Ljubljani vlo-žil»tožbo proti državnemu erarju za povračilo odtegnjene mu plače. Na dne 25. septembra je bila končno razpisana v tej tožbi razprava, so bili zaslišani izvedenci in priče ter je bila razprava zaključena z izjavo sodnika, da bo izdal razsodbo pismenim potom. Čim dobi pravni zastopnik razsodbo, jo bomo objavili v našem listu. Narožai&e tudi peto knjigo, ki jo bo izdala letos Cankarjeva družba poleg svojih 4 knjig. Iv, Molekov: »Sesuti stolp« je tretji del romanov »Dva svetova in »Veliko mravljišče. Samo 5 Din doplačate. Vseh 5 knjig za 25 Din je denar, ki je vreden za letošnje knjige Cankarjeve družbe. Bez radništva ne ide! Obmana ili spoznaja? — Teškoće kapitalističkog sistema postaju sve veće Najnoviji razvoj kapitalističke privrede ponovno potvrdjuje veliku Marxovu nauku. Nasuprot fašističko-kapitalističkog pokušaja da se sa diktaturama spasi sistem, on zapada u sve veću i veću krizu. Autoritativna vodstva pooimaju sama da uvidja-ju da se na taj način ne spašava kapi* talistički privredni sistem. Tako je u Italiji, Njemačkoj kao i u Austriji. Vrije i u Sjedinjenim državama američkim. Njemačka traži moratorij, jer da će inače privredno propasti; Austrija traži zajam, jer više nije u stanju ni da plaća činovnički aparat. Zadužena Italija snizila je ponovno radničke nadnice za 5 do 10%. Spomenute zemlje naime svim silama pokušavaju da diktaturama spase svoja kapitalistička gospodarstva. Ali sve te države dolaze polako i sve više do uvjerenja, da je u ljudskom društvu još jedan drugi, jači faktor: radništvo,' te da treba i s njime računati. Socijalističko radništvo i njegove političke stranke i ustanove imadu svakako najbolje namjere. Oni nisu nikada drugo tražili, nego odstranjenje socijalnih nepravda! I tom prirodnom zahtjevu, kojim je jedino moguće regulisati razvoj čovječanstva, kapitalizam u spomenutim fašističkim zemljama odupro se je brutalnom silom gazeći zakone, usave, prisege i moralna prava udarivši u prvom redu po radništvu. Kapitalistička klasa tim je silama prividno ugušila radnički pokret, te ga o-pljačkala za sva njegova prava na način i tako da joj radništvo nikada više ne će moći povjerovati. Doduše radništvo nije nikada imalo povjerenja u kapitalizam: radništvo i kapitalizam dva su potpuno suprotna svijeta, jer je kapitalizam sam po sebi svrha. To smo morali naglasiti, jer se u fašističkim zemljama sve više i više pojavljuje nešto što možemo nazvati krokodilskim suzama bankrotiranih fašističkih diktatura. U Austriji, Italiji i Njemačkoj, a donekle i u Sjedinjenim državama režimi stalno naglašuju da im je potreban sporazum sa radništvom, sa socijalistima; to da je potrebno ako kapitalizam hoće ostati na zelenoj grančici, U Austriji se već dulje vremena u tom pravcu zasljepljuje javnost jer je režimu ne samo u privrednom pogledu već i na političkom polju doprla voda do grla. Postoji opasnost da će sadašnji klerikalni režim morati ustuknuti pred Starhembergovim kleriko-fašističkim režimom talijan- skoga kova. Austrijski režim, koji stoji osamljen, traži sporazum sa socijalistima, jer su oni još uvijek najjači politički faktor u Austriji; režim traži da ga socijalisti podupru, o čemu ne može biti govora dokgod on ne popravi grozne nepravde i zločine učinjene nad radničkim pokretom. I Mussolini obratio se na socijaliste (bivšeg milanskog načelnika), da bi radnici stupili u njegovu vladu, te da oni preuzmu sva radnička pitanja u svoje ruke. Ne može se tačnost ove vijesti provjeriti, ali je ona vjerojatna. Mussolini je ponovno snizio radničke nadnice. U Milanu je radništvo zbog toga sazvalo protestni zbor, na kojem bi sigurno prisustvovalo oko 70.000 radnika. Mussolini je zbor, razumije se, zabranio na što se radništvo po tvornicama säkupilo, kojom su prilikom izbile ogromne manifestacije. Došlo je i do krvavih borbi izmedju radništva, policije i fašističke milicije. U toj borbi bilo je preko 200 ranjenih i više ubijenih. To se dogodilo u Italiji, gdje već više od 12 godina »nema više« socijalističkog pokreta. U svemu tome imade nesumnjivo nešto što dokazuje da se fašistička diktatura i države »uredjene« na sta-leškom principu nalaze u teškoj krizi. Ko naime zna, da je kapitalistička eksploatacija uzrok opće socijalne krize, mora znati i to, da zaštita te eksploatacije putem fašističkih diktatura ne će moći ozdraviti socijalne odnose, nego da će ih samo još zaoštriti . Važno je za radništvo da ga fašizam mami u svoj tabor sa raznim obećanjima. To svjedoči, da je on došao do spoznanja, da se privredni sistem ne da regulirati bez radništva. To je vrlo važno spoznanje. Ali fašizam hoće, da mu radništvo samo služi kao oružje, da dude rob njegovog režima. Ali se takovo nešto od radništva ne može očekivati. U ljudskom društvu radnička klasa mora biti jednakopravni faktor, jer je on najbrojniji, i jer on sve proizvodi. Nikako se radništvo ne može poniziti na ulogu roba, koju mu je ulogu odredio fašizam. Fašističko mamljenje socijalista u raznim zemljama ne možemo smatrati iskrenim. U škripcu u kojem se nalazi, fašizam traži pomoć, pa makar ona bila i od robova. Ali radnička klasa tvori veći dio ljudskog društva, na njoj leži sva društvena proizvodnja i prema tome ona je bitan faktor u društvu. I kao takovoj njoj pripada potpuna ravnopravnost i potpuna sloboda! (»Radničke Novine«) 50 godišnjica srpskih željeznica Ove godine navršeno je 50 godina odkako je u predratnoj Srbiji javnome saobraćaju predana prva željeznička pruga: Beograd—Niš. Značajna je to godišnjica, pa je kao takva i proslavljena. Cijela proslava nosila je doduše karakter gradjanski, ali to njenu važnost ne umanjuje, ona dokazuje, da je predratna Srbija ravno pred 50 godina ušla u sklop država, obuzetih nastojanjem, da posredstvom najmodernije tehnike podignu svoj privredni a time i poli-ticki prestiž. Velik je bio uspeh Sr-Jje u tim njenim naporima. Njenom oslobođenju najprije od Turaka, kasnije o Bugara i konačno od Austrije željeznice pridonijele su vrlo mnogo. Prva tracmca i prvi fijuci lokomotiva bih so pouzdani znaci preimučstva nad jednim djelom protivnika, kod kojih su kao glavna sredsvta prometa i dalje ostali konj, vo ili magarac. Zamjena blatne i neprohodne kaldrme željezničkom prugom, izrondalih ta-Ijiga vozom i tupog taljigaša bistrim željezničarem ulivala je optimizam i dala podstreka brzome napretku. Sve što se tome razvoju našlo na putu moralo je pasti. Sa vsakim novim kilometrom pruge, sa svakom novom lokomotivom i sa vsakim novim željezničarem došlo se bliže k cilju — nacionalnom oslobodjenju! Savremenici prvog željezničkog voza žive u Srbiji još i danas. Sa mnogo ponosa pričaju o tome kako se gradilo, kako se vozilo i što se mislilo o željeznici prije 50 godina. Manjkaju nam savremenici-željezni-čari. Njih neima! Zašto! I to je značajno. — Pod teretom naporne službe u nekoliko ratova i u miru, koji je bio pripremanje za rat, smalaksaše prije vremena. Nestalo ih je ne doživjevši ni upokojenja. Dok bi u normalnim prilikama imali sada željezničare treće generacije, oni već prelaze iz pete u šestu, jednako kao i u zemljama, u kojima je željeznica za 30 godina starija. Kod veličanja 50-godišnjice mi se tih nestalih generacija željezničara sjećamo sa dubokim pietetom i sa željom, da bi sudbina onih budućih bila daleko bolja i sretnija. Iz zagrebačke radionice Ukidanje akontacije na radničku zaradu. Prije svega potrebno je objašnjenje: šta je to akontacija? Radnici, koji su radili kod privatnih majstora, sjećat će se, da je majstor, kad je pre- uzimao kakav veći posao, od naručitelja tražio predujam, kako bi — bez opasnosti po svoj budžet — mogao nabaviti materijal, ala itd. za do- vršenje naručenog posla. Vrlo često majstor još posao ni ne započne, a već podiže predujam, koji se obračunava kod konačnog obračuna. I kod radnika državnih željeznica predvidjena je akontacija, to je predujam na zaradu. Razlika izmedju naše akontacije i one privatnog majstora jest ta, što je naša akontacija u svakom slučaju već pokrivena našom zaradom. Akontacija isplaćuje se redovno svakog 15. u mjesecu i kreće se samo u okviru iznosa, koji je radnik već zaradio. Samo pogrješkom računovodstvenog činovnika može se desiti, da je akontacija veća od postojeće zarade. I tu i takvu a-kontaciju misle nam oduzeti. Prema objavi radionice, Generalna Direkcija je naredila, da se akontacija dokida i to: sa1 15. oktobra o. g. isplatit će se manje jedna četvrtina, sa 15. novembrom o. g. jedna polovina, a sa 15. decembrom o. g. akontacija potpuno prestaje. Sva zarada imala bi se izplaćivati samo na koncu vsakog mjeseca. I ako sa akontacijom, jer se ista isplaćuje samo na osnovu već postignute zarade, radnici stvarno ništa ne dobivaju, ipak im je vijest, da u bu- duće, a pogotovo pred božične praznike, nikakve akontacije biti ne će, došla iznenada i teško. Zašto? — pitali su. Bilo je to 15. septembra, kad im je to stavljeno na znanje. Pitalo se povjerenike, pitalo se poslovodje pa i činovnike, ali nitko o tome ništa nije znao. Negodovanje bilo je u toliko veće, jer je »voršus« 15. septembra naročito očekivan, budući su predstojali izdatci za školske knjige, upisnine itd. VnuV u m i ul j t»e* '. SijSirnlra r fl hsitlljJjei' n?1 pimii ♦ H’' 'tm Upit redakciji sa molbom za javni odgovor Imaju Ii radnici pravo na oduzetih 10% ? »Željezničarski Glasnik« nacionalnog udruženja prije kratkog vremena donio je obavjest iz »pouzdanog vrela«, da o povraćanju oduzete zarade od 10% željezničkim radnicima ne može biti ni riječi, jer da je to oduzimanje osnovano na zakonu, Prema primljenom izvještaju radnici vojno-tehničkih zavoda dobili su tih 10% povraćeno; navodno će im se isplatiti u roku od 3 mjeseca. Molimo uredništvo za obavjest, da li — ako radimo na osnovu istih zakonskih propisa — imademo i mi — željeznički radnici — pravo na povrat toga postotka? Sa 1. oktobrom 1931 ,g. i 1. aprilom 1932 g. željeznička uprava redhieirala je za ,po 5% radničke nadnice pozivajući se na odredbe zakona o smanjenju prinadležnosti, koji zakon medjutim važii samo za regulisane službenike i dnevmičare, ne važi ,pa za radničko osoblje. Protiv ovog sais legija ja od radničkih zarada radničke su organizacije inter-vemisale i protestovale kod Ministarstva saobraćaja. Ministarstvo saobraćaja ovim intervencijama nije izašlo u susret, već je bilo izdano krajem god. 1933 jedno objašnjenje Ministarstva Jinansija, da imaju pravo na povraćaj 10% zadržanih nadnica samo oni paušalni, akordni i povremeni fizički radnici, koji su bili primljeni u posao samo za izvje-san rad, dakle dobiju povraćeno 10% samo oni radnici, koji nisu bili razvrstani po radničkom pravilniku iz god. 1930. Radnici vojno-tehničkih zavoda žalili su se protiv ovakvog tumačenja te su putem Državnog saveta postigli, da se sniženje pla-ta za 10% radnicima vojno-tehničkog zavoda poništi i su već primili povraćene ove 10% sustegljaje. • Mi stojimo na stanovištu, da sniženje radničkih zarada za 10% radnicima drž. saobr. ustanova nije osnovano na zakonu, jer zakon predVidlja sniženje samo za regu-lisano osoblje i dnevničare, ne predvidja pa redukcije zarade radničkog osoblja, zato je u ‘jedinom konkretnom slučaju već god. 1933 bila uložena tužba kod Srezkog suda u Ljubljani te je bila javna rasprava po tom pitanju pred sudom dne 25. sept. 1934 g., su bili saslušani svedoci te će sud doneti presudu pismenim putem. Čim dobijemo ovu presudu, koja će biti principijelne važnosti za sve radnike drž. saobr. ustanova, objavi-ćemlo presudu u novinama. Molimo za objašnjenje 33. člana radničkog pravilnika 1. Radnik, koji za redovni 8 satni rad dobiva i premiju, bude poslan na PruŽU. gdje mu se odredi: taj i taj kvantum posla moraš svršiti. Imade li taj radnik za vrijeme rada na pruzi pravo na kakovu odštetu, kojom bi naknadio premiju? 2. Čl. 33. pravilnika odredjuje, da je redovno radno vrijeme 8 sati dnevno, a sve što se radi više, imade se platiti sa 50% većom zaradom. Kod većine ložionica radnici rade prekovremeno, ali im se taj rad ne naplaćuje uvećanom zaradom, već ih se — u dobrom slučaju — za toliko sati ranije šalje sa posla kući narednog dana. Da li je ovakav postupak dopušten, odnosno ne pripada li radniku prvenstvo pravo na veću zaradu od 50% ? Na ova pitanja odgovaramo: ad 1. Radnik, koji za redovni osamsatni rad u radionici dobiva nagradu za povećanu produkciju, u koliko uštedi na normalnom radnom vremenu, za slučaj rada na pruzi ne dobiva nikakve posebne odštete, kojom bi naknadio premijui Radniku, koji je zaposlen van mesta svoga redovnog rada u većoj udaljenosti ođ 3 ikm, pripada, pored! normalne satnine samo još dnevnica za putovanje, ako je njegovo bavljenje van mesta redovnog rada trajalo preko 4 časa. Pored normalne satnine pripada radniku slijedeća dnevnica za puto-vanlje: Kvaliiikovanom radniku Din 40.—. Polukvalifikovanom radniku Din 30—. Prostom fizičkom radniku Din 25.—. Za bavljenje van mesta stalnog rada preko 12 časova ‘pripada puna dnevnica, a akao je bavljenje trajalo manje od 12 a duže od 4 časa pripada pola dnevnice. ad 2. Na osnovu postojećih zakona kao i pravilnika o radnicima predvidja se za radnike drž, saobr. ustanova kao normalno radno vreme 8 -časova efektivnog rada. Rad preko 8 časova plati se kao prekovremeni rad sa 50% povišice, isto važi i za rad ne-deljom kao i zakonom utvrđenim državnim i verskim praznicima. Prema čl. 35 radničkog pravilnika može željeznička uprava smanjiti radno vreme s tim, -da radno vreme za stalne radnike ne može biti manje od 160 radnih časova mesečno. -Svaki radnik, koji radi prekovremeno ima pravo na prekovremeni rad sa 50% povišice. Zbog malih kredita željeznička uprava uvela je praksu, -da radnika, koji je jedan dan radio prekovremeno, pošalje drugi dan na besplatan -dopust, -da time izjednači njegovu zaradu. Radnik imade pravo na 50% više slobodnog vremena, koliko je vremena radio prekovremeno. Na pr.: ako je radio 4 -sati prekovremeno mora mu željeznička uprava dati 6 sati slobodno te je time dotični radnik dobio isplaćeno 50% više za prekovremeni rad. Praksa, da se radnike samo za onoliko sati ranije pošalje kući, koliko sati su prekovremeno radili, protuzakonita je te može -svaki radnik tražiti -da mu se plati još diferencija. Postupak uprave, -da na taj način -obračunava ‘prekovremeni rad nije u intencijama zakona, a se danas ne može osporavati, jer predvidja čl. 35 pravilnika, da može već šef jediniioe donositi rešenje o smanjenju radnog vremena te bi u slučaju tužbe pred sudom uprava izjavila, -da je dotičnom radniku platila prekovremeni rad, a drugi dan po službenoj potrebi dala mu je besplatan dopust. U Gor. Podgradcima sklopljen je kolektivni ugovor za željezničare Radnici najvećeg drvnog koncerna u našoj državi »Našička d. d.« mogu se sa punim pravom nazvati bespravnim. Strani kapital na najniže je snizio nadnice, da je od njih radniku nemoguće da pokrije i najnužnije potrebe za život. Samo nekoliko primjera bit će do- voljno da to potvrde. Kod ovoga preduzeća još lanjske godine vršile su organizacije ispitivanja i došlo se je do strašnih podataka. U Hanbego-vu zaposleno je 604 radnika i namještenika na pilani i željeznici. Prosjek njihove plate je Din 1.98 na sat. U Zavidoviću isto je zaposleno oko 600 radnika i namještenika; prosjek njihove zarade je Din 2.04 na sat, U Gornjim Podgradcima gdje je zaposleno isto oko 600 radnika na željeznici i pilani ist je slučaj da prosjek ne prelazi Din 2.— na sat. Pridoda li se k tome da šumski radnici od rane zore do mraka zarade prosječno po Din 15.—, tada će se ovaj prosjek i umanjiti, jer ovi rade prosječno za jedan dinar na sat! U pilani radno vrijeme kod nekih regulirano je sa 8 sati. Na pojedinim odjelenjima u kojima radnici obavljaju sve poslove u akordu, oni više puta moraju raditi i duže od 8 sati da zarade svoju odredjenu nadnicu. Kad nastupe školske ferije, tada dolazi i sezona za izradu korpica za transport voća. Za izradu ovih korpica upotrebljavaju se školska dječica od 7 do 10 godina! I ako se zna granica o zaposlenju mlade radne snage, ipak se preduzeće ne drži toga pošto znaju da nadzorne vlasti preko takvih malih prestupa prelaze bez kažnjavanja, pa zašto da se i ta djeca ne bi počela »učiti radu«. To je mišljenje gospode koja služe kapitalizmu. Radnici koji rade na pretovaru u šlepove na Savi najgore prolaze. I njihov rad plaća se samo akordom. Na ovim najtežim poslovima oni rade po 12 do 18 sati dnevno a za taj naporam rad zasluže jedva 18 do 22 dinara na dan. Koliko štetno taj rad utiče na zdravlje radnika, dokazuje i činjenica da je od sviju radnika u jednom mjesecu bilo prijavljeno uredskom Ijekaru u Bos. Gradiška 35% bolesnih! Ovi radnici stvarno nisu bolesni, nego su slabom ishranom uslijed slabe zarade i prekomjernim radom izmučeni i malaksali toliko, da nemaju druge mogočnosti nego tražiti lijeka kod uredskog Ijekara da bi im se na štetu Ouzora dala prilika da se oporave. Jasno je da se sa ovakvim sistemom stvara teren tuberkulozi i ostalim bolestima. Na jedan najsramniji način isko-riščavaju se željezničari. Oni su ta-kodjer kalkulacijom uprave preduzeća za svoj rad plaćeni po istemu akordu (što je jedinstven slučaj za željezničare). Rade dnevno prema saobraćajnim potrebama po 12 do 18 i više sati. Za taj rad samo poslodavac znade koliko će im platiti dok radnici apsolutno ne znaju kako im se ta zarada izračunava. Tek pojedini radnici vode računa o tome koliko su sati u mjesecu radili i izračunavaju prosječnu zaradu u jednom mjesecu pretvorenu u satnicu, koja iznosi: za strojevodje 3.80, kočničare 1.50 do 2.— dinara, ložače 2.— do 2.50 dinara na sat. Željezničari su tražili sklapanje kolektivnog ugovora, jer pod vsaku cijenu traže da se ovaj prljavi sistem promjeni. Preduzeće je pristalo na sklapanje kolektivnog ugovora u mjesecu aprilu ali u posljednji momenat stiglo je naredjenje od centralne u-prave iz Zagreba da se pregovori prekinu i to iz razloga što tobože nije donošena uredba o reguliranju radnog vremena. Ovo čekanje bilo je predugo, željezničari nisu bili u stanju više trpeti te su na sastanku zaključili da obustave saobraćaj sa 1. septembrom. Prisebnost funkcionera ipak je nadvladala ovo mišljenje. Pozvan je oblasni sekretar drug Župančič koji je odmah stupio u pregovore sa sadašnjom upravom. Ali o kakvom U vašem listu od 1. septembra 1934, broj 16 na trećoj strani izneli ste, da su dobili Šipadovi željezničari povlastice na državnim željeznicama. Pošto isto ne odgovara stanju stvari, molimo, da po zakonu o štampi u vašem sledečem broju uvrstite ovu ispravku: Nije istina, da smo mi Šipadovi željezničari dobili još do danas ikakvu povlasticu za vožnju na državnim željeznicama, niti se sa istom do danas služimo, niti nas nije do danas naša direkcija o tome izvjestila. sporazumu nije bilo ni govora, jer se uprava poduzeća izgovara da nije ovlaštena mijenjati sistem, koji je do sada u praksi. Nakon toga zatražena je intervencija vlasti. Sresko načelstvo, Direkcije željeznica u Zagrebu kao i Kralj. Banska uprava Vrbaske banovine u Banjoj Luci obavješteni su ujedno o protuzakonitom radu na toj željeznici i to: željeznica nema odgovorne uprave po odredbama Zakona o željeznicama javnog saobraćaja, nego je kao upravitelj saobraćaja postavljen jedan strani državljanin bez ikakvih ispita i bez ikakvih kvalifikacija za saobraćajnu službu. Pri tome je važno da se spomene i to kako se kod ovakve uprave vrši saobraćaj. Lo-žaći bez ispita upotrebljavaju se kao mašinovodje i ako je to zakonom najstrožije zabranjeno. Jedan ložač vrši tu službu već cijelu godinu dana i ako se sam protivi tome pošto mu se za tu službu ne daje nikakva veča nagrada a ipak mora tu službu po nalogu uprave vršiti, jer u protivnom kaže se da će ga se otpustiti. Dne 13. o. mj. potrebno je bilo poslati u susret vozu iz Gradiške predpregu. Dalo se je nalog dotičnom ložaču da ode na otvorenu prugu protiv dolaze-ćeg voza. On je prigovorio da to ne-smije učiniti jer to zabranjuje zakon a osim toga pošto je bila noć prigovorio je da nemože protiv voza otići pošto nema osvjetljenja na stroju. Sve to nije ništa koristila jer mu se je naredilo da mora ići pred voz. Nadzorne vlasti su na to upozorene i očekujemo kakvo će rješenje donijeti. Nakon intervencije kod Srezkog načelstva pregovori su počeli u subotu 15. septembra u jutro, koji su trajali do u kasnu noć i postignut je konačni sporazum te je sklopljen kolektivni ugovor, koji važi za sve že-Iježničarsko osoblje. Sa ovim ugovorom osoblje je dobilo izvesnu povišicu i to: na mjesečnim platama: strojevodja 15%, ložači 40%. Na dnevnicama: kočničari 12%. Osim toga cijeli sistem izračunavanja je pregledniji, pošto će biti željezničarima nagrada za prekovremeni rad plaćena po turnusima. Cjelokupno povišenje zarade željezničarima po novom sistemu iznosi prosječno 20 do 25 %. Sve osoblje je sa zaključenjem ovog ugovora potpuno zadovoljno te ima izgleda, da će biti zadavoljno i preduzeće, jer će osoblje sa više mara vršiti svoje dužnosti, pošto zna zašto radi. Zaklučenje ovog kolektivno ugovora treba da otvori oći svim industrijskim saobraćajnim radnicima, da dodje do uverenja, da se samo stručnom organizacijom njihov položaj popraviti može. Dolazi zimsko doba, kad prestaje mogućnost za zaključivanje ugovora, ali je to najpodesnije vreme, da se radnici grupišu u svoje stručne organizacije te vode rasprave o svom položaju donoseći zaključke, šta će u proljeće raditi i kako će regulisati svoj neregulisani položaj. Drugovima u Gor. Podgradcima čestitamo na uspjehu i želimo, da od sada još više shvate potrebu organizacije, potrebu koncentrisanja svojih snaga, jer jedino putem koncentrisanja sviju snaga postići će u budućnosti daljne uspjehe. Istina je, da je Ministarstvo saobraćaja i Generalna direkcija dala svoje rešenje za povlastice Šipadovih željezničara ali mi smo to samo čitali u Službenim novinama a do danas stvarno još ništa nemamo niti uživamo blagodati istog rešenja. Unapred vam hvala na uvrštenju ovog ispravka u vašem listu. U Prijedoru, 14. septembra 1934. Odbor radničkih povjerenika željeznice Šipad«, Prijedor. Objavljajući ovaj ispravak napominjemo, da su rešenjem GD broj 45.851/34, kojim je sklopljen medju Generalnom direkcijom državnih željeznica i upravom »Šipada« ugovor o voznim povlasticama, odobreno Prav na koncu »Zadrugarja« je Nabavljalna zadruga objavila sledečo notico: »Dosedanji tajnik tov. Albert Kobal je odložil svoje mesto kot odbornik in tajnik zadruge ter je njegovo mesto prevzel tov. Jože Lušicky.« Razlogov za to »odložitev« vodstvo zadruge ni navedlo ter naj se za Mednarodni pregled Združenje železničarjev v Bolgariji. c Na Balkanu se nahajajo bolgarski železničarji gotovo v najtežjem položaju, ker so njihovi iprejemki zelo nizki ter se neredno izplačujeijoi. V Bolgariji je obstojalo več železničarskih organizacij, od katerih je bil najinjpčnejši bolgarski železničarski savez, poleg tega pa so obstojali še uradniška organizacija, organizacija premikačev in kret-nikov, organizacija strojnega osobja ter organizacija progovzdrževalnega osobja. Pogajanja za združitev so se vodila dalje časa ter so bila začetkom avgusta z uspehom zaključena in obstoja sedaj v Bolgariji enotna železničarska organizacija, ki bo na prihodnjem kongresu sklepala o svoji internacionalni pripadnosti ter je z ozirom na dejstvo, da tvorijo večino člani bivšega saveza, sigurno, da bo ta organizacija pristopila v članstvo ITF. Sodrug dr. Leo Winter, član upravnega sveta mednarodnega urada dela. V dobi 1934-37 bo čehoslovaško vlado zastopal v mednarodnem uradu dela (upravni svet) poslanec dr. Leo Winter, prvi minister za socialno skrb v čehoslovaški republiki. Jugoslovanska vlada pa je imenovala načelnika ministrstva socialne politike Dušana Jeremiča. Winter je znan mednarodni delavec ter je z ozirom na napredno čeboslo-vaško socialno politiko pomembno, da je bil povabl)en dr. Winter v upravni svet. Sprejem Sovjetske Rusije v Društvo narodov. Na seji Društva narodov je politični odbor dne 18. t. m. predlagal resolucijo, s katero (priporoča sprejem Rusije v Društvo narodov, Rusija je bila sprejeta v Društvo narodov z 39 glasovi, le 10 -držav se ni strinjalo z nje sprejemom. Rusija je s tem postala članica eminentno važne mednarodne parlamentarne ustanoive, ki, če še ne sloni na -demokraciji, ker preveč pristransko odločajo v njem velesile, logično mora preiti k popolnejši demokraciji, v kateri se bodo ščitili enakopravno tudi interesi manjših držav. Ob sprejemu Rusije v Društvo narodov sta -pomembni zlasti izjavi švedskega socialnega demokrata Sandersa, ki je predsedoval seji, in izjava zast-o-pnika Rusije, Litvinova. Oba sta kot mednarodna diplomata v mani-festačni obliki izrazila svoja načela, ki naj kar naijikonstruiktivnej-e vplivajo na -konsolidacijo na-jvišje mednarodne ustanove v prid mednarodnega sodelovanja in svetovnega miru. .. Predsednik Sanders je of-icielno po-zdra-vil rusko delegacij-o in rusko -državo ter priznal, da zavzema Rusija v Ženevi izredno važno mesto-. Zgodovine do sprejemna Rusije Sanders -ni hotel ponavljati, ker je Rusija sprejeta ter ,je sprejela vse obveznosti, ki izhajajo iz -pakta Društva narodov in -drugih paktov. Rusija je s tem -pritrdila, da bo te obveznosti izpolnjevala, kakor jih morajo izpolnjevati vse druge države, ki so članice Društva narodov. Naše -društvo se je povečalo za važnega -člana, bo-d-očno-st -pa -naj pokaže vse posledice njegovega pristopa. Dan 18. september 1934 bo zabeležen kot datum važnega dogodka v mednarodnem sodelovanju. Pridružil se nam je 160 milijonski narod države, ki ima bistveno vlogo na dveh kontinentih, v Evropi in Aziji. Končno je Sanders apeliral na ruske delegate, da podpirajo ustanovo, ki jo je sicer ustvarila doba ,po grozoviti vojni, ki pa želi trajno služiti miru. Za predsednikom je -pod-al v angleščini v pol ure trajajočem govoru- Litvinov svojo izjavo. Ob njegovem nastopu ga je seja pozdravljala z burnim ploskanjem. Pred nagovorom je Litvinov prijateljski stisnil roko francoskemu zunanjemu ministru Bartbouju, kar naj bi značilo svečano manifestacijo in voljo sodelovanja v Društvu narodov. Litvinov se je v svojem govoru zahvalil -državam, ki so povabile Rusijo k pristopu v Društvo narodov ter so ji dodelile stalno mesto v njem-. V nadaljnjem -je govoril o problemih, ki so na dnevnem redu mednarodnega političnega življenja ter izrazil prepričanje, da bo sodelovanje Rusije s članicami Društva narodov v največji meri koristilo ohranitvi miru). Litvinov je v svojem govoru ponovno (poudarjal politiko miru, kar je zbujalo na seji še -posebno pozornost. Litvinov je tudi potrdil, da -pozna o-bveznosti, ki jih Rusija sprejema z vsto pom v Društvo narodov, ter -bo -Rusija vodila -politiko v inten-cijah ustanove in nje izpopolnitve. Seja je govor Litvinova odobravala s ponovnim pritrjevanjem. vozne pogodnosti i za »Šipadove« aktivne službenike, koji će moči ove pogodnosti koristiti čim će biti udovoljeno formelnim administrativnim propisima ovog ugovora. Uredništvo »Ujedinjeni Železničar«. to samo pripiše posledice za razne govorice širom proge, ki nikakor niso v korist nadaljnemu razvoju zadruge. Med zadrugarji, zlasti pa med vodstvom zadruge in tisoči članov mora vladati največja harmonija in zaupanje ter vsako prikrivanje dejstev odnosno molk na vprašanja samo škoduje. Star zadrugar. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost! Istotako, kakor sprejem Rusije v Društvo nared-nv, je bilo tudi sklenjeno, da -dobi Rusija stalno mesto v svetu Društva narodov, Na seji, ki je sklepala o stalnem mestu, je bilo zastopanih 50 držav. Za stalni sedež Rusije v svetu Društva narodov je glasovalo 40 držav, 10 -pa se jih -je vzdržalo glasovanja. Tudi sipre-jem Rusije v svet so navzoči burno -pozdravili. Proti sprejemu Rusije v Društvo narodov so glasovale Švica, Portugalska in Nizozemska; glasovanja pa so se vzdržale Argentina, Belgija, Kuba, Luksemburg, Panama in še ena južnoameriška država. Zmaga socialnih demokratov na Češkem. Dne 17. septembra so se vršile volitve v 'pokrajinski zbor, pri katerih so dobili socialni demokrati 503 mandate (prej 469), -kmetiška stranka 217 (prej 187), ljudska stranka 117 (prej 138), socialistična stranka 15 (prej 3) in komunistična stranka 9 (prej 6). Književnost in kultura Kongres »Svobode«. Delavska kulturna zveza »Svoboda« je imela 9. septembra t. 1. kongres. Prišli so delegati iz vseh strani Slovenije, kjer ima »Svoboda« svoje podružnice in teh je 36 po številu. Predsedstvo kongresa je vodil predsednik s. Ciril Štukelj, ki je predsednik centrale že 8 let. Najvažnejše poročilo je bilo s. Teplega, ki je očrtal smernice za bodoče-delo »Svobode«. Obenem je imela tudi svoj občni zbor pevska podzveza »Svobode«, ki je sedaj prenesla svoj sedež iz Maribora zopet v Ljubljano. Načrt podzveze je, da bo izdajala delavske skladbe in skrbela za nove skladbe delavskih pesmi. Za vzgojo zborov se bo skrelo ter se bodo dajali nasveti in navodila za sestavo programov. Vršila se bodo predavanja o glasbi, poskušali se bodo ustanoviti pevski zbori, kjer bo to mogoče. Na pomlad enkrat se bo organiziral festival delavskih pevskih zborov in godb. Skrbelo se bo, da bi se vršili glasbeni festivali v raznih okrožjih, a revija »Svoboda« bo objavljala poljudne članke o glasbi. Kongres »Svobode« je potekel zelo živahno in je pokazal, da »Svoboda« živi in napreduje. Delavska godba »Zarja« je pa postala kolektivna članica »Svobode« ter bo tako-glasbeno delovanje pevske podzveze dobilo še širši delokrog. Zato naj vsak delavec postane član »Svobode«, kjer je pa še ni, naj: se zberejo in jo ustanovijo. »Radnička nadnica« je naslov 115 strani (oktav-formata) obsegajoče knjige centralnega tajnika svobodnih strokovnih organizacij, s. Bogdana Krekiča, ki je izšla te dni v založbi Centralnega tajništva delavskih- zbornic v Ljubljani. Knjiga je namenjena razmotrivanju v prilog donošenja zakona o minimalnih mezdah in je neobhodno 'potrebna vsem; ki se hočejo pobližje seznaniti s temi za naše delavstvo in naše prilike izredno važnim vprašanjem. Priporočamo jo v študij zlasti delavskim zaupnikom in sploh vsem funkcionarjemi delavskega gibanja. Upamo, da bodo v njej zbrani podatki zadostovali, da se prepričajo o nujnosti rešitve vprašanja minimalnih mezd tudi vsi merodajni faktorji. Knjige Cankarjeve družbe se že vežejo. Razpošiljale se bodo v začetku oktobra. Javite^ se hitro kot član, kdor še ni. 5 knjig bo letos za 25 Din. Ce pa hoče kdo samo 4 knjige za 20 Din, Molekovo »Sesuti stolp« odpade. Knjige bodo letos zares lepe in bogate, posebno pa Beerova Zgodovina socialnih bojev. Tudi Koledar bo zanimiv. Prinesel bo tudi reportažo iz jeseniških plavžev s slikami, kakor je lani o steklarjih. Torej, kdor je strokovno organiziran, naj bo tudi član Cankarjeve družbe. 20 Din - 4 knjige, 25 Din = 5 knjig. Starešina: J. Abramovič, 1. r. Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) - Odgovorni urednik: Adolf Jelen Maribor. - Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru. P. n. Uredništvo „Ujedinjeni Železnikar“ — neodvisno glasilo željezničara, penzionera i transportnog osoblja — Ljubljana Končno nekaj iz Nabavljalne zadruge