GEOGRAFSKA DEDIŠČINA – SEDEM DESETLETIJ
ZEMLJEPISNEGA MUZEJA
AVTORJA
dr. Ma ti ja Zorn
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija
matija.zorn@zrc-sazu.si
dr. Pri mož Gašpe rič
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija
primoz.gasperic@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV88106
UDK:069:91(497.4)
COBISS:1.02
IZVLEČEK
Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Leta2016minevasedemdesetletodustanovitveZemljepisnegamuzejaGeografskegainštitutaAntona
MelikaZRCSAZU.Ustanovljenjebil7.maja1946.Muzejpridobiva,hraniterurejakartografsko,slikov-
noinarhivskogeografskogradivoterpripravljarazstave.Obsegasedemzbirk –zbirkozemljevidov,zbirko
atlasov,zbirkoglobusov,zbirkoslik,zbirkoknjižnihdel,zbirkokartografskihingeografskihpripomočkov
terzbirkostatističnihpodatkov.S hranjenjem,razstavljanjeminraziskovanjemtegagradivasodimednaj-
pomembnejšeohranjevalceslovenskegeografskedediščine.
KLJUČNEBESEDE
geografija,kulturnadediščina,geografskadediščina,zgodovinskiviri,Zemljepisnimuzej
ABSTRACT
Geograp hi cal he ri ta ge: se ven de ca des of the Geo grap hi cal Mu seum
Theyear2016markssevendecadessincethefoundingoftheGeographicalMuseumattheAntonMelik
GeographicalInstituteoftheResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts.Itwasestab-
lishedonMay7th,1946.Themuseumreceives,stores,andorganizescartographic,pictorial,andarchival
geographicmaterial,preparesexhibitions,andalsopromotesthepopularizationofgeography.Itcomprises
sevencollections:maps,atlases,globes,pictures,books,cartographicandgeographicinstruments,andsta-
tisticaldata.Bykeepingthiskindofmaterial,itisanimportantpreserverofSloveniangeographicalheritage.
KEYWORDS
geography,culturalheritage,geographicalheritage,historicalsources,Geographicalmuseum
Uredništvojeprispevekprejelo5.oktobra2016.
97
Geografski vestnik 88-1, 2016, 97–120 Razgledi
RAZGLEDI
98
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
1 Uvod
Leta 2016 mi ne va se dem de set let od us ta no vi tve Zem lje pi sne ga mu ze ja Geo graf ske ga inšti tu ta An -
to na Me li ka ZRC SAZU. Mu zej je 7. maja 1946 na po bu do aka de mi ka An to na Me li ka pod na zi vom
Zem lje pi sni mu zej Slo ve ni je us ta no vi la Vla da Ljud ske re pub li ke Slo ve ni je (Ured ba … 1946, 202–203;
sli ka 1). Do leta 1962 je de lo val sa mo stoj no, po tem je bil pri ključen no vo na sta le mu Inšti tu tu za geo -
gra fi jo Uni ver ze v Ljub lja ni (Per ko 2012, 4), do kler ni 1. sep tem bra 2002 prišel pod okri lje Geo graf ske ga
inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU (Gašpe rič in Zorn 2015). Uvrščamo ga med »posebnemuzeje« ozi -
ro ma ti ste, ki »…opravljajomuzejskodejavnostzaposebnostrokovnopodročje…« (Zgo do vi na … 2016).
Od nje go ve us ta no vi tve so mu zej vo di li ozi ro ma v njem de lo va li: Vla di mir Le ban (1946–1962)
(Vrišer 1992a, 113), Mir ko Bogi ć (1962–1976) (med mrežje 1), Mi le na Pak (1976–1981), Bi bi ja na Mihevc
(1982–2002) (Po tr di lo … 2004) ter Pri mož Gašpe rič (2003–).
Z vi so ko ob let ni co se Zem lje pi sni mu zej pri družuje čas tit lji vim ob let ni cam, ki so jih slo ven ske geo -
graf ske inšti tu ci je in re vi je praz no va le v zad njih le tih: 90-let ni ca us ta no vi tve Od del ka za geo gra fi jo
Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni leta 2009 (Re snik Pla ninc in Kušar 2010), 70-let ni ca us ta no -
vi tve Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU leta 2016 (Per ko in Zorn 2016), 60 let
preučeva nja kra sa na Inšti tu tu za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU leta 2007 (Pre lovšek 2007), 50-let nica
Slika1:UredbavladeLjudskerepublikeSlovenije
o ustanovitviZemljepisnegamuzejaSlovenije
7. maja1946(Uredba… 1946,202–203).
poučeva nja geo gra fi je na Uni ver zi v Ma ri bo ru leta 2011 (Hor vat 2013), 15-let ni ca Od del ka za geo gra -
fi jo Fa kul te te za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem leta 2016 (Brečko Gru bar, Ko der man
in Ko vačič 2016), osem de se ti let nik re vi je Geo graf ski vest nik leta 2008 (Per ko in Zorn 2008), šest dese ti
let nik re vi je Geo graf ski ob zor nik leta 2013 (Kušar 2013), pet de se ti let nik re vi je Acta geo grap hi ca Slovenica
leta 2010 (Zorn in Ko mac 2010) ter 60 let re vi je Acta Car so lo gi ca leta 2015 (Ga brovšek in Rav bar 2015).
Po seb ni geo grafski ozi ro ma zem lje pi sni mu ze ji so se začeli po jav lja ti v prvi po lo vi ci 20. sto let ja.
Eden pr vih je bil us ta nov ljen leta 1919 v Sov jet ski zve zi v današnjem Sankt Peterburgu (Se me nov 1926,
642), prib ližno de set let je ka sne je je bil us ta nov ljen še v Nem čiji v Leip zi gu (Rein hard 1934). Med nam
bližjimi ve lja ome ni ti Madžar ski geo graf ski mu zej (MagyarFöldrajziMúzeum) iz Bu dim pešte (Hun -
ga rian … 2016). Pred tem so bile bo ga te kar to graf ske zbir ke večino ma del večjih na cio nal nih mu ze jev
in knjižnic, kar ve lja še danes. Naj večjo to vrst no zbir ko ima knjižnica LibraryofCongress iz Was hing -
to na, ki hra ni prek 5,5 mi li jo na zem lje vi dov, 80.000 at la sov in 500 glo bu sov (Col lec tions … 2006). Za
geo graf ko de diščino so po memb ni tudi »… številniuniverzitetnimuzeji,povezaniz oddelkizageogra-
fijo(naprimerBirmingham,CambridgeinGlasgow)…« (Geog he gan 2010, 1467), kot tudi zbir ke združenj,
na pri mer bri tan ske RoyalGeographicalSociety (Geog he gan 2010, 1467) in ame riške NationalGeograp-
hicSociety (Na tio nal … 2016). Prva hrani prek dva mi li jo na enot zgo do vin ske ga geo graf ske ga gra di va
(About … 2016). Med tem gra di vom je okrog mi li jon zem lje vi dov in načrtov, 3000 at la sov in 40 glo -
bu sov. Naj sta rejše kar to graf sko gra di vo je s kon ca 15. sto let ja (Maps … 2016). Po tem pa so tu še bolj
spe cia li zi ra ni mu ze ji, ki pred stav lja jo po sa me zen ele ment geo graf ske de diščine, na pri mer Globenmu-
seum/GlobeMuseum(Mu zej glo bu sov; sli ka 2) Av strij ske na cio nal ne knjižnice na Du na ju, ki ima naj večjo
jav no do stop no zbir ko glo bu sov na sve tu s prek 660 hra nje ni mi pri mer ki (Mo kre 2005, 6, 53; Glo ben -
mu seum 2016).
99
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
Slika2:MuzejglobusovAvstrijskenacionalneknjižnicenaDunaju.
M
AT
IJA
Z
O
RN
»Geo graf skost« je pri sot na tudi v dru gih mu ze jih, saj so ime li šte vil ni že v dru gi po lo vi ci 19. sto -
let ja svo je zbir ke pred stav lje ne po geo graf skih ob močjih (na pri mer Smithsonian v Was hing tonu ali British
Museum v Lon do nu) (Nay lor in Hill 2011, 73–74).
2 Geo graf ska de diščina
Zem lje pi sni mu zej je da nes po seb na eno ta Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, ki
pri do biva, hra ni, ure ja ter ra zi sku je kar to graf sko, sli kov no in ar hiv sko geo graf sko gra di vo ter pri pravlja
raz sta ve. V tem se nje go vo po slans tvo ni spre me ni lo od us ta no vi tve in za vo ljo tega sodi med naj pomemb -
nejše ohra nje val ce geo graf ske de diščine. Pod poj mom geograf ska de diščina, ki jo hra ni Zem lje pi sni
mu zej, ra zu me mo pi sne (tudi kar to graf ske; Vrišer1992b, 114) in ma te rial ne vire, ki so na sta ja li z raz -
vo jem geo graf ske stro ke in so di jo med pre mično kul tur no de diščino.
Pre mična kul tur na de diščina so »… posameznipredmetialiskupinepredmetov,nastalikotrezultat
ustvarjalnostičlovekainnjegovihrazličnihdejavnosti,družbenegarazvojaindogajanj,značilnihzapo-
sameznaobdobja.Premičnakulturnadediščina,kijohranijomuzeji,arhiviinknjižnicejez zakonom
razglašenazaspomenik …« (Er har tič 2014, 29; med mrežje 2).
V mu ze ju je združenih se dem zbirk. Zbir ka zem lje vi dov ob se ga zem lje vi de raz ličnih vse bin in me -
ril od 16. sto let ja do so dob no sti (pre gled ni ca 1). Večina gra di va se na naša na slo ven sko ozem lje in so sed nje
dežele. Zbir ka slik ob se ga raz gled ni ce in fo to gra fi je slo ven skih kra jev in po kra jin ter manjše šte vi lo
ba kro ti skov. Zbir ka at la sov (sli ki 3 in 4) ob se ga šte vil ne red ke pri mer ke naj bolj zna nih sve tov nih av -
tor jev in od se va raz voj upo do bi tev sve ta, zbir ka glo bu sov pa glo bu se raz ličnih di men zij in sta ro sti ter
pri ka ze oz vez dij (sli ka 5). Zbir ka knjižnih del ob se ga pub li ka ci je, po ve za ne z geo graf sko, kar to graf -
sko in zgo do vin sko te ma ti ko (sli ki 6 in 7). Zbir ka kar to graf skih in geo graf skih pri po močkov hra ni
100
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
0
20
40
60
80
100
120
140
1551 1600– 1601 1650– 1651 1700– 1701 1750– 1751 1800– 1801 1850– 1851 1900– 1901 1950– 1951 2000– 2001–
odbobje
š
te
v
il
o
Slika3:Številohranjenihatlasovpopetdesetletnihobdobjih.Zemljepisnimuzejhraniskupaj376atlasov.
101
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
Preglednica1:Tematskarazdelitevzemljevidovv zbirkizemljevidovzajema2662enot.V preglednici
nisozajetizemljevidiizzbirkeatlasov,stenskizemljeviditertopografskizemljevidivečjihmeriliz
20. stoletja.
te mat ska raz de li tev zem lje vi dov šte vi lo
slo ven sko ozem lje od 16. do 18. sto let ja 92
Kranj ska 50
Šta jer ska 29
Ko roš ka 13
na čr ti, tu ri stič ni in pro met ni zem lje vi di 757
ka ta str ski na čr ti in po drob ne ski ce 19
na čr ti mest in oko li ce (Slo ve ni ja in Ju go sla vi ja) 70
na čr ti mest in oko li ce (dru go) 130
tu ri stič ni zem lje vi di 136
Ljub lja na in oko li ca 182
zem lje vi di pro met nih po ve zav 122
po mor ski zem lje vi di 98
slo ven sko ozem lje in ozem lje Ju go sla vi je v 19. in 20. sto let ju 1041
Habs burš ka mo nar hi ja 89
Kra ljes tvo Ili ri ja 11
Kra lje vi na SHS in Kra lje vi na Ju go sla vi ja 54
Drav ska ba no vi na 17
zem lje vi di Aloj zi ja Kna fel ca in Ru dol fa Bad ju re 35
Ra pal ska meja 71
SFR Ju go sla vi ja 55
uprav na raz de li tev Slo ve ni je 42
pre gled ni zem lje vi di Slo ve ni je 161
deli slo ven ske ga ozem lje in za mejs tva 182
te mat ski na rav no geo graf ski zem lje vi di Slo ve ni je 121
te mat ski druž be no geo graf ski zem lje vi di Slo ve ni je 131
te mat ski zem lje vi di Ju go sla vi je 72
po sa mez ni zem lje vi di iz ne po pol nih at la sov 130
po ce li nah 528
Evro pa (sred nje in majh no me ri lo; brez Habs burš ke mo nar hi je in Ju go sla vi je) 243
Evro pa (več je me ri lo) 106
Azi ja 84
Av stra li ja 4
Ame ri ka 30
Afri ka 51
svet 10
dru gi zem lje vi di 114
re lief ni zem lje vi di in pa no ra me 22
te mat ski druž be no geo graf ski zem lje vi di iz ven Slo ve ni je 36
teh no loš ki po stop ki ti ska 56
102
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Slika4:Nekateristariatlasiinzgodovinskeknjige,kijihhraniZemljepisnimuzej.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Slika5:Zbirkaglobusov.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
103
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
0
50
100
150
200
250
1501 1550– 1551 1600– 1601 1650– 1651 1700– 1701 1750– 1751 1800– 1801 1850– 1851 1900– 1901 1950– 1951 2000– 2001–
obdobje
š
te
v
il
o
Slika6:Zbirkaknjižnihdelv Zemljepisnemmuzejupopetdesetletnihobdobjih.
0
50
100
150
200
250
300
jezik
š
te
v
il
o
n
e
m
š
k
i
sl
o
v
e
n
sk
i
h
r
v
a
š
k
i/
sr
b
sk
i
v
e
č
je
z
ič
n
i
a
n
g
le
š
k
i
it
a
li
ja
n
sk
i
m
a
k
e
d
o
n
sk
i
fr
a
n
c
o
sk
i
la
ti
n
sk
i
č
e
š
k
i
a
lb
a
n
sk
i
Slika7:Jezikovnasestavapublikacijv zbirkiknjižnihdelZemljepisnegamuzeja.
104
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Slika8:Delzbirkekartografskihpripomočkov.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Slika9:Starejšeknjigezapopisgradivav Zemljepisnemmuzeju.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
orod ja (sli ka 8), ki so jih kar to gra fi in geo gra fi upo rab lja li za iz de lo va nje »kla sičnih« zem lje vi dov pred
uve lja vi tvi jo di gi tal ne kar to gra fi je ter geo graf ske te ren ske pri po močke. Zbir ka sta ti stičnih po dat kov
ob se ga sta ti stično gra di vo o Slo ve ni ji. V pre te klo sti se je gra di vo vpi so va lo ročno v po pi sne knji ge (sli -
ka 9), da nes pa se sle di uni ver zal nim bib lio graf skim stan dar dom in teh no loškemu raz vo ju.
Zem lje pi sni mu zej se ve da ni edi ni, ki hra ni slo ven sko geo gra fsko de diščino. Pred vsem zbir ka zem -
lje vi dov se do pol nju je s Kar to graf sko in sli kov no zbir ko Na rod ne in uni ver zi tet ne knjižnice v Ljub lja ni,
kjer prav tako hra ni jo šte vil na kar to graf ska dela od 16. sto let ja na prej (med mrežje 3; Šolar 2007, 72).
Us ta nov lje na je bila leta 1945, a je prev ze la fond, ki se je začel zbi ra ti že leta 1774 z us ta no vi tvi jo knjižnice
pri ljub ljan skem li ce ju (Vo bov nik-Avse nak 1990, 54). Da nes ima jo v hram bi prek 24.000 zem lje vi dov
in več kot 2100 at la sov (Šolar 2016b).
Bo ga to kar to graf sko zbir ko s tra di ci jo od dvaj se tih let prejšnje ga sto let ja ter z deli od dru ge po lo -
vi ce 19. sto let ja na prej ima Od de lek za geo gra fi jo Filo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni (Fre lih in
os ta li 2009, 136, 142). Sku paj hra ni 39.556 enot kar to graf ske ga gra di va in 530 at la sov (Knez Račič 2016).
Zgo do vin sko kar to graf sko gra di vo hra ni jo tudi dru ge knjižnice, ar hi vi in mu ze ji (Mi hevc 1992, 4).
Uni ver zi tet na knjižnica Ma ri bor je leta 2012 v kar to graf ski zbir ki hra ni la bli zu 9500 enot zem lje vi dov
in at la sov (med mrežje 4). Ome ni ti ve lja kar to graf sko zbir ko v pi ran skem Po mor skem mu ze ju »Ser gej
Mašera«, ki hra ni bli zu ti soč pred vsem po mor skih zemlje vi dov (Ga berc 1999, 16). Po se bej po mem bna
je hram ba več zem lje vi dov iz prve po lo vi ce 16. sto let ja (Mar ko vič 1995; Terčon 2001, 58).
Da nes je za jav no do stop nost pi snih in kar to gra fih vi rov po memb na Di gi tal na knjižnica Slo ve nije
(d Lib.si). V ok vi ru te je do stop na tudi »geok njižnica« ozi ro ma splet no do stop no zgo do vin sko kar to -
graf sko gra di vo. Na splet nem me stu Di gi tal ne knjižnice Slo ve ni je »… največjideluporabnikoviztujine
poizvedujepravpokartografskemgradivu …« (Žagar in os ta li 2010, 30). Iz zbir ke Na rod ne in uni ver -
zi tet ne knjižnice je do stop nih prek dve sto enot zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va, več de set enot
pa tudi iz zbirk dru gih knjižnic (na pri mer Knjižnica Mi ra na Jar ca Novo me sto, Osred nje knjižnica Ce -
lje, Osred nja knjižnica Srečka Vil harja Ko per) (Di gi tal na … 2016). Di gi ta li za ci je je zelo po memb na pri
ohra nja nju geo graf ske de diščine, saj se z njo pre preči možnost nje ne ga poško do va nja ter hkra ti olajša
do stop nost gra di va.
Med ar hi vi iz po stav lja mo Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je, ki hra ni zem ljevide zem ljiškega ka tar ska iz 19. sto -
let ja (Tri glav 2009), ki so de lo ma (fran cis cej ski ka ta ster) do stop ni na med mrežju (Re gi ster … 2016).
Zgo do vin sko kar to graf sko gra di vo, ki se na ve zu je na naše ozem lje, naj de mo tudi na tu jih sple tiščih.
Med po memb nejšimi je Mapire (Hi sto ri cal … 2016), ki omo goča geo re fe ren ci ra no pre gle do va nje
zem lje vi dov Prve (jožefin ski vo jaški zem lje vid; dru ga po lo vi ca 18. sto let ja), Dru ge (prva po lo vi ca 19. sto -
let ja) in Tret je (dru ga po lo vi ca 19. sto let ja) vo jaške iz me re Habs burške mo narhije. Kar to graf sko
gra di vo o slo ven skem ozem lju naj de mo tudi pri ver jet no naj večjem splet nem po nud ni ku zgo do vin -
ske ga kar to graf ske ga gra di va OldMapsOnline (2016), ki ima in dek si ra nih prek 400.000 zem lje vi dov.
Za kar to graf sko de diščino je po memb na spletna stran CartoMundi (2016), ki z enot nim ka ta lo gom olajša
is ka nje raz pršenih in for ma cij (Šolar 2016a, 92).
Di gi ta li zi ra ne ga kar to graf ske ga gra di va slo ven ske geo graf ske inšti tu ci je (še) ni ma jo do stop ne ga na
med mrežju, zato pa so v di gi tal ni ob li ki že dostop ni vsi sta rejši let ni ki re vij Geo graf ski vest nik (1925–;
Zorn in Ci glič 2014, 9), Geo graf ski zbor nik (1952–2002), Geo grap hi ca Slo ve ni ca (1971–2002) in Dela
(1985–).
3 Po men kar to graf skih vi rov
Zgo do vin ski do god ki in pro stor, kjer so se do ga ja li, so neraz družlji vo po ve za ni. Zgo do vin ske do -
god ke je lah ko »pos pešila« neka po kra ji na ali pa so ti vpli va li na njen na dalj nji raz voj ozi ro ma spre mem be
v njej (Slu kan Alti ć 2003, 21). »Zemljepisnookoljejezazgodovinarjatolikopomembnejše,kerjetobrez
dvomaedenmedpomembnimičiniteljiv zgodovinskemrazvojusamem« (Gra fe na uer 1960, 284). Zato
105
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
je to li ko bolj pre se net lji vo, da zgo do vi nar ji raz me ro ma red ko upo rab lja jo kar to graf ske vire (Jenny, Jenny
in Hur ni 2009, 129), ki so pr vo vrst ni vir za pro stor sko ra zumeva nje po kra ji ne v ne kem ob dob ju ozi -
ro ma za sprem lja nje pro stor ske di na mi ke sko zi daljša ob dob ja. Gra fe na uer (1960, 288) na pri mer
zgo do vin ske zem lje vi de le bežno ome ni pri raz la gi zgo do vin ske geo gra fi je kot po možne vede zgo dovi -
ne, a ne kot vir zgo do vinskih po dat kov, pač pa kot način po da ja nja re zul ta tov. To se je do da nes spre me ni lo,
saj se zgo do vin sko kar to graf sko gra di vo vse po go ste je upo rab lja kot vir geo graf skim in zgo do vin skim
ra zi ska vam (Jenny in Hur ni 2011, 402).
Upo rab nost zgo do vin ske ga kar to grafske ga vira (na pri mer jožefin ski vo jaški zem lje vid) za geo grafijo
ozi ro ma po kra jin ske ra zi ska ve je bila v Geo graf skem vest ni ku že pred stav lje na (Zorn 2007; Štu lar 2010),
kot tudi način geo re fe ren ci ra nja takšnih vi rov (na pri mer fran cis cej ski ka ta ster; Petek in Fridl 2004).
Kar to graf ski viri niso le sreds tvo za pro stor ski pri kaz po ja vov, pač pa so ve ro do sto jen do ku ment pro -
sto ra, časa in družbe nih raz mer, v ka te rem so na sta li (Slu kan Alti ć 2003, 21, 23). Zato jih lah ko obrav na va mo
kot vire prve roke, pri kate rih »… jemogočeugotovitineposredenstikavtorjaviraz dogodkialistanji …«
(Gra fe na uer 1960, 252). Po go sto vse bu je jo in for ma ci je, ki niso za be ležene v no be nem dru gem viru (na pri -
mer zem lje pi sna ime na, po tek meja, pro met nic, vo do to kov, ob lik po vršja) (Rum sey in Wil liams 2002, 1).
Kot vir se pre težno upo rab lja jo pri zgo do vin ski geo gra fi ji in okolj ski zgo do vi ni (Slu kan Alti ć 2003, 21),
pred vsem v po ve za vi s spre mem ba mi rabe tal (na pri mer Pe tek, Bric in Ro tar 2004; Fra jer in Ge le tič
2011; Fuchs in osta li 2015) in kul tur ne po kra ji ne (na pri mer Pe tek in Ur banc 2004).
Nji ho vo upo ra bo za kvan ti ta tiv no preučeva nje po kra jin skih spre memb so pos pešili geo graf ski in -
for ma cij ski si ste mi (GIS-i), ki so jih »…osvobodilistatičnosti …« ozi ro ma le od ti sa na pa pirju. Pred
upo ra bo GIS-ov je bila nji ho va upo ra ba »ana log na« ozi ro ma se je kar to graf ske vire med se boj pri merja -
lo sub jek tiv no, s »kri tičnim očesom« bral ca. Re zul ta ti so bili tako zelo od vi sni od nje go vih in ter pre ta cij skih
spo sob no sti. Pri upo ra bi GIS-ov so kar to graf ski viri spre me nje ni v  di gi tal no ob li ko, kar omo goča
objektivno kom bi ni ra nje z dru gi mi pro stor ski mi po dat ki (Rum sey in Wil liams 2002, 3; Jenny, Jenny
in Hur ni 2009, 129).
Kot pri vseh zgo do vin skih vi rih je tudi pri kar to graf skih nuj na kri tična obrav na va. V po ve za vi s tem
je tre ba poz na ti zgo do vin ski kon tekst, v ka te rem so na sta li, saj so odraz po treb na ročni kov (Jenny, Jenny
in Hur ni 2009, 130–131), kar je vpli va lo na vse bi no. Po memb no je, ali je kar to graf sko gra di vo na sta -
lo kot plod te ren skega dela kar to gra fa (in je kot tako vir prve roke), ali so bile za iz de la vo upo rab lje ne
že ob sto ječe kar to graf ske pod la ge (in je kot tako vir dru ge roke), ki zato lah ko pri našajo za sta re le po -
dat ke. Takšen pri mer je iz da ja an tične Pto le ma je ve Geo gra fi je Se bastiana Münstra iz leta 1552, ki jo
hra ni mo v mu ze ju (sli ka 10). Ne na zad nje sta po memb na tudi av tors tvo, saj so kar to gra fi pri pa da li raz -
ličnim »šolam«, ter teh no loški raz voj kar to graf skih teh nik, kar se kaže v nji ho vi na tančno sti. Za ve da ti
se mo ra mo tudi, da ima lah ko kar to graf ski vir načrtne na pa ke (na pri mer vo jaški zem lje vi di) ali na -
pa ke, po ve za ne z ne poz na va njem po kra ji ne (Rum sey in Wil liams 2002, 1; Slu kan Alti ć 2003, 23; Jenny,
Jenny in Hur ni 2009, 133; Gašpe rič 2016a, 36), kar se pri šte vil nih tu jih av tor jih, ki pri ka zu je jo slo -
ven sko ozem lje, kaže na pri mer pri močno pre ve li kem Cerk niškem je ze ru (Gašpe rič 2007; 2016).
4 Po memb nejša kar to graf ska dela v hram bi
Med po memb nejšimi kar to graf ski mi deli slo ven ske ga ozem lja (Mi hevc 1993; 1998; Gašpe rič 2007),
ki jih hra ni Zem lje pi sni mu zej, so:
• Münstro va iz da je ‘Pto le ma je ve Geo gra fi je’ iz leta 1552. Gre za raz svet ljen sko raz ličico dela Geo grafi -
ja (Geographikehyphegesis) grškega geo gra fa Klav di ja Pto le ma ja iz 2. sto let ja. Iz vir nik je bil se stav ljen
iz os mih knjig. Pr vih se dem je obrav na va lo splošna načela kar to gra fi je in me to de kar to graf ske pro -
jek ci je, na vo di la za se stav lja nje zem lje vi dov ter po dat ke o geo graf ski legi kra jev, rek in po dob no. V osmi
knji gi so bili zbra ni zem lje vi di ta krat zna ne ga sve ta. Nemški kar to graf Se ba stian Münster je delo po -
nov no iz dal in mu do dal so dob nejše zem lje vi de iz sre de 16. sto let ja (sli ka 10).
106
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
107
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
Slika10:NaslovnastranpriredbePtolemajeve
GeografijeSebastianaMünstraizleta1552.
Slika11:IzsekizzemljevidaStyriaeDucatusFertilissimiNovaGeographicaDescriptioGeorga
MatthäusaVischerjaizleta1678.
ZE
M
LJ
EP
IS
N
IM
U
ZE
JG
IA
M
Z
RC
S
A
ZU
ZE
M
LJ
EP
IS
N
IM
U
ZE
JG
IA
M
Z
RC
S
A
ZU
108
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
• ‘Novi geo graf ski opis naj plo do vi tejše voj vo di ne Šta jer ske’ (StyriaeDucatusFertilissimiNovaGeographi-
caDescriptio) du hov ni ka in kar to gra fa Geor ga Matthäusa Visc her ja iz leta 1678, v me ri lu med 1 :160.000
in 1 : 174.000. Zemlje vid je se stav ljen iz dva naj stih de lov, sku paj pa meri prib ližno 124 × 136 cen time -
trov. Zelo po drob no pri ka zu je ozem lje Šta jer ske, vi zual ni vtis pa da je jo zem lje vi du bo ga te ilu stra ci je
in be se di la, ki za pol nju je jo pro stor zu naj kar to graf ske ga pri ka za (slika 11).
• ‘Sla va voj vo di ne Kranj ske’ (DieEhredeßHertzogthumsCrain ) po li hi stor ja Ja ne za Vaj kar da Val va -
sor ja iz leta 1689. Delo je eno naj po memb nejših znans tve nih del o Kranj ski, v ka te rem so med dru gim
ob jav lje ni zem lje vi di in ski ce slo ven ske ga ozemlja (sli ka 12).
• ‘Ho ro graf ski zem lje vid voj vo di ne Kranj ske’ (DucatusCarnioliaeTabulaChorographica) ci ster ci ja na
Ja ne za Diz me Flor jančiča iz leta 1744, v me ri lu prib ližno 1 : 100.000. Gre za naj ka ko vost nejši in naj -
po pol nejši zem lje vid Kranj ske te dobe. Se stav lja ga dva najst de lov; ve li ko st ce lot ne ga zem lje vi da je
prib ližno 180 × 188 cen ti me trov. Posebno sti zem lje vi da so v zgor nji de sni kot do da na ve du ta in načrt
Ljub lja ne ter šte vil ni sli kov ni do dat ki, ki pou da ri jo značil no sti Kranj ske (sli ka 13).
• ‘Spe cial ni zem lje vid voj vo di ne Kranj ske’ (Special-KartedesHerzogthumsKrain), ki ga je med le to -
ma 1844 in 1846 iz de lal vse stran ski na ra vo slo vec He nrik Fre yer. Zem lje vid je se stav ljen iz 16 li stov
ve li ko sti 39 × 30 cen ti me trov. Me ri lo zem lje vi da, ki ima za pod la go av strij ski ge ne ralštab ni zem lje -
vid iz leta 1834, je prib ližno 1 :113.500. Na tis njen je bil v ta krat novi teh ni ki, v pet barv nem kam no ti sku.
Slika12:IzsekizzemljevidaCarnioliaKarstiaHistriaetWindorumMarchiaobjavljenegav Slavi
vojvodineKranjskeJanezaVajkardaValvasorjaizleta1689.
ZE
M
LJ
EP
IS
N
IM
U
ZE
JG
IA
M
Z
RC
S
A
ZU
109
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
Slika13:IzsekizzemljevidaDucatusCarnioliaeTabulaChorographicaJanezaDizmeFlorjančiča
iz leta1744.
ZE
M
LJ
EP
IS
N
IM
U
ZE
JG
IA
M
Z
RC
S
A
ZU
Od li ka zem lje vi da je izred no bo gas tvo slo ven skih kra jev nih imen; prib ližno po lo vi ca imen ima do -
da no tudi nemško raz ličico. Oz načena so na ha ja lišča kam nin, rud nin in ru dar skih ob jek tov, ki so
po jas nje na v legen di z na slo vom Fo si li je in mon ta ni stični zna ki. Zem lje vid pred stav lja prvi slo ven -
ski sten ski zem lje vid, a z nemškim na slo vom (sli ka 14).
• ‘Zem ljo vid Slo ven ske dežele in po kra jin’ prav ni ka Pe tra Koz ler ja z let ni co 1853, v me ri lu 1 : 576.000.
Gre za zem lje vid z dot lej naj bolj na tančno vri sa no slo ven sko et nično mejo in z na ve de ni mi iz ključno
slo ven ski mi zem lje pi sni mi ime ni (sli ka 15).
5 Mu zej in jav nost
»Muzejepogostodojemamokakorzastraženetrdnjave,kičuvajov prahodetepredmetezasteklenimi
vitrinami.Dojemamojihkotprostore,v katerihjetrebabititiho,a vselejtišinoprelomiškripajočipod.… To
sopredstave,kisijihmarsikdoprikličev spominobmislinamuzejinkivelikokratodvrnejoljudiodobi-
skamuzeja.Tisti,kisomuzejempripravljenidatišeenopriložnost,opazijo,dase jev njihmarsikaj
spremenilo.Sodobnimuzejisopresegliposlanstvosvojegadelovanjakotustanove,kiskrbizgoljzazbira-
nje,dokumentiranje,hranjenjeininterpretiranjepredmetov,tersezavezalik družbeniodgovornosti… Kot
javniprostoripostajajoodprtizavse,kiželijospoznavatidediščinoinrazvijatisvojeznanje,razmišlja-
njeinodnoses pomočjomuzejskihrazstavindrugihmuzejskihdogodkov …« (Va lič in Pa lai ć 2014).
Takšen »dru gačen mu zej« (Dru gačni … 2015) je tudi Zem lje pi sni mu zej, ka te re ga po slans tvo ni le
hram ba in preučeva nje geo graf ke de diščine, pač pa tudi nje na po pu la ri za ci ja (sli ka 16). Zato so v ok -
110
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Slika14:IzsekizSpecialnegazemljevidavojvodineKranjskeHenrikaFreyerja,kijebilizdelanmed
letoma1844in1846.
ZE
M
LJ
EP
IS
N
IM
U
ZE
JG
IA
M
Z
RC
S
A
ZU
vi ru mu ze ja or ga ni zi ra ne šte vil ne raz sta ve, de lav ni ce, pre da va nja ali dru ge ob li ke izo braževa nja za raz -
lične stop nje in vr ste izobraževa nja.
Mu zej do mu je v Ljub lja ni na dveh lo ka ci jah. Na Gos po ski uli ci 13 sta ar hiv in pi sar na (sli ke 17–19),
na Gos po ski uli ci 16 pa dvo ra na (pri redi tve ni pro stor) z raz sta viščem (slika 20; Mi hevc 1990). Vsi pro -
sto ri so bili prib ližno ob šest de set let ni ci po vsem pre nov lje ni ter so dob no oprem lje ni (Per ko 2004, 107)
in tako omo gočajo pri mer no hram bo zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va ter pri je ten pri re di tveni
am bient.
Manjši pi sar niško-ar hiv ski del omo goča ra zi sko val cem in obi sko val cem ne po sred no delo z ar hiv -
skim gra di vom, omar ne vi tri ne pa omo gočajo tudi po sta vi tev manjših raz stav.
111
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
Slika15:ZemljovidslovenskedeželeinpokrajinPeteraKozlerjaz letnico1853.
ZE
M
LJ
EP
IS
N
IM
U
ZE
JG
IA
M
Z
RC
S
A
ZU
112
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
0
50
100
150
200
250
300
350
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
leto
0
5
10
15
20
25
30
35
posamezniki izobraževalne ustanove druge organizirane skupine število obiskov
š
te
vi
lo
 o
b
is
k
o
va
lc
ev
 (
st
o
lp
ec
)
š
te
vi
lo
 o
b
is
k
o
v 
(l
in
ij
a)
Slika16:Številoobiskovinobiskovalcevv Zemljepisnemmuzejuposkupinahmedletoma2009in2016.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
slika 17
113
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Slike17–19:ArhivinpisarnaZemljepisnegamuzeja.V ognjevarnihomarahsoshranjeniatlasiindruge
dragoceneknjige,v predalčnikihzemljevidi,vitrinepasonamenjenerazstavam.V letu2016jebila
v vitrinahpredstavljenaKranjskanazemljevidihmed16.in19.stoletjem(str.112–113).
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
slika 18
slika 19
114
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Večji pri re di tve ni pro stor (sli ka 20) omo goča pri re di tve z do pet de set ude leženci (Per ko 2004, 107)
ter je za ra di lege v cen tru Ljub lja ne in svo je teh nične oprem lje no sti zelo pri ljubljen med zu na nji mi upo -
rab ni ki ter po sle dično v upo ra bi sko raj vse leto. Tako go sti šte vil ne okro gle mize, pred sta vi tve knjižnih
del (sli ka 21), pred sta vi tve do mačih in tu jih pro jek tov, dok to ra tov, pre da va nja za cilj ne sku pi ne, med -
na rod ne in do mače sim po zije, srečanja društev ter po to pi sna in stro kov na pre da va nja. Vsa ko leto se
zvr sti več sto pri re di tev (sli ka 22). Raz sta višče ob dvo ra ni služi stal ni pred sta vi tvi inšti tut skih pub li ka -
cij. Za večje pri re di tve ima mu zej na vo ljo tudi po krit Atrij ZRC, ki je ne kakšno ve li kan sko predd ver je
ar hi va mu ze ja, če v mu zej vsto pa te prek vho da na No vem trgu 2.
Slika20:DvoranaZemljepisnegamuzejaomogočaprireditvez dopetdesetudeleženci.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Slika21:Tiskovnakonferenca28.septembra2005obizdajiAtlanta –faksimilaprvegasvetovnegaatlasa
v slovenskemjeziku,inodprtjerazstave(zemljevidinasteniv ozadju),posvečeneatlasuinMateju
Cigaletu(1819–1889),kijeatlaspripravil.Atlantstapredstavila(z leve):dr.MilanOroženAdamič
in dr.VojislavLikar,takratnivodjaZaložbeZRC,kijepublikacijozaložila(Perko2005,143).
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Po pu la ri za ci je ni brez me di jev. Zem lje pi sni mu zej se tako red no po jav lja v dnev nem časo pis ju (na
pri mer Pa vlo vič 2014; Dru gačni … 2015, Ban dur 2016), ra diu in Facebooku (Geo graf ski … 2016), ima pa
tudi svo jo splet no stran (Zem lje pisni … 2016). Po leg znans tve nih ob jav (na pri mer Fridl in os ta li 2005;
Gašpe rič 2007; 2010; 2015; Bra tec Mr var in os ta li 2011; Fridl in Šolar 2011; Gašpe rič, Orožen Ada mič
in Šumra da 2012) skr bi tudi za bolj po ljud ne in stro kov ne pris pev ke (na pri mer Gašperič in Zorn 2011;
Gašpe rič 2013; 2016b).
6 Sklep
Ob let ni ca Zem lje pi sne ga mu ze ja sov pa da z Med na rod nim le tom zem lje vi da 2015–2016 (Interna-
tionalMapYear; Hra star 2015), ka te re ga eden po gla vit nih na me nov je po pu la ri za ci ja zem lje vi dov.
Med na rod no leto zem ljevida »…predstavljaglobalnopraznovanjekartinnjihoveposebnevlogev vsak-
danjemživljenju,predstavljapatudipriložnostzademonstracijo,spremljanje,učenjeinspoznavanjeprocesa
izdelavekart,uporabekartingeografskihpodatkovnasplošno.Osnovnenamene… lahkoopišemokot:
približatikartevsejpubliki(predvsemučencem)naglobalniravni;ponuditipriložnostzaodkrivanjeznano-
sti,povezanihs kartografijo;pokazati,kakovsesolahkokarteuporabnev družbi…« (Med na rod no… 2016).
S  svo jim po slans tvom Zem lje pi sni mu zej Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU
medna rod no leto zem lje vi da praz nu je vsa ko leto. Kljub raz ve ja ni de jav no sti, bo ga te mu hra nje ne mu
gra di vu in dol go let ne mu de lo va nju pa je Zem lje pi sni mu zej eden red kih mu ze jev na cional ne ga po me -
na v Slo ve ni ji, ki mu država ne do de lju je fi nančnih sred stev ne po sred no prek Mi ni strs tva za kul tu ro,
115
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
0
50
100
150
200
250
300
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
leto
januar marec maj julij september november
februar april junij avgust oktober december
š
te
v
il
o
Slika22:Številoprireditevv dvoraniZemljepisnegamuzejamedletoma2008in2016.
kljub temu, da je bilo tako za pi sa no v Ured bi (1946) ob nje go vi us ta no vi tvi. S tem je mu zej fi nančno
pre puščen sa me mu sebi ozi ro ma ga fi nančno po kri va Geo grafski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU.
Takšno sta nje hro mi nje go vo še bolj po glob lje no de lo va nje na po dročju hram be, preučeva nja in po -
pu la ri za ci je slo ven ske geo graf ske de diščine.
7 Viri in li te ra tu ra
About the Col lec tions. Ro yal Geo grap hi cal So ciety. Lon don, 2016. Med mrežje: http://www.rgs.org/
Our Work/Col lec tions/About+The+Col lec tions/About+the+Col lec tions.htm (14. 10. 2016).
Ban dur, S. 2016: Kaj je zem lje vid v času a pli ka ci je goo gle maps. Delo 58-121, 26. 5. 2016. Med mrežje:
http://www.delo.si/pro sti-cas/zani mi vo sti/kaj-je-zem lje vid-v-casu-goo gle-maps.html (14. 10. 2016).
Bra tec Mr var, R., Bir sak, L., Fridl, J., Klad nik, D., Ku na ver, J. 2011: Ko ce nov sred nješol ski at las kot didak -
tična pre lom ni ca. Geo gra fi ja Slo ve ni je 22. Ljub lja na.
Brečko Gru bar, V., Ko der man, M., Ko vačič, G. 2016: 15 let Od del ka za geo gra fi jo Fa kul te te za hu mani -
stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Geo graf ski vest nik 88-1.
Car to Mun di. Mai son médi ter ranéenne des scien ces de l’hom me. Aix-en-Pro ven ce, 2016. Med mrežje:
http://www.car to mun di.fr/site/ (14. 10. 2016).
Col lec tions with Maps. Li brary of Con gress. Was hing ton, 2016. Med mrežje: https://www.loc.gov/maps/
col lec tions/ (14. 10. 2016).
Dela. Med mrežje: http://re vi je.ff.uni-lj.si/Dela/is sue/arc hi ve (14 10. 2016).
Di gi tal na knjižnica Slo ve nije. Na rod na in uni ver zi tet na knjižnica. Ljub lja na, 2016. Med mrežje:
http://www.dlib.si (14. 10. 2016).
Dru gačni mu ze ji: Zem lje pi sni mu zej. Delo, 13. 11. 2015. Med mrežje: http://www.delo.si/kul tu ra/
raz no/dru gac ni-mu ze ji-zem lje pi sni-mu zej.html (14. 10. 2016).
Er har tič, B. 2014: Ohra nja nje kul tur ne de diščine. Uprav lja nje ob močij s kul tur no de diščino, CAPAC ities 2.
Ljub lja na.
Fra jer, J., Ge le tič, J. 2011: Re search of hi sto ri cal lands ca pe by using old maps with fo cus to its po si tional
ac cu racy. Dela 26. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.36.3.49-67
Fre lih, M., Knez Račič, I., Mi klič Cvek, L., Turk, J. 2009: De vet de set let geo graf ske knjižnice. Dela 32.
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D., Ur banc, M. (ur.) 2005: At lant. Ljub lja na.
Fridl, J., Šolar, R. 2011: Vpliv raz vo ja kar to graf skih teh nik na po do be zem lje vi dov slo ven ske ga ozemlja
od 16. do 19. sto let ja. Knjižnica 55-4.
Fuchs, R., Ver burg, P. H., Cle vers J. G. P. W., He rold, M. 2015: The po ten tial of old maps and encyc lo -
pae dias for re con struc ting hi sto ric Eu ro pean land co ver/use chan ge. Ap plied Geo graphy 59. DOI:
http://dx.doi.org/10.1016/j.ap geog.2015.02.013
Ga berc, S. 1999: Kar to graf ska zbir ka v pi ran skem po mor skem mu ze ju. Por to rožan 9-5.
Ga brovšek, F., Rav bar, N. 2015: Edi to rial: 60 years of Acta Car so lo gi ca: past, pre sent, fu tu re. Acta Carso -
lo gi ca 44-3. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v44i3.4250
Gašpe rič, P. 2007: Kar to graf ske upo do bi tve Slo ve ni je sko zi čas. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/AGS47205
Gašpe rič, P. 2010: O Zem lje vi du Ilir skih pro vinc av tor ja Gae ta na Pal me iz leta 1812. Acta geo grap hica
Slo ve ni ca 50-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50205
Gašpe rič, P. 2013: Kar to gra fi ja v času Ilir skih pro vinc: pri mer bra nja sta re ga zem lje vi da. Geo graf ski
obzornik 60-3.
Gašpe rič, P. 2015: Naj sta rejša kar to gra fi ja – raz voj do an ti ke. Geo graf ski vest nik 87-2. DOI: http://dx.doi.org/
10.3986/GV87206
Gašpe rič, P. 2016a: Raz voj me tod pri ka za kar to graf skih ele men tov na sta rih zem lje vi dih ozem lja Slovenije.
Dok tor sko delo, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per.
116
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Gašpe rič, P. 2016b: Sta ri zem lje vi di slo ven ske ga ozem lja. Na tio nal Geo grap hic Slo ve ni ja 11-10.
Gašpe rič, P., Orožen Ada mič, M., Šumra da, J. 2012: Zem lje vid Ilir skih pro vinc iz leta 1812. Ljub lja na.
Gašpe rič, P., Zorn, M. 2011: Vzpe ti svet na sta rih zem lje vi dih ozem lja Slo ve ni je: zgo do vin ski oris sloven -
ske pla nin ske kar to gra fi je. Pla nin ski vest nik 116-12.
Gašpe rič, P., Zorn, M. 2015: Se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja. Mo hor jev ko le dar 2016. Ce lje.
Geog he gan, H. 2010: Mu seum geo graphy: Ex plo ring mu seums, col lec tions and mu seum prac ti ce in
the UK. Geo graphy Com pass 4-10. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1749-8198.2010.00391.x
Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Med mrežje: https://www.fa ce book.com/GIAM.ZRC.SAZU/
(14. 10. 2016).
Geo graf ski vest nik. Med mrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/gv (14. 10. 2016).
Geo graf ski zbor nik. Med mrežje: http://giam.zrc-sazu.si/en/stra ni/acta-geo grap hi ca geo graf ski-zbor nik#v
(14. 10. 2016).
Geo grap hi ca Sloveni ca. Med mrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sl/stra ni/geo grap hi ca-slo ve ni ca-0#v
(14. 10. 2016).
Glo ben mu seum. Öster reic hisc he Na tio nal bib liot hek. Du naj, 2016. Med mrežje: http://www.onb.ac.at/
glo ben mu seum.htm (14. 10. 2016).
Gra fe na uer, B. 1960: Struk tu ra in teh ni ka zgo do vin ske vede: Uvod v štu dij zgo do vi ne. Ljub lja na.
Hi sto ri cal Maps of the Habs burg Em pi re. Ma pi re, 2016. Med mrežje: http://ma pi re.eu/en/ (14. 10. 2016).
Hor vat, U. 2013: Pet de set let geo gra fi je v Ma ri bo ru. Geo graf ski ob zor nik 60-3.
Hra star, T. 2015: Med na rod no leto zem lje vi dov. Geo mix 22-1.
Hun ga rian Geo grap hic Mu seum. Bu dim pešta, 2016. Med mrežje: http://www.fol draj zi mu zeum.hu/
(14. 10. 2016).
Jenny, B., Hur ni, L. 2011: Stud ying car to grap hic he ri ta ge: Analy sis and vi sua li za tion of geo me tric dis -
tor tions. Com pu ters and Grap hics 35-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.cag.2011.01.005
Jenny, B., Jenny, H., Hur ni, L. 2009: Alte Kar ten als hi sto risc he Quel le: wie lässt sich die geo me trisc he
Ge na uig keit des Kar te nin halts abschätzen? Gesc hich te und Infor ma tik 16. DOI: http://doi.org/
10.5169/seals-326532
Knez Račič, I. 2016: Ust ni vir (17.10.2016). Knjižnica Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Univerze
v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Kušar, S. 2013: Geo graf ski ob zor nik: pre te klih 10 let. Geo graf ski ob zor nik 60-3.
Maps and At la ses. Ro yal Geo grap hi cal Society. Lon don, 2016. Med mrežje: http://www.rgs.org/
Our Work/Col lec tions/About+The+Col lec tions/Maps+and+at la ses.htm (14. 10. 2016).
Mar ko vič, I. 1995: Pie tro Cop po in dra go ce na kar to graf ska zbir ka v Pi ra nu. Pri mor ska srečanja 19-175.
Med mrežje 1: http://www.pri mor ci.si/ose be/bogi%C4%87-mir ko/1360/ (19. 3. 2015).
Med mrežje 2: http://www.ar hiv.mk.gov.si/si/de lov na_po droc ja/kul tur na_de dis ci na/pre mic na_kul tur na_
de dis ci na/ (14. 10. 2016).
Med mrežje 3: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/or ga ni za ci ja/kar to graf ska-zbir ka (14. 10. 2016).
Med mrežje 4: http://www.ukm.um.si/kar to graf ska-zbir ka (14. 10. 2016).
Med na rod no leto kart. Med mrežje: https://geo no vi ce slo.word press.com/tag/med na rod no-leto-kart/
(14. 10. 2016).
Mi hevc, B. 1993: Iz zbir ke Zem lje pi sne ga mu ze ja Slo ve ni je. Geograf ski ob zor nik 40-1.
Mi hevc, B. 1998: Slo ve ni ja na sta rejših zem lje vi dih. Geo graf ski at las Slo ve ni je: Država v pro sto ru in
času. Ljub lja na.
Mi hevc, B. 1990: Nova pri do bi tev Zem lje pi sne ga mu ze ja Slo ve ni je. Geo graf ski ob zor nik 37, 3-4.
Mi hevc, B. 1992: Kata log kar to graf ske ga gra di va 16., 17. in 18. sto let ja v Slo ve ni ji. Po ročilo, Inšti tut za
geo gra fi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Mo kre, J. 2005: The Glo be Mu seum of the Au strian Na tio nal Li brary. Du naj.
Na tio nal Geo grap hic Mu seum. Na tio nal Geo grap hic So ciety. Was hing ton, 2016. Med mrežje:
http://events.na tio nal geo grap hic.com/na tio nal-geo grap hic-mu seum/ (14. 10. 2016).
117
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
Nay lor, S., Hill, J. 2011: Mu seums. The SAGE Hand book of Geo grap hi cal Know led ge. Lon don. DOI:
http://dx.doi.org/10.4135/9781446201091.n5
Old Maps On li ne. Med mrežje: http://www.old map son li ne.org/ (14. 10. 2016).
Pa vlo vič, L. 2014: Spo ročila sta rih zem lje vi dov ozem lja Slo ve ni je. Delo 56-263, 13. 11. 2014. Med mrežje:
http://www.delo.si/zna nje/zna nost/spo ro ci la-sta rih-zem lje vi dov-ozem lja-slo venije.html (14.10.2016).
Per ko, D. 2004: Ob no vi tev dvo ra ne Zem lje pi sne ga mu ze ja Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC
SAZU. Geo graf ski vest nik 76-2.
Per ko, D. 2005: Raz sta va in ti skov na kon fe ren ca ob izi du pub li ka ci je At lant. Geo graf ski vest nik 77-2.
Perko, D. 2012: Uvod na be se da: Geo graf ski inšti tut in šest de set let ni ca nje go ve ga kar to graf ske ga
oddel ka. Zem lje vid Ilir skih pro vinc iz leta 1812. Ljub lja na.
Per ko, D., Zorn, M. 2008: Zgo do vi na Geo graf ske ga vest ni ka. Geo graf ski vest nik 80-2.
Per ko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let ra zi sko va nj na Geo graf skem inšti tu tu Antona Me li ka ZRC
SAZU. Geo graf ski vest nik 88-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88207
Pe tek, F., Bric, V., Ro tar, T. 2004: Upo ra ba sta rih le tal skih po snet kov pri ugo tav lja nju spre memb rabe
tal. Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji 2003-2004. Ljub lja na.
Pe tek, F., Fridl, J. 2004: Pre tvar ja nje li stov zem ljiško-ka ta str ske ga načrta v Gauss-Krüger jev koor di natni
si stem. Geo graf ski vest nik 76-2.
Pe tek, F., Ur banc, M. 2004: Fran cis cej ski ka ta ster kot ključ za ra zu me va nje kul tur ne po kra ji ne v Slo -
ve ni ji v 19. sto let ju. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44104
Po tr di lo o oprav lja nju in vo de nju mu zej ske in knjižničar ske de jav no sti v času službo va nja na Inšti tu -
tu za geo gra fi jo. Ar hiv Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 5. 4. 2004.
Pre lovšek, M. 2007: Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU – 60 let kon ti nui ra ne ga ra zi sko va nja krasa.
Geo graf ski ob zor nik 54, 3-4.
Re gi ster ne pre mične kul tur ne de diščine. Mi ni strs tvo za kul tu ro. Ljub lja na, 2016. Med mrežje:
http://giskd6s.si tu la.org/giskd/ (14. 10. 2016).
Rein hard, R. 1934: The Mu seum of Re gio nal Geo graphy in Leip zig. Geo grap hi cal Re view 24-2.
Re snik Pla ninc, T., Kušar, S. 2010: De vet de set let Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze
v Ljub lja ni. Dela 33.
Rum sey, D., Wil liams, M. 2002: Hi sto ri cal maps in GIS. Past Time, Past Pla ce: GIS for Hi story. Redlands.
Se me nov-Tian-Shansky, B. 1929: The Geo grap hi cal Mu seum. Geo grap hi cal Re view 19-4.
Slu kan Alti ć, M. 2003: Po vi je sna kar to gra fi ja: kar to graf ski iz vo ri u po vi je snim zna no sti ma. Sa mo bor.
Šolar, R. 2007: Kar to graf ski in sli kov ni za kla di. Za kla di Na rod ne in uni ver zi tet ne knjižnice v Ljub ljani.
Ljub lja na.
Šolar, R. 2016a: Map li bra ries – chal len ges for the fu tu re. e-Pe ri me tron 11-2.
Šolar, R. 2016b: Ust ni vir (17.10.2016). Kar to graf ska in sli kov na zbir ka Na rod ne in uni ver zi tet ne knjižnice.
Ljub lja na.
Štu lar, B. 2010: Jožefin ski vo jaški zem lje vid kot vir za preučeva nje pre te klih po kra jin. Geo graf ski vest -
nik 82-1.
Terčon, N. (ur.) 2001: Pe trus Cop pus fe cit: de sum ma to tius or bis. Pi ran.
Tri glav, J. 2009: Geo det sko-ka ta str ski fon di Ar hi va Re pub li ke Slo ve ni je. Geo det ski vest nik 53-2.
Ured ba vla de Ljud ske re pub li ke Slo ve ni je o us ta no vi tvi in us tro ju Zem lje pi sne ga mu ze ja Slo ve ni je.
Geograf ski vest nik 18. Ljub ljana, 1946.
Va lič, U., Pa lai ć, T. 2014: Šir je nje vlo ge mu ze jev in mu zeal cev: Do stop nost kul tur ne de diščine. Po gle -
di 5-11. Med mrežje: http://www.po gle di.si/mne nja/sir je nje-vlo ge-mu ze jev-mu zeal cev (14. 10. 2016).
Vo bov nik-Av se nak, M. 1990: 45 let kar to graf ske in sli kov ne zbir ke NUK v Ljub lja ni. Knjižnica 34-4.
Vrišer, I. 1992a: Le ban Vla di mir. En ci klo pe di ja Slo ve ni je 6. Ljub lja na.
Vrišer, I. 1992b: Uvod v geo gra fi jo. Ljub lja na.
Zem lje pi sni mu zej. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 2016. Medmrežje:
http://giam.zrc-sazu.si/sl/stra ni/zem lje pi sni-mu zej#v (14. 10. 2016).
118
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja
Zgo do vi na slo ven skih mu ze jev. Skup nost mu ze jev Slo ve ni je. Ljub lja na, 2016. Med mrežje: http://www.sms-
mu ze ji.si/C/Items/1015?cat=1 (14. 10. 2016).
Zorn, M. 2007: Jožefin ski vo jaški zem lje vid kot geo graf ski vir. Geo graf ski vest nik 79-2.
Zorn, M., Ci glič, R. 2014: Ne kaj no vo sti … Geo graf ski vest nik 86-2.
Zorn, M., Ko mac, B. 2010: Zgo do vi na znans tve ne re vi je Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca. Acta geo grap hica
Slo ve ni ca 50-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS50101
Žagar, T., Ra do van, D., Tič, K., Ja nežič, M., Mu sek, T., Šolar, R. 2010: Geok njižnica na por ta lu Di gitalne
knjižnice Slo ve ni je (d Lib.si). Knjižničar ske no vi ce 20-11.
8 Sum mary: Geo grap hi cal he ri ta ge: se ven de ca des of the Geo grap hical
Mu seum
(tran sla ted by DEKS d. o. o.)
The year 2016 marks se ven de ca des sin ce the foun ding of the Geo grap hi cal Mu seum at the at the
An ton Me lik Geo grap hi cal In sti tu te of the Re search Cen tre of the Slo ve nian Aca demy of Scien ces and
Arts. It was es tab lished on May 7th, 1946. The mu seum re cei ves, sto res, and or ga ni zes car to grap hic,
pic to rial, and arc hi val geo grap hic ma te rial, pre pa res ex hi bi tions, and also pro mo tes the po pu la ri za tion
of geo graphy. It com pri ses se ven col lec tions: maps, at la ses, glo bes, pictures, books, car to grap hic and
geo grap hic in stru ments, and sta ti sti cal data. By kee ping this kind of ma te rial, it is an im por tant pre-
server of Slo ve nian geo grap hi cal he ri ta ge.
Geo grap hi cal mu seums star ted ap pea ring in the first half of the twen tieth cen tury. One of the first
ones was es tab lis hed in 1919 in the So viet Union in pre sent-day Saint Pe ters burg. Be fo re this, rich
cartograp hic col lec tions were part of na tio nal mu seums and li bra ries, as they still are to day. The largest
col lec tion of this kind is held by the Li brary of Con gress in Was hing ton, DC, which con tains over
5.5 million maps, eighty thou sand at la ses, and five hun dred glo bes.
The Geo grap hi cal Mu seum has se ven col lec tions. The Map Col lec tion con tains maps with va rious
con tent and sca les da ting from the six teenth cen tury to the pre sent. Most of the ma te rial re la tes to
Slovenian ter ri tory and neigh bo ring coun tries. The At las Col lec tion con tains many rare exam ples by
the best-known car to grap hers in the world and shows how the pre sen ta tion of the world has de ve loped.
The Glo be Col lec tion con tains glo bes of va ri ous di men sions and ages, as well as de pic tions of the
constella tions. The Pic tu re Col lec tion con tains post cards and pho tos of Slo ve nian pla ces and re gions
and also a small num ber of cop per pla te en gra vings. The Book Col lec tion con tains pub li ca tions con-
nected with geo graphy, car to graphy, and hi story. The Car to grap hic and Geo grap hic In stru ment
Col lec tion con tains in stru ments which were used by car to grap hers for pro du cing »clas sic« maps before
the intro duc tion of di gi tal car to graphy and geo grap hi cal field tools. The Sta ti sti cal Data Col lec tion
con tains sta ti sti cal ma te rial about Slo ve nia.
The Geo grap hi cal Mu seum is of cour se not the only mu seum that con tains Slo ve nian geo grap hical
he ri ta ge. The map col lec tion in par ti cu lar is com ple men ted by the Map and Pic tu re Col lec tion at the
Na tio nal and Uni ver sity Li brary in Ljub lja na, which also holds many maps from the six teenth cen tury
on ward. The re is also a rich map col lec tion with a tra di tion going back to the 1920s and con tai ning
works da ting from the se cond half of the ni ne teenth cen tury on ward at the Uni ver sity of Ljub lja na’s
Geo graphy De part ment at the Fa culty of Arts. Hi sto ri cal car to grap hic ma te rial is also held by ot her
li bra ries, arc hi ves, and museums. The Di gi tal Li brary of Slo ve nia (d Lib.si) is an im por tant pub li cally
ac ces sib le sour ce for writ ten and car to grap hic re sour ces, fea tu ring a »geo-li brary« or on li ne ac ces sible
hi sto ri cal car to grap hic ma te rial from the Na tio nal and Uni ver sity Li brary and cer tain ot her li bra ries.
Hi sto ri cal car to grap hic ma te rial is im por tant be cau se it is not only a means for the spa tial pre sentation
of fea tu res, but also a re liab le do cu ment of the pla ce, time, and so cial cir cum stan ces in which it was
crea ted. This material of ten con tains in for ma tion that is not re cor ded in any ot her sour ces (e.g., geo-
119
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi
graphical na mes, bor ders, roads, wa ter cour ses, and land forms). As a sour ce, it is pri ma rily used for hi -
sto ri cal geo graphy and en vi ron men tal hi story, es pe cially in con nection with chan ges in land use and
the cul tu ral lands ca pe. Like all hi sto ri cal sour ces, car to grap hic sour ces must also be cri ti cally as ses sed
be cau se they may con tain unin ten tio nal er rors (e.g., due to un fa mi lia rity with an area or out da ted infor-
mation) or inten tio nal er rors (e.g., on mi li tary maps).
The im por tant car to grap hic works for Slo ve nian ter ri tory held by the Geo grap hi cal Mu seum include
the fol lo wing: Münster’s ver sion of Pto lemy’s Geographiafrom 1552, Georg Matthäus Visc her’s Styriae
DucatusFertilissimiNovaGeographicaDescriptio(A New Geo grap hi cal Des crip tion of the Most Fertile
Duchy of Styria, 1678), Ja nez Vaj kard Val va sor’s DieEhredeßHertzogthumsCrain (The Glory of the
Duchy of Car nio la, 1689), Ja nez Diz ma Flor jančič’s Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica
(Chorograp hic Map of the Duchy of Car nio la, 1744), He nrik Fre yer’s Special-KartedesHerzogthums
Krain(Spe cial Map of the Duchy of Car nio la, 1844–1846), and Pe ter Ko sler’s ZemljovidSlovenskedežele
inpokrajin(Map of the Slo ve nian Land and Re gions, 1853).
Des pi te its va rie ga ted ac ti vi ties, the rich ma te rial that it pre ser ves, and its many years of ope ra tion,
the Geo grap hi cal Mu seum is one of the few mu seums of na tio nal sig ni fi can ce in Slo ve nia that the state
does not pro vi de fi nan cial sup port to di rectly through the Mi ni stry of Cul tu re. Such a si tua tion hin-
ders more in ten se ac ti vity in pre ser ving, stud ying, and po pu la ri zing Slo ve nian geo grap hi cal he ri ta ge.
120
Ma ti ja Zorn, Pri mož Gašpe rič Geo graf ska de diščina – se dem de set le tij Zem lje pi sne ga mu ze ja