St. 26.
„Soća" izhajn vsak potek iu те!ј» po f»oäti prejemann yli r Gorii i n,i ilnni poSiljan a:
Vse leto.....f 1.40
Polleta.....t; i/SO
Ćetirrt leta ...... 1.10
Hrt nziiBnilih in t:ik«> tudi : u ../iw limicah" ae plain je /a	u-iaivp.
lin vi'Btn;
8 kr. io se tiska 1 krat
^ ir M 3 ,т Za vefe črke ]><> j. res Idi«
V Gorici, 28. junija 1883.
Tečaj XIII.
Posnmeztte ätevilke so dohbajo po 8 kr. v mliakarnienh y goepoBki nlici lilixu „trflli k run", na efarem trgu i" v nunski ulici tur v Trstu, via Ca-S'Tjiia, JI.
Ooj Ui naj -'i' ldagovoijuo pošiljajo nri-ibmlni „Soči--* v Gorici v Via Aecoli H, I,, nnroćijiBa 1>а opravuiätvu „SoSo" Via della Croce ät. i. II.
Rokopisi ве ne vraćajo; dopisi naj ne Idagovoljno fvuElmjejo, — Delstern in drugim uqirc možnim so iterntuiiia Ulli/,*, лко OglilUO |>ri opravui^tvit.
Rojaki!
Za prihodnje volitve v deželni zbor goriški priporoča Vam podpisani odbor naslednje kandidate :
Za veliko posestvo:
1.	FRA.NC POVŠE, vodja kmetijske Solu in veleposestnik v Gorici ;
2.	ar. JOŽEF JUVAKČIČ, notar in veleposestnik v Tolmuni;
S. ANDREJ KOCIJANČIČ, veleposestnik v Podgori.
V Gorici, 14. junija 1883.
Pomnoženi volilni odbor.
Velikim posestnikom.
Slovenski narod «a Goriškem je izrekel svojo sodbo o politiki goriških rodoljubov in posebej o politiki državnega poslanca tir, Tonklija, ob enem predsednika slovenskega političnega društva „Sloga" v Gorici in voditefja ter krepkega zagovornika goriäläh Slovencev na političnem polji.
Volitve v kmečkih občinah in v trgih so pokazale, da narod se vjema Z delovanjem državniki po-bhmea, da odobruje njihovo potegovanje гл pravice slovenskega jezika in za gmotne koristi slovenskega uaro d.i. Narodna politika, katero To okli zagovarja, ni njegova, ampak je narodova, Tonklijevo mišljenje je narodovo miSljenje, Tonklijevo zahteve so narodove zahteve. Z ozirom na to, da je dr. Tonkli v državnem zboru javno in privatno izražal želje in potrebe naroda, je na Danai za Slovence v mnogih ozirih veliko dosegal. Ako bi se bil narod pri letošnjih volitvah izrekel proti dr. Tonkliju. Iii bila njegova moč uničena, njegov upljiv na Dimsji odstranjen, in v Trstu bi bil nekdo veselja plesal, ker bi bil spoznal, da je padel steber, ki je bil vedno nasproten vsakemu delovanju, ki se ui vjemalo z zahtevami slovenskega naroda, kije zarad tega v državnem zboru pogosto vihtel neusmiljen bič Cez lazmere, ki nam ne ugajajo. To sc pa ni zgodilo; narod ni dal dr. Tonkliju nezaupnice, ampak po celem Goriškem mu je dal naj sijajni So zaupnico,
LISTEK.
BRKINI-
(JPiic Ivan Beršfat.)
Kar se dostaje stanovanj, ne morem se o njih pohvalno izraziti. Nered ia nesnaga je običajno velika. Vse drugo laže preziramo, nego to, da ima v mnogih tudi premožnih hišah prase svoje korito, kar je največje graje vredno. Kuharica ali hišna gopodinja naj ukazuje v kuhinji, prasc v svinjaku. Kuhinje, največ sk slamo krite, so tukaj brez dimuikov. Če vender kdo ponosno kaže na svojo z opekami krito streho, ne misli, da ima dimnik nad ognjiščem, temveč v ka-cem stranskem kotu. V kuhinji treba je vedno mnogo dima, sicer ne bi mogli drv sušiti; za ne okajena drva pa Tržačani ne marajo. Jednaka nesnaga se nahaja v temnih, vlažnih, brczzračuih hlevih.
Nesnaga je pa mnogokrat mati raznim boleznim tu velikim nesrečam. Zato se nemarno čuditi strahoviti nesreči, ki je zadela leta 1831. v Brkinih nahajajoče se vas Vareje. Jaz mislim, da glavni uzrok tej bolezni bila je uesnaga, ki je globoko vkor eni njena v mladem in starem zarodu.
Dovolite, Cestui čitateJji, da Vam v kratkem
[ kakoršue ni imel Se noben tržaški gospod. KroSevci i so zaupnico pisali, drugi so jo pa govorili. Tonkli jo slavno zmagal, njegov upljiv se je pomnožil; od zdaj 1 naprej nam bo na Dunaj i še več koristil, ko do zdaj.
Ze do zdaj je imel dr. Tonkli mogočno belilo pri i mnogih rečeh, ki so za goriško deželo prevelike važnosti. Od zdaj naprej bo njegova bosem še več teh-I t al a in politika goriških Slovencev bolj uspešna.
Ta je bil pomen letošnjih volitev v deželni zbor za nas Slovence; ta je bila „visoka politika", o kateri gor i,skd deželna hiša govori. Kurad tega je bila tako huda razprtija v deželi; zato su Ton ki i j it vi sovražniki v Trstu in v Gorili napenjaj? vse žile, da hi Tunk li-ja vrgli. Mnogo Slovencev ju bilo Slo Tonlilijeviiu nasprotnikom na limaniee; ali ko so spoznali pomen in važnost letošnjega voljenja, so v zadnjem trenotku se združili ш redili čast goriško dežele, Zoto slava narodnim volilcein.
Tonklijevi nasprotniki — ki so v teh okoliščinah ob onem nasprotniki slovenskega naroda in njegove politike i— tudi zdaj ne mirujejo, ampak delujejo z vso strastjo, da Iii vsaj v vidikom po.4cst.vu Slovencem škodovali. Zato pošiljajo svojo agente po deželi in pregovarjajo posestnike, ki prihajajo v Gorico, naj zapustijo kandidate volilnega odbora in naj se poprimejo drugih, ter govorijo o Tonkliju, kolikor jo mogoče, slabo. Pripovedujejo, da dela za s« in za tenia itd. itd.
Slovenski veliki posestniki, ne dajte se motit po takih govoricah. To je trotovo :a tega ne more uikdo tajidii da Tonklijcva politiku jo slovenska, narodna politika, in da ni kdo ni toliko deloval v zadnjih letih za Slovence na Goriškem, ko dr. Tonkli. Ostanite pri kandidat ili, katere je postavil goriški volilni m I bor, držite se discipline, oslavite narod in same sebe, da Vas lio s [i o h lo val slovenski in drugi svet. Volile« kmečkih občin hvali celo italijanski list „L1 Eco del Lito-rale" ; naši nasprotniki so pa zarad tega razkačeni.
Лко dobijo narodnjaki ia dr. Tonkliju ali na kom drugem kaj graje vrednega, bo čas po volitvi, da mu to povejo. Zdaj ni na pravo;u mestu, poslušali njegove nasprotnike in jeziti se proti Tonkliju in ob enem — proti narodu.
Slovenski veliki posestniki 1 združite se z Vašimi rojaki iz kmečkih občin iu iz trgov ter dajte čast kandidatom, ki Vas bodo dobro zastopali, potrdite disciplino slovenskih volilcev, zavrnite narodove nasprotnike, strnite si v svojih poslancih moč, k; bo zagovarjala Vaše koristi, in bo mogla uplivati duma — iu drugod, pa povsod za Vas.
Veliki posestniki, dopolnite čast goriških Sloven-
opišem ono nesrečo, katera naj služi v izgled iu svarilo vsem slovenskim pokrajinam:
Na Varejah je poginilo za „vranenim prisadom" neko dobro rejeiio živinče. Ko to žival odpeljejo, da bi jo zakopali, užali se nazočim, da se tako debelo govedo zagrele. Sklenejo je razmesariti, kar je bolnega odvreči, ter ostalo pojesti. To ss jc tudi zgodilo. Vaščani so segli po mesu, ter зе ga prav dobro ua-pokali. Ali čujte! Strahovita bolezen je hipoma razkrila stašuo delo: borne kmečke koče so se spremenile v tužne bđlnice. 22 oseb jc li krati zdihovalo v kruti bolesti, katera je vso svojo jezo izlivala nad nevednim ljudstvom. Bolniki so tako močno otekli, da ui bilo več znati »i očij, ni ust, uiti vrata razločiti od glave. Bolnik je bil podoben hlodu. Žalost iu groza je obhajala okolo stoječe. Toda to ni Se vse. Vlada, doznavša za to nesrečo, storila je svojo dolžnost. Nastavila je straže, ki so obkolile vas ter so čuvale nad razsajajoča boleznijo okolo dva meseca, iti sicer iiaš ob žetvi. t. j. takrat, ko ima kmet na polji iu na travnikih največ dela. Niti človek niti živimi ni smela pokazati svoje glavo iz vasi. Vešči iu spretni gospod zdravnik Sežanski je bil nesrečnežem jedini gost iu tolažuik, ob jeduem tudi dobrotnik, ker je razeu dveh, ki sta za to boleznijo umrla, vsem ostalim rešit drago živenje.
Umevno je, da je ta bolezen pustila tudi здДЦвз
I cev! Na Vtis so obrnjene oEi prijatelja in nasprotnika. Izberite si dobro, da ne bote pod Hudim zdi-I hovali I
Po volitvah.
Hud je bil boj, katerega so bili naši volllci pri letošnjih volitvah; izid je bil pa tako sijajen, da nI uikdo takega pričakoval tn da zadržijo goriške volit* ve giert d discipline, ki ho jo pri njih pokazalo, postavljene biti v izgled katerim koli drugim volitvam.
Težave, so bile glede volitve uu Krasu, kur pri volilnem shodu v Komnu ft. t. m. so se bili nuvuottl zastopniki Iu m dr. Akutna izrekli enoglasno, za drugega kandidata so pa glasovi šli na dva različna možu. Ta različnost se je s časom tako priimeulla, du je bilo nicer več glasov m g. U, Moliorfiiču, iSupaua sežanskega, uli čestitelji župnika Silo bo vendar uiso mogli odločiti proti temu gospodu, ki je uzoron na-rodujak. Se le mt dati volitve je vikar iz Hi'estovico, g. Jožef Kumar, н svojo gospodujoče nnvzočnoetjo iu ognjevitim «govorom dosego), da je bil g. Sila popufi-čen in tU so volilci enoglasno volili dr. Abroma in U, Molioičičtt.
Trdo so je godilo tudi ua Tolminskem, kjer so bili visokemu gospodu odločili mestu, kakor je razodel goriški „t'oiricrc," kateremu do zdaj ni nikdo oporekal. (Pač današnja „lid/Ur.} Uže pri prvotnih volitvah šlo jo v nekaterih občinah prav hudo. Tudi potem jo bilo slišati šo nekoliko ramjtkuja; nazadnje ju pa hrup omolkuil, ker narodnjaki so se bili tam o pravem Času zakopali v nepredorno okope. 1'otovauje dr. Touklijevo po Tolminskem, narodna čut iu neustrašeno delo častite duhovščini;, neomahljiv zuačaj dobro podučeuih županov, neustraaljiva stanovitnost volilnih mož je osi rušila nasprotne agitatorje in je vzela vladnim možem ves up v tistem okraji, na kateri so so narodovi nasprotniki najbolj zanašali. Dr. Miklavž Tonkli in veleposestnik Ignac Kovačič sta bila vodena 23. t. m. enoglasno s 53 glasovi. Nasprotna stranka je imela k večemu ia volil te v, ki so se zdržali glasovanja. Tolminski volilci so si pridobili Čast pred vsem slovenskim svetom; oni so otresli tisto moro, ki je tlačila goriške Slovence.
Najhuje se je godilo v goriški okolici, kjer je imel dr. Itojic veliko nasprotnikov. V prvi vreti so mu nasprotovali nekateri uradniki; pa tudi narodnjaki niso bili vsi ž njim zadovoljni. Agitacija je bila tako huda, da je marsikdo obupal, da bi dr. Kojic bii voljeu. Stara deželna hiša je trdila pred volitvami,
nasledke. Tu vidite dvajsetletnega mladeniča, ki ima sive lase, kakor osemdcsctletni starček, tam druzega z rano na lici. Temu so izstopile oči, oui je osiepel in najspretnejši tržaški zdravniki so mu komaj jed no oko zopet odprli, a okolo druzega vidiš rastoče divje meso, iu pokvarjeno oko tiči globoko v tem mesu. Groza in strah navdaje Človeka, ki gleda te žalostne prikazni. Kje so sedaj pridelki, katere ho prav takrat pospravljali sosedje bližnjih vasij ? Imenovana vas bila je že pred nesrečo radi dolgov v največih stiskah. Kakor slišim, ima občiuskih davkov plačati več sto gl. in bržčas bodo izgubili občiuske pašnike. Omenjeua nesreča pa je privela bedo do vrhunca. Vaščaui, vsi obupni, poprijeti bo se bojda še nesrečne pijače, da bi laže pozabili hudi udarec, katerega jim more samo usmiljeni Bog zlejšati.
Kmetom pa naj služi ta nesreča v svarilni nauk. Kedar kaka žival, bedi si od ktere koli bolezni pogine, naj se nemudoma s kožo vred globoko v zemljo zakoplje in uikdo se ne dotakni nje mesa.
Bolezen, vsled katere je žival poginilo, pustila je svojo kal v mesu, za katero so lakomni ljudje prodali svoje zdravjo, da, ceI6 svoje ž i večje. Take nesreče so tem večje, ker so iiviuozdravnilti tako redki iu je ljudstvo o živinskih boleznih zelo malo ali pa nič poučeno.
Mimo grede bodi rečeno, da nobena šelsku bitk-.
da dr. Rojic propade gotovo in morda še dr. Tonkli. Narodni duhovščini, zdroženi z zavednimi in pogumnimi Župani in dragimi volilci, se imamo zahvaliti, da je volitev nepričakovano dobro izpadla. Marsikdo je Hip svojo osebno želje in se je udal disciplini, da bi se narod pred svetom pokazal vrednega časti, ki se mu skazuje.
Včeraj je bila volitev enega poslanca za slovenske trge v Tolmina. Ти se je bilo bati največe nevarnosti, ker nekateri gospodje niso iskali glasov za nobenega dragega, ko za nekoga, ki je bil propadel pri kmečkih občinah v Tolminu, ki pa stolqje daleč od Tolmina proč. V tej nevarnosti je pritekel narodni stvari na pomoč g. Matija Jonko, župan v Bolci, ki je držal prav po junaško » narodno stranko in so nikakor ni dal pregovoriti za naroda nasprotnega kandidata. Med narodnimi volilci jih je bito mnogo, ki so želeli imeti n poslanca g. Jakopič«, sodnika v Bolci, ali večina se je držala strogo od .Sloge* postavljenega kandidata in je volila za poslanca slovenskih tigov g. Matijo Jenka, bolškega žu-
PM1 Slovenski volilci so se pokaaali tony v dveh ■Ira^nab prtve narodnjake in so «pričali, da nasprotna agitacija, dasi velika, jih ni mogla omajiti. Upamo, da zdaj se valovi poležejo in da volitve v velikem posestvu se bodo vršile bolj mirno, nego je bilo pričakovati. Rodoljubom je treba pri vsem tem opreznim biti, ker sovražnik bo skušal do zadnjega treuolka, da bi med naše veleposctoike ljuliko seja). Slava «'o-sedaajim velikem; veleposestnikom pa enak uspeli, kakor dosedanjim volilnim moiem I Veliki posestniki, pridite v torek v polnem številu in osebno v Gorico.
Dopisi.
V Gorici, 28. junija, — Volitve v slovenskih kmečkih občinah in v slovenskih trgih delajo narodu vso Čast. Ni kdo ni pričakoval, da se tako častno izvršijo za slovenski narod. Bilo je pa tudi v resnici toliko rogoviljeoja od nasprotne strani, da se ne moremo prečuditi slovenskim volilcem, ki se o pravem čnsu spoznali, kaj namerava razprtija, in ki so, popustivši domači, zakotni prepir, sa volišči kot en mož stali 2a kandidate, ki so bili priporočeni od goriškega volilnega odbora. Stara deželna hiša, ki se v kratkem polomi, je imela in ima Se vedno svoje roke pri vseli slovenskih volitvah. Delala je in dela Še vedno za visokega gospoda, katerega irae je neizrekljivo, in proti nasprotnikom tega gospoda, to je proti resničnim, odločnim Slovencem. Že pred tremi tedni so švigala pisma J-v okolici, v katerih se je priporočevalo vpljiv-nim možem, naj vržejo dr. Rojca prav gotovo in, ako bi bilo mogoče, tndi „fanatika" dr. Tonkllja. Tako se je pisalo v Sana! v imenu visokega Goričana, a podpisan je bil neki A. F. Med agitatorji proti dr. Rojcu se je odlikovala tndi neka uradna oseba, ki je žugala, da pade tudi dr. Tonkli, ako Rojca ne popusti. Proti Tonkliju in Rojen so agitirali nekateri sort nij ski uradniki v K., katerih eden se zdaj javno hvali po trgu, kaj je delal in kaj je dosegel s svojim ro-vanjem proti dr. Tonkliju. Kaj bolj i zagovornik dr. Rojčev je bil goriški okrajni zdravnik. Pri priliki, ko je v okolici kožice stavil, je govoril proti kandidatnri Rojčevi. To je zadostovalo, da so vedeli narodni Slovenci, koga imajo voliti. Kdor se je prej obotavljal, je zdaj vedel, da ima voliti dr, Rojca.
Vkljub velikim agitacijam se je narod izrekel za dr. Rojca iu sicer prav zato, ker je videl, kako ga nasprotniki spodkopujejo. Volilci niso bili vsi ž njim zadovoljni; aH ko so videb, da ne gre več za to ali one osebo, ampak da gre za čast naroda, ki
zahteva, kolikor mogoče, enoglasne volitve, so se v ogromni veČini oklenili dr. Rojca. Dr. Tonkli je bil pa enoglasno voljen (nekdo mn je po pomoti odvzel en glas), dasi se ni zanj čisto nič agitovalo. Njegovo ime je bilo razglašeno z imeni dragih kandidatov in priporočeno v imena volilnega odbora; drago se zanj ni storilo. Proti njemu se je pa veliko agitiralo, kakor smo omenili, fr brez uajmanjega uspeha. Narod ni poslušal nasprotnikov, ampak je enoglasno skaza 1 mn zaupanje in zbral g* za svojega zastopnika. Naj bi spoznali tudi nekateri Slovcuci, ki nagajajo dr. Tookliju kjerkoli morejo, da narod odobruje njegovo politiko, in da wu ni nasproten, kakor nekateri oae-bni neprijatelji. £ n c.цa voditelji moramo imeti, če ne, smo razkropljene ovce; več voditeljev n e smemo im>ti, če ne se rumesarimo. Kdor čuti v sebi moč prvakovanja, naj luyjwj sebi ukaže in naj se ob čas« nevarnosti ud« disciplini. Ko ne bo nevarnosti, naj se prvaki meti seboj lasajo, ali narod naj pustč pri miru, ker narod je presveta stvar, kakor da bi ga smeli prvaki ra'>iti za svoje osebne vojske.
V Gorici, 27. junija. — Mato časti so si priborili do zdaj italijanski volilci za deželni zbor goriški. Za kmečke občine, ki so volile v Gradišči, je hilo izbranih 37 volilnih mož, a prišlo jih je na volišče le 7S in jih je torej manjkalo 10. To je v kmečkih občinah nezaslišano. Pri volitvah v trgih in mestih imeli so obilno zmešnjave. Za Tržič, Gradež in Červinjan so govorili o raznih kandidatih, pa vendar niso vedeli do zadnjega dne, koga imajo voliti. Se le v torek popoldne je prišla zadnja odločilna vest, naj volijo tržaškega namestnika, vzvišenega gospoda barona Depretisa, ki je bil tudi izvoljen z večino glasov. V Korminn je prihajal vsak čas drug kandidat na dan; slednjič je bil voljen z 89 glasovi ondaSnji župan grof Locatelli proti 30 glasom, katera je dobil drug kandidat, V Gorici je glasovalo 300 volilcev; grof Coronini je dobil 297, župan dr. Manrovicb pa 250 glasov. Slednjemu je bila postavila dobro гмшп stranka protikandidata, dr. Eggerja, ki je dobil SO glasov. V trgovinski zbornici sta bila voljena enoglasno gg. Gasser in vitez Ritter. Za veliko posestva italijansko se imenujejo kot kandidati: JPajer, Verze-gnassi, Benardelli, Proti dr. V. postavljajo nekateri grofa La To u rja
Italijani so bili sestavili volilni odboi, ki naj bi bil nasvetoval kandidate za razne kraje. Ta odbor se je tudi nekoliko posvetoval, ali do porazumljenja ni mogel priti, zato se je sam od sebe razdružil. Na slovenski 1.1 rani je Slo v vsakem oziru bolje. Odbor se je sestavil, pomnožil, posvetoval, je priporočil kandidate in je do zdaj ž njimi tudi zmagal. Narod se je odhorovih posvetov udeležil, je kandidate pretresal, presojal, nazadnje sprejel in volil. Slovenci smo pokazali torej večo politično zrelost, ko naši sodeže-Jani, in si zato upamo izreči, da stojimo v politični omiki najmanj na enaki stopnji ž njimi.
Iz Brd, 2ö. junija. Veseli nas, da sta s pomo-: čjo stroge discipline, ktero je vzdrževala previdna in i trdna, narod ljubeča duhoväfiina, z veliko večino gla-, sov izvoljena poslanca dr. Josip Tonkli in dr. AIcksij ! Hojic. V njih jc dobila, nadejamo se, goriška okolica j dva. dobra zastopnika, ktera ne obračata p I a-ščapovetru, ki hoče iz Primorja Slovence odnesti. Z nami ae veseli tudi „L' Eco" piSoČi „Izražamo naše živo čestitanje izvoljencem in vrlim volilcem slovenskim," Čudimo se pa nekterim volilcem šinartenske žtipanijc, ki so nasprotno glasovali za drugega moža in so tako disciplino taliti, ki je nam goriškim Slovencem neobhodno potrebna. Čudimo se, da nekteri teh propadlih vol ice v zabavljajo
varnica, nobena Županijska pisarnica !u zraven tudi nobeden učitelj, nobeden duhoven in nobena boljša kmečka tiäa, ne bi smela biti brez knjige, koja nas seznanja sč živinskimi, posebno kužnimi boleznimi, ker baš živina je jmdlaga kmetiji, a prinaša često, posebno nevednim In nesnažnim ljudem velike nesreče.
Hvale vredna je brkinska noša, posebno kar se dostaje možkih. Kožuh in črno snkno od domače volne je občenita njih pražnja in vsakdanja obleka, katera je bsobito pri mlajših sedaj sč zelenim auknom obrob Ijena. Le tu pa tam opazimo v belem snknu oblečenega starčka ali dečka. Možki imajo čez pas segajoče jopise, navadne telovnike, in kratke hlače vtak-nene v visoke črevlje.
Čevlje opazimo tudi pri Ženskem spolu v obče. Tn vidimo srajce z domačega platna z jedno zapono pod vratom. Po nekaterih vasćh pridelajo obilo lani in konoplje, s katerih izdelujejo lično predivo za domačo rabo. Zapone pri obleki eo starim bolj priljubljene nego gumbe, le mlajši svet in kak starejši hndomuš Bik ljubi gumbe, ko tun in mošnllu mesto domačega platna. Tndi pri starejših ženah opazujemo še hvale № po&neme vredno pečo in domaČo „mezolanko", a mlajše so se močno poprijele kupovanih „štrac", vender f a am tako »pakete к*к?т Me in posebno
vipavska ženska mladina. Obleke imajo sicer narejene čedno, a priprosto, v vsem dostojno kmečkim dekletom, ki so hčere slovenske matere. Čuditi se mora tujec, ki je pred dvajsetimi leti pohodil Vipavo in Kras, če ima zopet priliko opazovati našo mladež -preoblečeno v Tržaške dekle. Kaj je lepšega, nego kmečko dekle v preprosti svoji obleki, ki se najbolj pristoji nje stanu. Omikani gospodi se rlopada prosto oblečena kmetica, a z aaj večjim gnusom gledajo po pregovoru italjaoskem „osla v zlati obleki", ki sam sebe smeši in dela nečast svojemu stanu, kateri se je jel vedno bolj spoätavati in čislati. Take „spakadrije» pa niso le ostudne, ampak, stanejo premnogo novcev. Mesece stradajo družine, da more le materina ljubljenka za „opasilo* kaj novega pokazati. Takove „prismode" dohajajo navadno iz najbornejših kmečkih koč, kjer nidmzega doma, nego lakot. Kdo je temu kriv? Z veČine matere I Tem naj hi se za časa oči odprle, da krenejo a krive poti napravo, ter rešijo časne in večne pogube trpečo, а neumno svojo družino.
Glede noše je torej tukajšnje ljudstvo obojega spola pes neme vredno.
Uverjen sem, dačestitih Čitateljev z dosedanjim svojim spisom nisem zadovolil, aaj še otrok ni zadovoljen, če se tau slika le oi daleč in površno kaže,
zdaj črez zmagovalce. Naj bi raji spoznali, da niso prav ravnali!
Privolitvi v Gradiš k i so postavili slovenski volilci iz Brd in s Krasa svoja 2 posebna kandidata (č. gg. Alpi-a in viteza Catinelli-ja); toda niso prišli do zmage, ker jih furlanska duhovščina oi razumela. Morda drugi pot ne bo tako; za zdaj le rečem volilcem: Slava Vam za poskusi
Videlo se je, da nima furlanska duhovščina upli-va na volilce, kakor slovenska. Bili so pa tudi ovlilci furlanski preveč skriti; menda sa jih kandidati držali zaprte, da bi ue premotil jih kdo na drugo stran. Največ pa je škodovalo slovenski stranki to, da ni bil v volilno komisijo nobeden iz nje postavljen. Tu je g. glavar nam izbral komisijo; in ta je bila skoz ш skoz svojih načel. Zato se je izgubilo dosti naših glasov.	_________
IZ Spodnjih Brd, 25, junija. — S ponosom smejo kazati spodnja Brda na volitev dveh deželnih poslancev, ki sta se volila 23. t, m. v GradiSfii za furlanske kmečke občine. Po nesrečni politični razdelitvi spadajo tudi briške Županije: Bitjana, Dolenja in Medana, kakor tudi kraške županije Devin in Doberdob pod gradiščaueki okraj. Izvoljena sta bila Dottori in Dei Torre s 55 glasovi, vitez Catitielli in profesor Alpi sta dobila po 23 glasov. Disciplina med Slovenci je bila izvrstna; vsi briški in kraški volilci so glasovali za propadla gospoda. Slovenci nismo pričakovali, da zmagamo brez Furlanov, ali pričakovali smo, da bodo furlanski volilu kaj bolje podučeni, nego so bili. iSe le mi smo morali Furlane opomniti, da bi bilo dobro spraviti dva konservativna poslanca v zbor. Z našo mislijo so se vjemali ali pripravljeni niso bili 5e za njo; zato so našim 15 glasovom dodali samo S svojih. Ako bi bila le polovica one politične vabuje-nosti med furlanskim ljudstvom, katera se nahaja povsod med slovenskim, imeli bi v deželnem zboru dva poslanci za furlanske kmt'Čke občine, s katerimi bi bili tudi tni zadovoljni. Tako pa se je zgodilo, da so si volili dva poslanca, o katerih niso vedeli veliko več, ko to, da sta jim bila priporočena, Urici smo pokazali, da smo gledć politične vzbujenosti in discipline veliko na boljein, ko naši sosedje Purlani.
Enako vzbnjennst in disciplino pokažejo »«Si veliki posestniki pri volitvah, ki bodo 3. julija v Gorici. Ni se bati, da bi Urici postali nezvesti narodu, ali pa da bi ne znali ločiti svojih resničnih prijateljev od neresničnih. Nasprotniki so skušali sicer tudi v Br-dih pridobiti kak glas za se in so zato nekatere može SunUili in podpihovali, naj se nn dajo rabit za du-hovsKe služabnike. Naši posestniki so pa takim podpihoval«™ s tem odgovorili, da so si izbrali za svojega kandidata duhovna, o katerem so bili prepričani, da je vnet za njih blagor. Dotičoi gospod pa ni sprejel kandidature, ampak je osebno prosil Bricc, naj se držijo onih kandidatov za veliko posestvo, katere je priporočil goriški volilni odbor. Podpihovalci bi lahko iz tega spoznali, da naši duhovni ne delajo za se, ampak za narod. Šuntarji pa trosijo laži med ljudstvo, da bi se osebno maščevali in da bi povišali moč tržaškega solnca.
Preteklo nedeljo se je bilo zbralo lepo število naših velikih posestnikov v Biljam in so djali na rc-Seto kandidate, katere je „Soča" objavila. Gospod Kocijančič, za katerega niso Brici veliko marali, je bil osebno pričujoč Ш je prav možko zavrnil vse, kar se rau je očitalo. Navzoči veliki posestniki so enoglasno sklenili, da se hočejo držati pri volitvi omenjenih kandi.Utov, V tem njih sklepu jih je potrdil neki gospod, ki je bil prišel iz Gorica in ki jim je v lepem govoru opisal nasvetovane kandidate ter pomen letošnjih volitev. Poslušalci so bili govora veseli ш so vnovič izrazili sklep, da hočejo služilo postopati z drugimi slovenskimi volilci, 3. julija pokažejo Brici,
tem bolj pa je radoveden fitatclj, kateremu se le skoz okna kaže čilega naroda slika. Z&to sem sklenil opisati tudi notranje duševno jedro narodovo v brkinskih hribih, njega svetinje, ki so se, če tudi nekoliko iz-ptemenjene iz staro davnih Časov ohranile v narodu, namreč — narodne običaje. Ti sicer niso maogo različni od druzih v Slovencih se nahajajoči)]. Radi tega žriim omeniti le bolj zanimive, koji se mi vredni zdč, da jih izsfe slovenski svet.
Priporočal bi tudi veščejim našim pisateljem poprijeti se tega, sicer trud apel ne ga dela, da bi kdo v posebni knjigi aH v jednem naših lepozuanskih lis. tov zbral z name ni tej se običaje naroda slovenskega. Res škoda bi bilo za takove narodne zaklade, katerih ee kakor slišim, posebno po Kranjskem, Koroškem iu Štajerskem mnogo nahaja in ki giuejo kakor sneg na solnci. Če se čestiti naši pisatelji zanimajo za običaje sosednih krvnih nam bratov, koliko bolj se morajo voemati za naše blago, katero nam hoče sovražni tujec šiloma zatreti. Zato pa je treba, da se iz-dramijo pisatelji v zakotnih gorskih krajih, kjer se tekovi običaji še v obilji in od davnih Časov skoro neizpremenjeni nahajajo, ter podajo gradiva veščej« šemu peresu, Torej na dela rojaki!
(Prida Se.)