C Razmišljanje D Razvoj Slovenske vojske Slovenija je kot samostojna država enega od svojih temeljnih ciljev, vključitev v zvezo Nato, že uresničila, drugega, postati članica Evropske unije, pa bo v naslednjih dneh. Članstvo v teh dveh velikih mednarodnih asociacijah je zahtevalo veliko dela, veliko sprememb... tudi in predvsem v miselnosti. Te spremembe so zanesljivo najbolj vidne na obrambnem področju, natančneje pri Slovenski vojski. Ob teh dveh prelomnih trenutkih smo generala Ladislava Lipica prosili za nekaj misli. Genemtmajor ljultstav I.I/M NaieiititgeneraliUiba /~> eosirateškl in varnostni položaj ^^^JH^ VTslovenijc kot mladi' države, ki si je sama. z lastnimi silami izbojevala samo-slojnost, je bil v prvih letih samostojnosti w !„ , ™ 'lokaj zapleten. V začetku je pretila nepo- sredna nevarnost poizkusa ponovnega pustna in vrnitve jugoslovanske vojske ^ V na ahntočje Slovenije. 1 eskalacijo jii- ^^ggL fe^^k goslovauskega konflikta, predvsem v rij^^KM Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, na- ^K^L stala velika nevarnost.širjenja in prenosa konflikta tudi na (Kemije Slovenije. Tudi ravnanje sosednjih držav ob bistvenem poslabšanju razmer v regiji ni bilo jasno. To so bile realne nevarnosti, ki so neposredno ogrožale varnost in ozemeljsko celovitosr Sloveniji-Zaradi zapletenega geopolitičnega in varnostnega položaja je Slovenija tudi po ledi 1991 zadržala koncept totalne obrambe, ki je temeljil na zmogljivostih celotne družbe, obrambi državnega ozemlja po smereh in v globini ter številčno nočni, vendar pretežno rezervni vojski. Vojska se je ilelila na dve namenski slrukturi: ntanevrske sile. namenjene delovanju na celotnem slovenskem ivnslom. iti prostorne strukture, ki je bila namenjena pretežno za delovanje na ožjem prostoru, Doktrina delovanja na strateški in operativni ravni je bila defenzivna, na taktični pa ofenzivna. Po letu 2000 se j« izboljšala večina geopolitičnih dejavnikov tiaic države, lako da Slovenija «živa dokaj visoko stopnjo varnosti v razmeroma nestabilnem širšem varnostnem okolju. Obkrožena je s sosedami, bi so članice zveze Nato oziroma so partnerice Nata - PzM ali pa so nevtralne. Tako ni vet neposredne ogroženosti ozemlja Slovenije od katere koli sosednje ali druge države. Z angažiranjem mednarodne skupnosti na llalkanu so se razmere v tem delu Evrope umirile In tudi s te strani ni več neposredne nevarnosti Širjenja in prenosa konflikta na ozemlje Slovenije. Z vstopom v EtJ In Nato bo Slovenija vključena v zanesljiv sistem mednarodne kolektivne varnosti, ki bo Sloveniji, tako kot drugim članicam, zagotavljal visoko stopnjo varnosti in zanesljivo pomoč ob vojaškem ogrožanju naše države. Seveda pa se /. vstopom v navedene integracije od Slovenije in s tem tudi od Slovenske vojskepričakuje primeren in zanesljiv prispevek. Slovenska vojska je na zgodovinski prelomnici: potem, ko ¡e v letu 1991 izpolnila svojo zgodovinsko poslanstvo ter z vojaško zmago podprla in omogočila osamosvojitev Slovenije in nato uspešno vojaško zavarovala razvoj mlade države, se pred Slovensko vojsko postavljajo novi izzivi in zahteve. Velike spremembe v varnostne-političnem okolju, izboljšave vseh elementov geostrateškega položaja naše države ter skorajšnja vključitev v zvezo Nato in Ril, narekujejo radikalne reforme Slovenske vojske in priprav« /a uspešen prevzem nove vlogev prihodnosti. Ključne spremembe, ki opredeljujejo novo orientacijo in nov značaj Slovenske vojske, so: - prehod iz samostojnega izvajanja nacionalne ohramhev kolek livno obrambo In delovanje v zavezništvu. - prehod iz koncepta obrambe pred agresijo in neposrednim napadom na ozemlje države v koncept preventivne obrambe pred nevarnostmi, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale varnost držav zaveznic in s tem tudi Slovenije, - prehod iz bojevanja izključno na prostoru države v bojevanje izven državnega ozemlja 1 širši regiji in svetu, - prehod iz masovne, rezervne vojske, ki je temeljila na mobilizacijskih zmogljivostih, v majhno, učinkovini, pretežno poklicno vojsko, z vise ko reakcijsko sposobnostjo ter - prehod iz organiziranosti za predvidenega nasprotnika za znan pros torv organiziranost, ki temelji na zmogljivostih. Pri načrtovanju organizaciji- Slovenske vojske je treba upoštevati nov zmogljivostni profil, ki izhaja iz novih razmer, poslanstva in nalog Slovenske vojske. Nova organiziranost Slovenske vojske omogoča razvoj, izboljšanje in vzdrževanje vseli tistih ključnih operativnih zmogljivosti, ki podpirajo uresničevanje glavnih nalog Slovenske vojske v nacionalni obrambi in omogočajo zanesljivo sodelovanje v zavezništvu. Nov zmogljivostnl profil zagotavlja: - strateško mobilnost - premestljlvost, - visoko taktično mobilnost, - visoko stopnjo varnosti - zaščite, - pravočasno razpoložljivost, - učinkovito delovanje - ognjeno moč, - vzdržljivost - trajnost delovanja, - učinkovit C2 in - učinkovito izvidniško obveščevalno dejavnost. Sprememba varnostnega položaja v regionalnem in globalnem pogledu ter priprave Slovenije na vključevanje v EU in Nato terjajo od Slovenske vojske radikalne notranje spremembe ter prilagajanje novim razmeram in potrebam. V Slovenski vojski že nekaj časa poteka preoblikovanje. Tako Je SV v zadnjem (asu uresničila nekaj zelo pomembnih projektov: - zmanjšanje številčnega stanja s 74.000 v letu 20(10 i:a 24.000 pripad nikovvletu 2003, - prenehanje služenja vojaškega roka. - začetek intenzivne profesionalizacije in - začetek prostovoljnega usposabljanja za obrambo države. Kljub hitremu tchnično-telinološkenlu napredku in uveljavljanju novih, sodobnih in zmogljivih hojnill sistemov ter opreme v Slovensko vojsko ostaja še naprej človek vojak naš najpomembnejši dejavnik in kapital. Zato je eden oel temeljnih ciljev reform Slovenske vojske usmerjen k žago-ovijanju visoko usposobljenih, pripravljenih in motiviranih pripadnikov, ki bodo lahko izpolnili zaupane naloge v nacionalnem in mednarodnem okolju. Potrebne so ustreme normativne spremembe, s katerimi tiodo na novo opredeljeni vojaška dolžnosi In status poklicnega vojaka ter nov pristop k izvajanju kadrovske funkcije Posebno pomembne pa so spremembe v miselnosti pri razumevanju položaja poklicnega vojaka, ki izliajn iz bistveno spremenjene vloge Slovenske vojske. [ako znotraj vojaške organizacije kot tudi širše, v celotni slovenski družbi. Tudi nova vloga in organiziranost ter poslanstva Slovenske vojske so namenjeni temeljni nalogi Slovenske vojske, to je zagotavljanju vojaške varnosti In podpori interesov Republike Slovenije, Spreminjajo se samo metode in način delovanja, ki st prenaša s samostojnega obrambnega delovanja, izključno na ozemlju države, na delovanje v zavezništvu, v celotnem spektru nalog, predvsem znnai državnega ozemlja. Ta naloga je še bolj zahtevna in zahteva nov pristop, nove zmogljivosti, novo orguiili-ranost, predvsem pa novo znanje pripadnikov Slovenske vojske. Uvodnik Vsebina OBRAČUN DELA Srečko Lisjak znova predsednik ........................................ 4-7 NAŠ POGOVOR PovBzuje nas veteranstvo ................................................... 3-9 tZ DELA ZVVS Od 22. do 23. itevtte............................................................ 10-11 VAŠE PISMO Mačehovsko do SvGih, velikodušno do tujih. Zahvala, Vabilo in Pismo..................................................,.„...,..................12 CISTA RESNICA Enakopravnost pa takšna Samo zahec, čeprav je res.................13 MEDNARODNA DEJAVNOST Prizadevati ai moramo za boljši svet............ ...........................14-17 Zasedanje evropskega komlte|a v Zagrebu.......................................17 NAŠE KORENINE Ustanoidtev Društva generala Maistra Prlekija in Pomurja.....................................................................................1S ZGODBE IZ NASE VOJNE "banana korpus". 'o po hod po turistični poti Popravek.................... 19 DA NE POZABIMO Zbornik Čas odločitve..........................-.........................1990-199120 V SPOMIN Umrfje Ivan Starina, bojevnik G Kuna, zadnja irtev vojne za Sloveniio.....................,,„,.„„......................................21 Zapusti so nas veterani........... ............................................ .22-23 IZ D0P1SNIŠKE BELEŽKE Povezuje jih odgovornost............................................................24 Vedno več |e čtanov .- —............................................................24 Aktivno radgonsko veteransko združenja............................................24 Delovno arečan^e velerancv...........................................................25 Zbor veteranov QZWS Bela krajina................................ ...,.,„25 Veterani opravili poniembno delo......................................25 Predolgo čakanje na dopolnitve veteranskega zakona..................26 Zbor dravograjskih veteranov.................................................. . 26 Srečanje "slovenskih družin".......................................26 Letni zborveterariov v Krškem............... ............................... 27 Zborovanje pomurskih vojnih Invalidov..........................................27 Svetinova sta praznovala.............................................................................20 Nikoli vas ne bomo pozabili........................................................28 Obletnica boja naTIsiu..............................................................28 Drugi pohod veteranovv Vrbo . ...................................... ......29 izlet v Gornjo Radgono ................................................................ 29 Končno imajo društveni prostor..........................................................................,29 Vabilo OZVVS Ljubljana......................-....................................... S9 ŠPORT Oba naslova v Velenje, S tekmovanjem počastili tri obletnice, ..................,....,.,..,.,,.............................................. UMETNIŠKA SNOVANJA Duh bojevnika v sliki, kipu in pesmi.............................31 PREBERITE Pomembno je, da si se odzval klicu domovine..............................32-33 VOJAŠKO OROŽJE IN OPREMA Irkut po zahodnih tirnicah............................... ...................-34 Zastoj v pogajanjih ............ ..................................................35 Francozi so dobili tretja sokolje oko........... ....................35 Vielnarnci posodabljajo srvoja ietala .................................. ...35 VETERANOV (H)UMOR Karikature................................................................30 KRIŽANKA Nagradna križanka .. .......................................................................37 OBJAVE Pravilnik o nošenju veteranske obleke.......................................... .. 33 REKLAME Kje Imajo veteranske skupine 10-odsloten popust.......................39 Zdravilišče Rogaška................................................ ......... 40 Fq-.)ii!l|i ni ■Hkmilcl: Vrhniki____ m Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojns za Sloveniio, p. p. 2780, Rojčava 10, 1110 Ljubljana: tel.; (01) 524 26 B8: matična št : 1211293, davčna št : 20007571S: P. H, NLB-posl. Moste, Ljubljana, št.: 020120089693240 Odgovorni urednik: Jože Čibej. Člani uredništva: mag. Rina Klinar, Bojan Kuntarič, Mirko Kriišnik rn Jože Kuzman, Zunanja sodelavca: Milan Alaše™ (karikature in aforizmj). Cveto Erman (križanka). Grafični prelom. Luxuria, d. o o.. Ljubljana: tisk: SET, d. d,. Ljubljana; naklada: 18.250. Po mnenju (Jrada vlads za inlomiranje se is glasilo Veteran skladno s 7. točko 25, člena Zakona o davKu na dodano vrednost (Ur list RS. šl BS/9S) ta nosilce besede, slike in zvoka obračunava davek na dodano vrednost po stcpnjl 8 "/o. Skladno si. točko 12. člena so plačniki davka na dodano vrednost davčni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katerega se obračunava In plačuje DDV. Prispevke za naslednjo številko VETERANA pošljite na naslov: ZWS. uredništvo glasila "Veteran", Rojčeva ulica 16, p. p. 2730. 1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Prispevke za naslednjo številko Veterana obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku Word tor Windows. ISSN 1580-4518 Karte bodo v naših rokah Minilo je poldrugo leto po praškem vrhu zveze Nato in Slovenija jc postala polnopravna članica ¿veze Težko pričakovani trenutek je za nami. Še nekaj dni nas loči od podobnega dogodka, ko bomo postali polnopravni člani Evropske unije. To sta bila dva cilja, o katerih smo sanjali, ko smo začeli našo osamosvojitveno vojno. V času, ko smo se z orožjem v roki branili pred agresijo jugosoldatesfce, jc bila naša želja po kolektivni varnosti, ki jo zagotavlja Nato za vse članice, reki zelo oddaljen cilj. Pa vendar smo zmogli trnovo pot do cilja. Danes smo ponosni. Ko pogledamo na preostali del nekdanje države, ki ima sicer članstvo v zvezi opredeljeno kot cilj, vidimo, kako daleč so še od cilja. Kako nerealni so v ocenah lastne pripravljenosti. Premalo se zavedajo, da deklarativno govorjenje o demokraciji, tržnem gospodarstvu in človekovih pravicah ni dovolj. Potrebna so dejanja. Potrebna sla Irdna volja in Irdo delo. Treba je prepričati članice zveze in jim dokazati, da smo sposobni izvajati politiko zavezništva. Nam je to uspelo v dokaj kratkem času. Seveda bo nekoč to uspelo tudi njim. Veterani vojne za Slovenijo smo sodelovali pri vključevanju naše države v Nato v vseh fazah. Osamosvojitvena vojna je bila temelj. Začetek. In potem se je delo nadaljevalo v vseh fazah. Zelo pomemben je bil naš prispevek v pripravah na izvedbo referenduma o vključitvi, saj smo odločno izrazili naše stališče o popolni podpori članstvu v zvezi. Nismo držali fig v žepu kakor nekateri. Tudi po naši zaslugi bo Slovenija bolj varna. Postala je članica elitnega "kluba", v katerega si tako želi vstopiti marsikatera država. Pa še to, V soboto, 20, marca, je bil na Vrhniki glavni zbor nase zveze. Pomemben za našo organizacijo, saj smo izvolili novo vodstvo. Zvezo veteranov vojne za Slovenijo so s prisotnostjo počastile vse veteranske organizacije. Naš gost je bil načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. Pozdravila sta nas državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Tomaž (las in župan Občine Vrhnika, Le predstavnikov Ministrstva za delo ni bilo. Ni bilo torej predstavnikov našega resornega ministrstva. Lahko bi zamahnili t roko in rekli: "Saj smo navajeni!" In res smo navajeni, saj jih po navadi ni na naših prireditvah. Njihov odnos do naše zveze odseva tudi v delitvi proračunske pogače. Smo nujno zlo. Opozoriti pa jih moramo, da so jeseni volitve in takrat bodo karte v naših rokah. Jože ČibeJ ST 23 ■ APRIL 2003 Veteran Obračun dela DELEGATI GLAVNEGA ZBORA ZWS IZBRALI VODSTVO ORGANIZACIJE ZA NASLEDNJE MANDATNO OBDOBJE Srečko Lisjak znova predsednik V Domu Ivana Cankarja na Vrhniki se je v soboto, 20. marca, na rednem letnem srečanju sestal Glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Delegati iz 54 območnih združenj W5so pregledali opravljeno delo v minulem štiriletnem obdobju, razrešili stare organe in izvolili nove. Za predsednika so delegati znova izvolili polkovnika Srečka Lisjaka, ki ga je podprlo 65 delegatov, za njegovega protikandidata Janeza Lesjaka, sicer župana Občine Grosuplje, pa je glasovalo 34 delegatov, dve glasovnici sta bili neveljavni. Za generalnega sekretarja so delegati znova izvolili Jožeta Kuzmana. Glavni zbor se je začel s po zdravom predsednika ZVVS Srečka Lisjaka, ki je nagovoril zbrane delegate in prisotne goste. Sledil je kulturni program s slovesnim veteranskim deja njeni in pozdravi gostov. Zbor je najprej pozdravi) predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Jože Molk, nato župan Občine Vrhnika Marjan Rihar, državni sekretar na Morsu dr. Tomaž Čas, načelnik Generalstaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Ijplč, predstavnik ZZB NOB Tone Poljšak, predsednik Zveze društev vojaških invalidov Slovenije Ivan Pivk in generalni sekretar Združenja Sever Franc lievc. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik Verifika-cijske komisije Jože Molk podal Glavni zbor je vodilo delovno predsedstvo, r katerem so bili Jože Čibej. Štefan Semrov. H mil Smodit in ljubica I tja Debeljak. letošnji glavni zbor je potekal v Cankarjevem domu na (rhniki. poudaril Srečko Lisjak. -To je popolnoma razumljivo, saj smo del le družbe kot posamezniki s svojimi cilji, željami in pričakovanji. Organizacija kot celota pa v it j družiti živi, se razvija in uveljavlja. Veliko je bilo dogodkov. ki so neposredno vplivali na naše medsebojne odnose, tako posamezniki kot med članicami in znotraj njili. Trdim, da smo s strpnim dialogom uspešno reševali različne poglede in želje, sprejemali kvalificirane in pravilne odločitve v dobro več- poročilo o številu prisotnih delegatov. Od skupno 102 delegiranih je bito prisotnih 91 delegatov ozvvs, od 21 članov Predsedstva ZVVS pa 17 članov - skupno torej I OS delegatov. Tako je bila zagotovljena sklep- V imenu Morsaje delegate¡mzdratU državni sekretar ilr. Tomaž čas. veterah ŠT. 23 • APRIL 2033 čnost in glavni zbor je lahko nadaljeval delo. Pri obravnavi dnevnega reda je predsednik Pokrajinskega odbora Gorenjske Janez Kosclj predlagal, da bi se preil volitvami na kratko predstavila oba kandidata za predsednika ZVVS. S to spremembo so se delegati strinjali in jo potrdili. Izčrpno poročilo predsedstva Poročilo o delu Zveze veteranov vojne za Slovenijo v minulem obdobju je Srečko Lisjak razdelil na dva dela, in sicer je v prvem govoril o letu 2005, v drugem pa o minulem Štiriletnem mandatnem obdobju. ■V preteklem letu so razne afere in dogodki v naši družbi odsevali tudi v naši stanovski veteranski organizaciji,* je Uspešno delo Je delegatom zaželel Hali načelnik GŠSV generalmajor l.adisiav Llpti. C Naš pogovor 3 POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVVS SRECKOM LISJAKOM Povezujejo nas dejanja, dosežki in posledice Letošnji Glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kije potekat na Vrhniki, je bil hkrati volilni, saj je organom organizacije potekel štiriletni mandat. Delegati so za predsednika ponovno izvoliti Srečka Lisjaka. V uredništvu smo menili, da je to dovolj velik razlog za nekoliko obširnejši pogovor z njim. Predsednika Lisjaka smo uvodoma vprašali, kaj je veter a tiska orga n izactja. iiT Teteranska organizacija je nekaj po-V sebnega. Je stanovska organizacija, ki združuje osebe, ki so v vojni izvajali določene vojaške naloge in imajo zaradi omenjenega določene posledice pa ludi zasluge. Trdim, da smo v ZVVS minulih desetih letih to dosegli. Organizacija obstaja, to je dejstvo. V njej so ljudje različnih političnih nazorov in interesov, ki jih združujejo skupna dejanja, dosežki in posledice. V tej organizaciji ne govorimo o različnih politični pripadnosti, temveč o veteranstvu in to je tisto, kar nas veže skupaj Tako «no naredili velik korak naprej od organizacij iz prejšnjih obdobij, kar nam priznava tudi Svetovna veteranska federacija, v kateri imamo velik ugled. Prosijo nas in od nas ludi pričakujejo, da bomo naše izkušnje prenesli na organizacije v nekdanji Jugoslaviji. ki so nastale pozneje. Čeprav ima član naše organizacije kol posameznik trenutno bore malo od svojega statusa, ima ZVVS kot celota veliko, še več pa ima država. V Svetovni veteranski organizaciji smo pokazali, da razumemo k;ij so cilji veteranstva in kaj je demokratična organiziranost." Torej je ZVVS opravičila svoj obstoj't "Zveza veteranov vojne za Sluvenijo je zanesljivo opravičila svoj obstoj, saj danes šteje skoraj 22.000 članov in jo sestavlja 54 OZVVS. Člani teli organizacij redno plačujejo članarino, s katero se omenjene organizacije financirajo in obstajajo. Naša organizacija ni dosegla vsega, kar si članstvo želi in kar mu pripada. Na žalost, nam Zakon o veteranih ne daje (istega, kar bi nam država, ki smo ji obranili samostojnost, morala dali. Veteranska organizacija se sicer zaveda sedanjega položaja v Sloveniji. Razumemo, da sta bili v minulih nekaj letih prednostni nalogi vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo. To je zahtevalo veliko truda, odpovedovanj, finančnih in drugih vlaganj. Kljuli tem dejstvom pa se mora država zavedali, da če ne bi bilo sedanjih vete- Veteran št ranov, bojevnikov iz leta 1991, danes ne hi imeli si oje države. Niše delo šc ni končano, saj se ne zavzemamo samo za veterane iz leta 1991. Prizadevamo si postaviti takšne temelje, da bo imelo veteramtvo v Sloveniji status, ki nm pripada. Organizacija mora biti takšna, da bo vsem sedanjim in morda prihodnjim veteranom omogočila status, ki je povsem razumljiv za vsako državo na svetu." Pričakovali bi. da se je večina veteranov vključila i> organizacijo na začetku, vendar se vključujejo zdaj. Kje je razlog za to? "Kot vsaka druga organizacija je ludi ZVVS nastala ob določenem trenutku, iz potrebe in želje. Naša organizacija je posledica procesov osamosvajanja Slovenije. Zavedati se moramo, da je večina državljanov Slovenije, ki se je aktivno vključila v odpor že leta 1990 i» 1991. mlada in delovno aktivna Zato mora svoj vsakdanji kruli zaslužili na svojem delovnem mesni, Zakon o veteranih je pač takten, da nikomur s statusom veterana ne zagotavlja niti najnujnejših pogojev za preživetje. Zato je treba delati, ustvarjati in živeti. Veteranstvo je samo nekaj, kar te ljudi povezuje. Če smo hoteli, da organizacija preživi, smo se morali odločili za članarino. Nobena veteranska organizacija na svetu nima takšne članarine, kot jo imamo mi. Redno jo pobiramo, saj organizacija mora živeli. Razumljivo je. da si vsakdo, ki se nekam vključi, želi nekaj imeli od tega. Rihiči plačujejo članarino in na podlagi tega lahko lovijo ribe. Podobno je z lovci in drugimi. Veteranska organizacija pa je nastala zato. da povezuje ljudi, ki so že nekaj vložili. Dali so del sebe v osamosvojitveni proces. Namesto da bi država tem ljudem oziroma njihovi organizaciji zagotovila ustrezen status, smo bili prisiljeni ustanoviti organizacijo, ki se ho s svojimi člani bojevala za tisto, kar jim pripada. Ta proces traja, lipamo, da bo država končno zagotovila, da bo vsak veteran, ne samo iz obdobja 1990-1991, ampak ludi morebitni prihodnji veteran, dobil listo, kar je običajno v neki urejeni družbi." Kljub temu tla je od vojne za samostojno Slovenijo minilo že skoraj trinajst let, imajo ljudje težave pri uveljavljanju veteranskega statusa in veteranskih pravic. Zakaj? ■ Prepričan sem in velita večina veteranov se tega zaveda, da je tisto priznano obdobje vojne za Slovenijo od 26. junija do 18. julija 1991 neustrezno. To obdobje neposrednih bojnih spopadov nas omejuje. Del prebivalcev Slovenije pravi, saj to je bilo le nekaj dni. Prva napaka je že v Zakonu o veteranih, ki priznava samo lo obdobje. Pozabljeno pa je celotno obdobje od 17. maja 1990. to je obdobje delovanja Manevrske strukture narodne zaščite. Kes je sicer, da je del Manevrske strukture dobil ustrezen status. Gre ludi za obdobje po oktobru 1990 do 26. junija, do začetka spopadov, ko se je Teritorialna obramba pripravljala na spopad in je nastajala Slovenska vojska, obdobje, ki se je končalo 26. oktobra 1991, ko je odšel zadnji jugoslovanski vojak. Če seštejemo vse lo. dobimo obdobje enega leta in pol. V tem obdohju je množica ljudi opravila zelo pomembne naloge. Danes ti ljudje nimajo statusa veterana, vendar si ga zaslužijo najmanj toliko kol listi veterani 11. svetovne vojne, ki so si status pridobili zaradi podpore NOB. S tem nimam namena kogarkoli omalovaževati. Želim povedati le to, da sia ti dve obdobji popolnoma primerljivi. Slovenska politika in tudi prebivalci Slovenije se premalo zavedajo, da je bilo naše osamosvajanje zelo dolg proces. Do odhoda zadnjega vojaka JL\ iz Kopra nihče ni mogel nikomur zagotoviti, da se ho zadeva iztekla tako, kol se je. Vsi, ki so sodelovali v osamosvajanju, so morali biti pripravljeni, da bi reagirati, če bi zadeve obrnile drugače. Tega se v lej družbi in državi premalo zavedamo. To dejstvo pa je tudi največja ovira pri uveljavljanju veteranskih pravic." 23 • APRIL 2003 '( Noš pogovor ) Človek bi sklepal, da si je ZWS ustrezen položaj veliko prej pridobila v Svetovni veteranski organizaciji kakor doma. Ali se motimo? "To dejstvo je verjetno posledica tega. da v Sloveniji obstaja kar nekaj "veteranskih" organizacij, ¡ti so uveljavile svoj status v preteklosti. Tega pravega veteranskega statusa sploh nimajo oziroma ga izgubljajo. Vse priznanje ljudem, ki si prizadevajo, da bi organizacija TJGR dobila ustrezno mesto v zgodovini slovenskega naroda. To bo naša organizacija vedno podpirala. Vendar pa to društva kiju!» vsemu ne more biti enakovredno ZVYS. Društvo borcev za severno mejo je društvo, ki si prizadeva in želi vrniti ugled ter uveljavili zamolčane dogodke v preteklosti. Vendar to društvo ne more imeti veteranskega statusa. ZZB NOV ima v svojih vrstah še precej borcev izobdobja 1941-1945. Toda ta organizacija se pomlajuje in s tem, ko vklju čuje v svoje vrste ljudi, ki nimajo popolnoma nič skupnega z obdobjem 41 -45, postajajo navadno društvo. Enačenje teh društev pri financiranju in priznavanju ustreznega položaja v družbi je nesprejemljivo. ZVVS bo sodelovali z vsemi temi društvi, vendar so naši statusi popolnoma različni. Lahko se pogovarjamo z vsakim veteranom iz let 1941-1945. Toda tisti, ki se zdaj vključujejo v to organizacijo kot podmladek, nimajo nikakršne zveze z veteranstvoni." V zadnjih mesecih so vodilna politična tema pri ttas tako imenovani "izbrisani". Kakšen je odnos veteranske organizacije do le teme? "Nase stališče do tako imenovanih "izbrisanih11 je hilo vedno enako. V javnosti smo nastopali prepoznavno in z jasnimi stališči. Naše stališče smo sprejeli na predsedstvu in je zelo preprosto, brez različnih zapletenih pravnih formulacij in političnih lloskul. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je proti temu. da katerikoli državljan nekdanje SFRJ, ki je kakorkoli deloval, z orožjem ali pa samo verbalno, proti osamosvajanju Slovenije, dobi kakršenkoli status v tej državi. V zgodovini človeštva nobena država na tem svetu ni bila dolžna, da ljudem, ki so delovati proti njej, dodeli kakršen koli status. Govorimo samo o tistih osebah, ki so nasprotovali našemu osamosvajanju. Znotraj tako imenovanih 'izbrisanih" pa so zanesljivo tudi ljudje, ki so takrat špekulirali. Niso vedeli, kako se bodo zadeve obrnile In so čakali, kaj se bo zgodilo. Kakšen status dati tem ljudem, je lahko predmet razprave. Veterani menimo, da je treba tistim, ki jim je bila dokazljivo narejena krivica, to tudi popravili. Pred tem pa je potrebno prednostno urediti in zagotoviti ustrezen status tistim, ki so to državo obranili, da nI omahnila v preteklost in balkanski kotel.11 Po nekaterih medijih objavljajo zgodbe nekaterih "izbrisanih", ki naj bi se v enotah TO bojevali za samostojno Slovenijo. Je veliko takšnih? 'Kot predsednik ZWS od njenega nastanka ne poznam imena in priimka človeka, ki hi hiS akiivno vključen v osamosvajanje Slovenije In bi bil zdaj v skupini izbrisanih". Če pa obstaja takšen človek in o tem nismo seznanjeni, je krivda na njegovi strani in ne na strani organizacije- V kolikor bi takšen primer kljub vsemu obstajal, bi organizacija poskušala in tudi zanesljivo pravno-formalno dokazala, da je bila ta oseba ob pravem času na pravi strani.11 Ali je vaša organizacija svetova ta članstvu, kako naj glasuje na referendumu o "izbrisanih"? "Zveza veteranov vojne za Slovenijo se od nastanka naprej ni nikoli opredeljevala do nobenega dnevno političnega problema v tej državi. Menim, da se organizacija do takšnih tudi ne sme opredeljevati. Smo organizacija, v kateri so člani najrazličnejših političnih opcij in opredeljevanje do kakršnihkoli dogodkov bi pomenilo tudi razpad organizacije. Naši člani imajo svoja razmišljanja in politična stališča ter jih lahko uveljavljajo tako kot drugi državljani te države, ZWS se bo vedno opredeljevala do dogodkov iz osamosvajanja Slovenije, o vseh drugih zadevah pa se vsak član odloča sam, po svoji vesii in svojih stališčih." Katere bodo prednostne naloge veteranske organizacije v prihodnjem mandatnem obdobju? "\ naslednjih štirih letih bo naša primarna naloga, da uveljavimo nekatere zahteve šega članstva do Zakona o veteranih, ki je do določenega kroga upravičencev krivičen, čire za nekatere naše člane, ki po zakonu tega statusa nimajo, ki pa jim zanesljivo pripada. Zadeva je v teku in se je sedaj ustavila v parlamentu, Naslednja zadeva z zakonom je brisanje tistega sramotnega člena, na podlagi katerega je mogoče veteranske pravice koristiti šele po dopolnjenemu 50. letu starosti. V naslednjem mandatnem ohdohju si bomo prizadevali tudi, da bi stroka ovrednotila obdobje osamosvajanja. Strokovne ocene ne moremo pisati veterani, mi lahko pišemo samo spomine. Tako bomo imeli temelj, na katerem bomo lahko tudi na sodiščih preprečevali najrazličnejša natolcevanja in zmanjševanja ugleda in dosežkov v letu 1991. Predsednik Vlade je to zamisel podprl, minister za obrambo pa je že objavil razpis, s katerim bodo izbrani strokovnjaki, ki se bodo lotili te problematike. To bodo naredili ne samo za obdobje 1990-1991, ampak tudi za celotno vojaško zgodovino Slovenccv. Vse obdobje je treba pregledati, saj je b:lo maraifcaj zamolčano in to je potrebno uradno raziskati. Tako bomo vedeli, kakšna je naša dejanska vojaška zgodovina. Na podlagi po- govorov na Ministrstvu za obrambo in obljub bodo strokovnjaki najprej obdelali obdobje 1990-1991. nato pa se bo zadeva pomikala nazaj v zgodovino. Tako naj hi preprečili vsakodnevne poskuse omalovaževanja vojne za Slovenijo. Vsa druga zgodovinska obdobja 50 že opisana, na svoje mesto je treba postaviti samo tisto, kar je bilo zamolčano. Menim, da bomo imeli v dveh ali treh letih obdobje osamosvajanja Slovenije tudi strokovno obdelano. Želimo, da bi organizacija še naprej povezovala ljudi, ki so nekaj skupaj doživeli, In da bi delovala na temelju stanovske organiziranosti, Predvidevamo tudi, da bomo na podlagi strokovne raziskave izdali tako imenovano zlato knjigo. Pričakujemo, da bo v njej obdobje 1990-1991 opisano pošteno in z dejstvi ler čisto zgodovinsko resnico. Želimo, da bodo strokovnjaki opravili svoje delo tako, da ga našim naslednikom ne bo treba popravljati in iskati novih resnic." Kako bo z denarjem, od katerega organizacija živi? "Organizaciji želimo zagotoviti ustrezno raven financiranja. Še vedno smo preveč odvisni od članarine, sponzorjev in donacij. To zagotovo ni pohvalno za to družbo in to državo. Prav tako ne želimo nobenih privilegijev, temveč da se pravice veteranov iz različnih obdobij v Sloveniji izenačijo. Ce sem bolj nazoren: Ena od veteranskih organizacij dobi od države po 8000 tolarjev na člana, naša organizacija pa le dobrih 2000 tolarjev na člana, s čemer nismo in ne moremo bili zadovoljni. Mi ne želimo, da se ta vsota nekaterim veteranskim organizacijam zmanjša, ampak želimo, da se vsem dvigne na ta znesek. Tako bi ZWS končno lahko malo bolj svobodno zadihala in se vodstvu ne bi bilo treba spraševali, ali bomo na grob padlih položili venec ali ne." Kakšno vlogo ima ZVVS v Jugovzhodni Evropi? "V državah na jugovzhodno evropskem območju deluje množica veteranskih organizacij, ki jih bo težko povezati in vpeljati v medsebojno sodelovanje. V nekaterih državah imajo toliko veteranskih organizacij, da jih ne morejo niti prešteti. V teh državah so veteranske organizacije organizirane miljtantno in v njih je zelo malo demokracije. Zato |e vključevanje takšnih organizacij v Svetovno veteransko federacijo zelo težavno. Svetovna veteranska organizacija želi, da svoje izkušnje prenesemo na veteranske organizacije na območju Jugovzhodne Evrope. Naša organizacija dobro sodeluje s hrvaškimi veterani, sodelujemo z veterani iz Bosne in Hercegovine, stike imamo z veterani iz Srbije in Cme gore. Skratka, v Svetovni veteranski federaciji nas gledajo kot organizacijo, ki |e presegla dogajanje v nekem preteklem obdobju in ima pogled usmerjen v prihodnost." Bojan Kuntarič ŠT, 23 - APRIL 2003 veteran Vaše pismo Mačehovsko do svojih, velikodušno do tujih Člani OZ ZWS Gornja Radgona prosimo, da v glasilu Veteran objavile naše mnenje in mnenje občanov z našega območja o »izbrisanih«. Vsi .smo enotnega mnenja, da se tistim, ki ne zaslužijo našega državljanstva, le to nr podeli, razen tistim, ki lahko nedvoumno dokažejo nasprotno. Pretežno vsi ti ljudje so bili v vojni za Slovenijo leta 1991 na strani srbske agresije, pa vse do leta 1995, ko se je končala agonija v nekdanji Jugoslaviji. Večina »izbrisanih«, čeprav trdijo, da živijo v Sloveniji tudi 30 let, ne govorijo slovensko oziroma nočejo govoriti. Sprašujemo se, kaj je z našimi ljudmi, Slovenci, ki so bili leta 1991 junija in julija vpoklicani na razne civilne ali polvojaške dolžnosti, kot na primer gasilci (pred topovi Popova so gasili stavbe v Kerenčičevi ulici, tik pred mejnim prehodom, kjer je bil nastanjen Popov), lovci, zdravstveni delavci, člani Rdečega križa, pripadniki Civilne zaščite, socialni delavci, kurirji, ki so noč in dan prenašali pozive pripadnikom TO, inštruktorji, mobilizacijske komisije po krajevnih skupnostih in nav- Zahvala Pohodna enota Ankaran-Triglav 2003« se zahvaljuje vsem, ki ste pripomogli, da smo lahko lanski tradicionalni poliod, peti po vrsti, izpeljali uspešno in odmevno. Še posebej hvala Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo slovenska Istra, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo za Brkine in Kras, policijskemu veteranskemu društvu Sever za Primorsko in Notranjsko, Občini Izola, Mestni občini Koper. Občini Piran, Občini Sežana, Občini Komen, Občini Tolmin, IM 2000, d. o. o., Ilabitatu, d. o. o., Na-utic servisu, d. o. o„ Hotelu Krn Tolmin, Avtu Batič, društvoma za šport, kulturo in razvoj Loparja in Vrhpolja, Društvu Gora Predmeja, Krajevni skupnosti jagodje, Pivovarni Laško, Pivnici Maltnič Kozina, Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Zdravstvenemu dom« Koper, Tiskarni VEK Koper, AS Merxu Koper, Drogi Portorož, d. d., Mesnici Mrkežič Bruno, Intereuropi, d. d., Istra-benzu, d. d., Mitji Bordonu, Domu upokojencev izok, Krojaštvu Rozman • Brežice, Logu. d. o. o„ Ankaran, Grafingu Izola, Edlju Korenu - črkoslikarslvu, podjetju SCARBO, d. o. o., Restavraciji Norbedo - Muliu, Rmiliji Action, s. p., Solkan, Primorskim Novicam, Pomorsko transportni organizaciji Capris, Zvezi kulturnih društev MO Koper, 01JSKD RS Sežana, 01JSKO RS Tolmin, ZR ^ NOB MO Koper in Pihalnemu orkestru Koper. sezadnje delavci takratnega Oddelka za ljudsko obrambo. Za naše ljudi ni posluha, nekdo se boji, da ne bi bilo slučajno v veteranski organizaciji več civilnih oseb s statusom veterana, kot je »izbrisanih*. V vseh mogočih medijih se govori o »izbrisanih«, njihovih krivicah, kdaj se je govorilo« ljudeh, ki so sodelovali v vojni leta 1991: pa niso bili pripadniki TO, policije ali enote za zveze, ki jim po zakonu avtomatsko pripada status vojnega veterana, ne glede na to, koliko časa oziroma kje je bil angažiran. Nihče ne vpraša teli ljudi, kako se počutijo, ko dobijo negativen odgovor na vlogo za pridobitev statusa, češ niste bili pripadnik TO in zato ne morete dobiti statusa vojnega veterana, čeprav je bil angažiran ves čas vojne. Za te ljudi država (davkoplačevalci) ne morejo zagotoviti finančnih sredstev (letno med 40,000,00 in 50.000,00 SIT za enega člana, saj se zanje večinoma plača dodatno zdravstveno zavarovanje, pa še to po 50. letu), za izbrisane, za katere vemo, da so v večini primerov manipulirali, pa bomo davkoplačevalci morali zagotoviti denar. Vabilo Tradicionalni, letos že 19. pohod borcev NOV, veteranov vojne za Slovenijo, članov policijskega veteranskega združenja Sever in članov Zveze slovenskih častnikov bo v petek, 9-, in soboto, 10. julija. Razpis za pohod bodo junija prejela vsa območna združenja VVS, objavljen pa bo tudi na spletni strani naše ZVVS. lep veteranski pozdrav in na svidenje na Triglavu! Predsednik organizacijskega odbora Janez Smole Na našem območju je še vedno približno 200 občanov, ki ne dobijo status veterana, od tega jih je jO takšnih, ki so bili vpoklicani od 24. junija 1991 do 15. julija 1991, pa jih 375. pol-kovno poveljstvo v Ljutomeru ne uvrsti na seznam TO (eden med njimi ima celo poziv in potrdilo o udeležbi v vojni), češ da pri njih ne obstaja seznam. Naj se končno v parlamentu začne razprava o teh ljudeh, ki se jim krivica godi tudi že 12 let, Naše združenje je poslancem iz pomurske regije, predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade RS že večkrat poslalo pobudo za spremembo Zakona o vojnih veteranih, vendar o tem do zda) ni nihče razpravljal. Razpravlja se o tistih, ki so bili na strani JLA in so potem prestopili na stran TO, čeprav zadnji dan (ti so se vnesli v Zakon o W), o tistih, ki so bili ves čas na naši strani, pa se ne razpravlja. Omeniti moramo še, da se je v Gornji Radgoni med vojno dogajalo veliko več kol po drugih delih Slovenije, zato udeležencev vojne ne moremo obravnavati enako kot drugih. Spregovoriti moramo še o predlogu Zakona o spremembi zakona o obrambi v zvezi z možnostjo predčasnega upokojevanja delavcev Ministrstva za obrambo. ReS je, da ta del predloga zakona v letu 2002 ni dobil podpore v vladi, vendar nam je znano, da ministrstvo išče druge poti za rešitev problema. Predvsem omenjeni predlog ni dopuščal nobene možnosti predčasnega upokojevanja tistim delavcem, ki so se v MO zaposlili po 18. juliju 1991, ne glede na osebne pogoje in prispevek v vojni za Slovenijo. Obenem pa je dajal (že drugič po letu 1995) vse možnosti dovolj starim prestopnikom, čeprav nekateri od njih ne izpolnjujejo niti pogojev za pridobitev statusa veterana. Med njimi so celo taki, ki jih v SV (TO) sploh niso mogli zaposliti zaradi varnostne neprimernosti, a so vsa ta leta dobivali plačo in imajo priznano delovno dobo za ta čas. V gradivu je sicer pisalo »... ki jih glede na specifična znanja ni bila mogoče zaposliti v TO«, ker v javnem dokumentu pač ni bilo mogoče napisati dejanske resnice. Krivično je, da se takšnim ljudem daje prednost pred resničnimi branilci Slovenije, Teh primerov naj bi bilo, skupaj s tistimi, ki so že leta 1995 izkoristili enkratno možnost upokojitve, vsaj 133. Ne ve pa se, koliko je še tistih, ki še niso izpolnili starostnih pogojev in zato niso v preglednicah. Zalo je ta način skrajno žaljiv do vseh, ki so aktivno prispevali svoj delež v osamosvojitveni vojni, a 18. julija 1991 še niso bili zaposleni v TO, Če se je naša država odločila velikodušno nagraditi le sam prestop (ki je za mnoge v omenjeni strukturi tudi edino osamosvojitveno dejanje), bi lahko našla razumevanje še za tiste svoje ljudi, ki so aktivno in brez pričakovanja obljubljene nagrade (kot jo je ustavni zakon zagotavljal prestopnikom) prispevali pomemben delež v vojni za Slovenijo še v trenutkih, ko je bilo marsikje videti vse izgubljeno. Pri pogojih za predčasno (administrativno, redno ali kakršnokoli že) upokojevanje bi moral biti vgrajen element prispevka v vojni oziroma kakšna druga možnost reševanja posebnih primerov. Predvsem na način, ki ne bo nekaterih aktivnih branilcev samostojnosti Slovenije postavljal v podrejen položaj v primerjavi s tistimi, katerih prispevek v tej vojni >ni določljiv«, Gornja Radgona, december 2003 OZVVSG. Radgona 12 Veteram ¡iT. 23 ■ APRIL 2003 St. 23 ■ april 2003 Veteran 13 14 Veteran sT. 23 • APRIL 2003 št, 23 - april 2003 Veteran 17 18 Veteran St. 23 ■ april 2003 ST. 23 - APRIL 2003 VETERA* 19 24 Veteran êt.23-april2003 Iz dopisniške beležke Skupinska slika prejemnikov priznanj in medalj veteranov Iz Krškega Letni zbor veteranov Kot že nek;tj Il-l so se tudi tokrat krški veterani zbrali v Osnovni šoli Jurija Dalmatina na letnem zboru. Predsednik območnega združenja je v uvodu pozdravil goste; predstavnike FVD Sever Posavje, Zveze slovenskih častnikov, Območnega združenja borcev, sosednjih veteranskih organizacij, podžupanjo Občine Krško Nušo Somrak, poslanca Državnega zbora Braneta Janca in druge. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvedli pevci Moškega pevskega zbora iz Brestanice, je zbor začel delati, iz poročil in razprav je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu skoraj popolnoma realiziralo načrtovane dejavnosti tako na delovnem kakor na finančnem področju. Naj jih naštejemo nekaj: I. marca so v Kulturnem domu Krško pripravili Glavni zbor ZWS, 29- marca so pri Treh lučkah na Sremifu potekale Veteranske športne igre v šahu in pikadu. 29. marca so se v OS Ji) Krško na delovnem srečanju /brali predsedniki in sekretarji, 27. aprila so tri veteranske organizacije v Mladju podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju, sporazumu iz. leta 2000 se Je pridružilo še Združenju slovenskih častnikov OZ Krško. I-i. junija so v Velikih Malencah z veterani iz Brežic in PVD Sever Posavje org;mizirali odmevno družabno srečanje veteranov Posavja, i. julija so z. drugimi veteranskimi organizacijami izvedli spominski pohod na Bohor. 13. septembra so sodelovali pri organizaciji proslave na Planini, kjer so vsi podjiisniki sporazuma od KS Podbočje prejeli »Domicil«, 20. septembra so organizirali izlet v Gornjo Radgono, kjer so obiskali sejem Sodobna vojska, sodelovali so na Veteranskih športnih igrah v kegljanju in ribištvu, delegacije društva pa so sodelovale na raznih prireditvah in proslavah v Krškem in po vsej Sloveniji. Sodelovanje z zvezo je na visoki ravni, veterane iz Krškega pa tarejo stare težave, kot je Zakon o vojnih veteranih. Pričakujejo, da ho ZVVS v letošnjem volilnem letu dosegla premik na boljše, da ho prišlo vsaj Zborovanje pomurskih vojnih invalidov V sohoto. i), marca, je potekal redni letni občni zhor Območnega društva vojnih invalidov Pomirja, ki Ima 2 lOčlanic in članov. Žal kar ena tretjina invalidov nujno potrebuje finančno pomoč za normalen vsakdanjik. Letni občni zbor je bil tudi priložnost, da sta Mursko Soboto obiskala predsednik in tajnik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk in Vladimir Pegan. Predstavila sta sedanje številčno stanje v tej invalidski organizaciji Po vsej državi je namreč v Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije vključenih 6K.Š5 članic in članov, in sicer 2772 vojaških vojnih invalidov, 12S-t mirnodobnih invalidov vojne. 2594 upravičencev po zakonu ter 85 vojnih invalidov in vdov vojne /a Slovenijo leta 1991. Filip Matko do obravnave predloga, ki je bil vložen ž.e davnega oktobra 2001. Želeli hi si vsaj delček dejavnosti in pozornosti, ki sla bili namenjeni izbrisanim. Kakšno podporo daje naš sistem vdovam naših sohoreov in njihovim otrokom? Veterani iz Krškega so z.a pravno državo, vendar od nje zahtevajo selektivno obravnavanje posameznikov. Krivice, ki so bile povzročene, se morajo popraviti, pomisleke pa imajo v zvezi z odločbo ustavnega sodišča samo do tistih, ki se niso odzvali pozivu Predsedstva Republike Slovenije glede samostojnosti RS. Ko je nekdanja jugoarmada sklonjenih glav zapuščala Slovenijo, je za seboj pustila pravo razdejanje. V vojašnici Cerklje oh Krki rti bilo težko najti dokazov. Po zidovih vojašnic je pisalo: »Vrnili se bomo«! In glej, vrnili so se. Bolj potiho, ne tako, kot so si želeli, pa vendarle jim danes podarjamo državljanstvo, saj jim pripada, ker niso nikoli odjavili stalnega prebivališča! Na drugi strani pa nobena visoka politika ne omenja nepopolne veteranske zakonodaje, majhne ugodnosti šele po 50. letu, pri uveljavljanju zmanjšana pokojninska osnova, večno pomanjkanje denarja za vdove padlih leritorlalcev in policistov, ni denarja za šti|)ondije njihovih otrok, neopazni so veterani na čakanju za tlelo in Se bi lahko naštevali! Pri tem se upravičeno sprašujejo, kje so njihove odškodnine. Veterani v Krškem menijo, da je to glavna naloga njihove organizacije v tem letu! V nadaljevanju letnega zbora so hila vsa poročila soglasno sprejeta, enako tudi načrt dela in finančni načrt za leto 2004. Ena od osrednjih Iz pojasnila za podelitev zlale medalje t.rnestu Hreznikarju Ernest Breznikar Je eden Izmed pobudnikov ustanovitve območnih odborov ZVVS v Posavju lela 1996 In eden Izmed ustanoviteljev našega društva leta 1999. Vseskozi aktivno spremlja naše delo, najprej kot predsednik in sedaj kot podpredsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Posavje. Nesebično prenaša svoje Izkušnje na naše mlado društvo, naše članstvo in s svojimi nasveti bogati vsebine našega dela. Je vseskozi aktiven kot športnik, saj s st ojo ribiško ekipo zaseda na veteranskih tekmovanjih vedno visoka mesta, udeležuje se raznih prireditev in pohodov. Še posebno se Je Izkazal knl glavni organizator obnove partizanske bolnišnice na Holiorjn. kjer ni bilo delovne akcije, na kateri bi manjkal. Kot koordinator Je skrbel za vse druge operativne podrobnosti, za zagotavljanje sredstev, materiala in še bi lahko naštevali. S svojo pojavo in duhovitostjo daje pečat In prepoznavnost našega društva po Sloveniji. OZVVS Krško mu v zahvalo podeljuje zlato medaljo. nalog društva letos pa je postavitev spomenika v Krakovskem gozdu. Dejavnosti so začeli izvajati že konec prejšnjega lela s PO ZVVS Posavje in z zvezo, Po pogovorih z županom, s predstavniki DDC.SCP in Petrnlom imajo zagotovljeno lokacijo znotraj počivališča Za loke pri Smledniku, zdaj jim manjka še izvedbena in finančna konstrukcija. Za cilj so si zadali, da hi spomenik slavnostno odprli 25. oktobra, v spomin na izgon zadnjega vojaka JLA iz, Slovenije. Na zboru so zaslužnim članom podelili priznanja, ki so jih |>rejeli: Slobodan Simič. Kmo Zore, Franc Planine, Ivan Hriberšek, Roman Pire, Anton Palčič. Sandi Kosmač, Anton Mehle, Anton Novak. Arnold Koitomajjože Kranjc, Marjan Molan,Justina Molan in Rudolf Černelič. Bronaste medalje so prejeli: Dušan Levičar, Dušan Agrež, Milenko Stergar, Franc Volk, Stanko Prah in Božo Kosalec. Srebrni medalji sta prejela Branko Kukovičič in Ana Breznik. Zlato medaljo je prejel Ernest Breznikar. in za konec še splošna ocena. Bilo je kar nekaj dejavnosti, dobrega sodelovanja z. zvezo, drugimi veteranskimi društvi, s častniki, z občino. s krajevnimi skupnostmi, vendar se na prireditvah srečujejo eni in isti, kar predstavlja že tretjina našega članstva. Iz, letnega načrta dela so razvidne dejavnosti, zato krški veterani pozivajo člane, da naj obiskujejo njihove prireditve, saj za vsako prireditev ne morejo pošiljati vabil. Za svoje letošnje geslo pa so sprejeli stavek »Več nas bo, močnejši bomo!» RudiSmodii ŠT. 23 • APRIL 2003 Veteran 27 Jožica Svetina njen možJanez sta ¡praznovala visoka Uvljenskajubileja. Ob tem soJu obiskati hidipredsla miki i vUtfinske orga 11 teorije Svetinova sta praznovala V ponedeljek, 15. marca, jeJožka Sveiina z Rečice pri Bledu praznovala KS. rojstni dan njen mož Janez pa je januarja dopolnil 93 let iil je eden od najstarejših veteranov vojne za Slovenijo. Oh njunem prazniku so ju obiskali in jima zaželeli dobro zdravje generalni sekretar ZVVS Jože Ku/man. predsednik pokrajinskega odbora VVS za Gorenjsko Janez Kuseij, predsednica sukcije svojcev padlih v vojni za Slovenijo Irena Pctrif, župan blejske občine Jože Anlonič in predsednica krajevne skupnosti Rečica Ana Miler. Zakonca Svetina sta starša psihologa in prevajalca Janeza Svetine, tragično preminulega v vojni za Slovenijo. BlejecJanez Svetina, rojen leta 1941, je bil ena od civilnih žrtev v vojni za Slovenijo. Prevajal je dela indijskih mislecev, ki govorijo o svetu, človeku, družbi, njenem razvoju in vzgoji. Dne 28. junija 1991 je Sel predavat v Gornjo Radgono; med fotografiranjem napada JLA na TO je bil smrtno zadet. »Ob praznikih se spomnimo svojih članov z obiskom in s simboličnim darilom. Zakonca Svetina sta letos praznovala visoka življenjska jubileja, srečanje pa je hkrati priložnost zu spomin na njunega sina, ki je med osamosvojitveno vojno izgubil življenje,« je ob obisku dejal janež Koselj. AM Obletnica boja na Tisju Dne 24 . decembra 2003, prav na dan 62. obletnice bitke Štajerskega hataljona 11. grupe odredov, ko so se partizani spopadli z nemškim okupatorjem na Tisju. in 12. obletnice osamosvojitve Slovenije, je Občinski odbor ZB NOB Litija v sodelovanju z občinama Šmartno pri Litiji in Litija pripravil spominsko slovesnost. Slovesnosti, na kateri je bil tudi predsednik ZZB MOV Slovenije Janez Stanovnik. so se udeležili predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lilija m Policijskega veteranskega združenje Sever Litija ter položili venec k spomeniku padlim borcem v tem boju. Za popestritev so poskrbeli Zasavski rogisti iz Litije in Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Udeleženec bitke na Tisju 24. decembra 1941 Franta Komelj se je zahvalil organizatorjem slovesnosti in litijskemu planinskemu društvu, ki v spomin na omenjeno bitko vsako leto prireja pohod iz Lilije na Tišje. Planinskega pohoda se je 14. decembra 200} udeležilo več kol tisoč planincev in drugih pohodnikov. Besedilo iti foto: Franc Mali Slovesnost ob 62. obletnici boja na Tisju V GORNJEM POSOČJU SO PROSLAVILI 35. OBLETNICO USTANOVITVE TO Nikoli vas ne bomo pozabili! V Tolminu so 19. decembra lani v nekdanjem Domu JA, ki ga sedaj upravlja podjetje Grad, proslavili petintrideseto obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe na Tolminskem. Slovesnosti so se udeležili številni častniki in podčastniki enot TO, ki so aktivno sodelovali pri graditvi TO v Gornjem Posočju. Dne 20. novembra 1968 je bil ustanovljen odred s tremi bataljoni, in sicer poveljstvo odreda, zaščitna enota, zaledna enota, po en bataljon v Tolminu in Kobaridu, druga četa v Bre-ginju in tretja četa v Bovcu ter tretji bataljon, ki je bil formiran v Idriji. Navzoče je v imenu Slovenske vojske pozdravil stotnik Vinko Gaheršček. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil upokojeni podpolkovnik SV in sedanji predsednik pokrajinskega odbora ZVVS Vito Herginc. ki je od začetka leta 1968 aktivno sodeloval pri ustanavljanju TO in ustanovitvi severaopritnor-skoga odreda TO. Zadnja leta obstoja TO pa je bil poveljnik štaba TO v Tolminu. 'Danes sle tukaj zbrani pionirji graditve TO, ki ste s številnimi pripadniki enot zavzeto in uspešno gradili ume vojaške kolektive in usposabljali /iri-/mdnike v vojaški veščinah. V Gornjem Posočju so se spomnili obletnice ustanovitve TO s prireditvijo v Tolminu. Tako vtkano vaše osebno delo se je odrazilo mnogo kasneje - vročega junija 1991,' je med drugim povedal Vito Berginc. V nadaljevanju je osvežil zgodovino oblikovanja enot TO. vse do nastajanja MSNZ in organiziranosti v prav« Slovensko vojsko. Udeleženci slovesnosti so se spomnili ludi vseh pripadnikov enot TO, ki jih danes žal ni več med nami. Posebej so se spomnili na prvega poveljnika TO polkovnika Slavka Konavca in njegovega naslednika Marjana Brica. ki ju ludi ni več med nami. Ob koncu se je g. Berginc zahvalil vsem pripadnicam in pripadnikom enot TO v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec za njihova prizadevanja in prispevek h graditvi nekdanje TO, ki bo v zavesti naših občanov za vedno ostala prva slovenska vojska. Pavel Četrtič 28 Veteran ST 23 ■ APRIL 2003 Izlet v Gorn jo Radgono Pišem vam po klicu srca ponosne žene veterana Slovenske vojske. Lahko bi vam napisala kar knjigo o dogodkih, trenutkih, ki sem jih doživljala takrat, ko je pri nas v Sloveniji počilo. Srečna sera, da se je lakti končalo, srečna sem, da je moj mož veteran, ki je takrat opravljal svojo nalogo s srcem in z ljubeznijo do svojega naroda. Ponosen je na to, ponosna sem jaz in ponosna sta najina otroka. Zato vem, da sem se pravilno odločila, ko sem odšla z njim in veterani vojne za Slovenijo na izlet v Gornjo Radgono, na ogled vojaške tehnike in opreme Slovenske vojske. Bila je čudovita, topla, sončna sobota 20. septembra, ko smo se ob 7. uri odpeljali z avtobusoma iz Celja proti Gornji Radgoni. Bili smo prijazno sprejeti, Nai veteran Uare nas je pospremil do vhoda na sejem, dal napotke in smo se razšli. Ko sem vstopila na sejmišče, sem zagledala vojaško oporišče kot v filmu. Z velikim zanimanjem sem opazovala vso opremo in tehniko, s katero razpolaga Slovenska vojska. Ponosno sem stopala ob možu, njegovih prijateljih veteranih in eni izmed njihovih žena. Kako sem bila ponosna na naše vojake, čedne može in žene v uniformah. Vse so nam razložili o tem in onem in ure so tekle hitro. Prikaz službenih psov, reševanje in gašenje s helikopterjem, orožja, vojaških vozil in še in še. Prijazni vojaki so me tako zelo očarali, da bi na ves glas rekla, kako zelo sem ponosna, da sem Slovenka, da je moj raož veteran in da je tudi že sin odslužil vojaški rok na Bohinjski Beli. Cenim poklic vojaka, želim pa, da bi vedno opazovali naše orožje, opremo in tehniko le v miru in svobodi. Tudi poslikala sem kar nekaj posnetkov, katere bom dala v album poleg moža veterana in sina vojaka. Po dobri postrežbi vojaške hrane in pijače smo se zelo dobro razpoloženi vrnili v avtobus. Odpeljali smo se čez Dravsko polje do vasi Seia in gostišča prijakcu, kjer smo uživali ob dobri hrani in ubranih zvokih harmunike našega veterana, častnega godca Slovenije 2000, Viklja Ašiča. Nazdravili smo tudi veteranu, ki je ob tem času dobil obvestilo, da se mu je rodil vnuk. Veliko veselja je bilo v prijetni družbi veteranov. Na poti domov smo se prijetno zabavali ob zvokih harmonike in petju. Veselim se naslednjega vabila in kamorkoli bo vabilo namenjeno, bom šla z velikim veseljem in ponosom ob možu veteranu, Mislim pa, da tudi žene veteranov sodimo v njihovo družbo in bilo bi lepo, če bi nekoč lahko še skupaj zaplesali. Zahvaljujem se OZVVS CELJE, ki je organiziralo tako lep in prijeten izlet. Hvala veteranoma predsedniku Božidarju Sevšku - Daretu in sekretarju Francu Ulagi in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji izleta. Hvala vojakom Slovenske vojske za prijaznost ob ogledu sejma. Pa na svidenje, spoštovani veterani vojne za Slovenijo, nekje, kjer se bomo pač zopet srečali in poveselili. Žena veterana Lojzeta Mta V. Vabilo OZVVS Ljubljana vabi svoje člane na volilni glavni zbor in spomladansko veteransko srečanje. Dnevni red: !. volitve organov OZVVS LJUBLJANA, 2. veteransko družabno srečanje. Zaradi operativnih razlogov prosimo vse zainteresirane člane OZVVS Ljubljana, da morebitno udeležbo potrdijo s prijavo na elektronski naslov OZWS.ljubljana@volja.net, v kateri naj navedejo osebne podatke in številko veteranske izkaznice. Po predhodni osebni prijavi bodo udeleženci prejeli uradno vabilo z navedbo datuma in tnikrolokaci je glavnega zbora. Prijave bomo sprejemali osem dni po objavi v glasilu Veteran. Veteranski pozdrav in za Slovenijo! Predsedstvo OZVVS Ljubljana , ■" Iz dopisniškebeležke ') Drugi pohod veteranov v Vrbo Osmega marca letos je OZVVS Radovljica Jesenice ob slovenskem kulturnem prazniku drugič pripravilo pohod spomina in prijateljstva od Radovljice do Vrbe. Vseh pohodnikov je bilo letos 165 (lani 120). Med njimi je bilo 44 veteranov iz drugih območnih združenj iz Slovenije: Gornja Radgona, Vrhnika - Borovnica, Slovenska Istra, Zgornje Posočje, Bela Krajina in največ, I t članov, iz združenja Brkini ■ Kras. Pot jih je vodila iz Radovljice, kjer jih je pozdravil radovljiški #,upan Janko S, Sttišek, na Lanmvo, v BodešEe in skozi Ribno do Bleda; tam je bila ob Prešernovem spomeniku krajša slovesnost s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci in učenke OŠ prof. dr. Josipa Plemija z Bleda, na harmoniko je zaigrala Kristina Pahor h Kranja, povezovalec pa je bil Brane Pirih. Zatem so nadaljevali pol proti Zasipu, prek Piškovce do Vrbe, kjer so se udeležili tudi osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Na pohodu je sodeloval tudi veteranski pevski ¿bor območnega združenja, ki ga vodi Franc Podjed ter ima 28 pevk In pevcev. Zbor je zapel v Radovljici, na Bledu in v Vrbi, kjer se je predstavil s Prešernovimi pesmimi. RK Končno imajo društveni prostor V lendavskem Lovskem domu so se 26. marca na občnem zboru zbrati članice in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo I^ndava. O delu v minulem obdobju je poročal predsednik Živko Stanič in med drugim navedel, da je imelo predsedstvo po ustanovnem zboru združenja maja 2001 pred seboj kar zahtevno nalogo, saj je moralo urediti vso dokumentacijo v zvezi z registracijo združenja ter vse potrebno za odprtje transakcijskega računa. Velik problem je bil prostor, v katerem bi se sestajali in hranili arhivsko gradivo ter pošto, ki je sproti prihajala. Odločili so se in zaprosili nekdanjega župana Občine Lendava Jožefa Kotona, da se jim v uporabo odstopijo prostori nekdanjega Centra za alarmiranje. Po več prošnjah, katerim se je pridružilo še vodstvo območnega združenja slovenskih častnikov, jim |e le uspelo dobiti pisno zagotovilo, da dobijo prostore v uporabo. Vendar je po volitvah novi župan Anton Balažek preklical prejšnjo pogodbo In tako so bili spet na začetku poti. Vnovič so sledile vloge in ustne prošnje, dokler niso končno pred koncem prejšnjega leta dobili prostore v najem za nedoločen čas, skupaj z OZSČ in Združenjem borcev NOV. V preteklem obdobju so se lendavski veterani udeleževali različnih srečanj, proslav, pohodov in drugih prireditev, kateresoorganizIra-li sami, s sorodnimi organizacijami ali pa so bili le udeleženci prireditev BiH so soorganizatorji (skupaj z Občino Lendava, veteransko organizacijo Sever in OZSC Lendava) proslave ob odkritju spomin ske plošče vsem branilcem mejnega prehoda Dolga vas ob deseti obletnici vojne zaSlovenijo. Prav tako so skupaj z OZSC Lendava or ganizirali družabno srečanje ob tednu turizma Občine Dobrovnik. Udeležili so se vseh sej, ki jih je organiziral Pokrajinski odbor ZVVS za Pomurje, in glavnih zborov, ki jih je organizirala zveza. Žal pa niso mogli izvesti vseh postavljenih nalog. Tako še vedno niso rešili virov financiranja združenja, saj razen članarine nimajo drijgih virov dohodka. To nalogo bo treba rešiti skupaj z župani občin na območju, ki ga pokriva njihovo združenje. Skupaj z OZSC Lendava so kupili računalnik in uredili elektronsko pošto, tako da sedaj veliko laže uredijo vse potrebne evidcnce In druge naloge, ki jih od njih zahteva zveza. V prihodnje se bo treba botj posvetiti evidentiranju novih članov, nabavi prapora združenja teruniforme za praporščaka in drugim nalogam. Filip Matko ŠT. 23 • APRIL 2003 VEIERAM 29 Šport ) PRVO EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO V SMUČANJU IN STRELJANJU NA GOLTEH Oba naslova v Velenje tretja pa ekipa 00 ZWS Vrhnika - Borovnica. Četrto mesto so zasedli tekmovalci iz 00 /.\~YS Zasavje ■ Trbovlje, peti so bili veterani i/. 00 ZVVS laško. Med posamezniki je hi! najboljši Marko Lihteneker iz 00 ZVVS Velenje, drugi je bil Miroslav Vrčkovnik \/. 00 ZVVS Mežiška dolina, tretji Matjaž Vrbnak iz 00 ZVVS Zasavje - Trbovlje, četrti Miran Adrinek iz 00 ZVVS Spodnja Savinja - Žalec, peti pa Dušan Senčar iz 00 ZVVS Zasavje ■ Trbovlje. Vsi tekmovalci zmagovalnih ekip so prejeli kolajne in pokale. prvouvrščena ekipa pa velik prehodni pokal. Udeleženci tekmovanja so prejeli tudi praktične nagrade. ki so bile izžrehane ne glede na dosežene rezultate, kar je Se ena od posebnosti tega tekmovanja. Dušan AJtnik S tekmovanjem počastili tri obletnice Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija pripravi vsako lilo ob dnevu samostojnosti turnir v malem nogometu in tekmovanje v streljanju t. mračno puško. Z lanskima, ki s« ga pripravili sredi decembra, so se spomnili tudi 35. obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije in 62. obletnice bitke naTisju. Na tekmovanju so se pomerili I -t ekip iz območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo Kamnik, Moravče, Vrhnika in Litija, Zveze slovenskih častnikov Novo mesto in Litija ter veterani Sever in Policijska postaja Litija. V malem nogometu so tokrat slavili novomeški častniki pred litijskimi veterani, tretji so bili 30 Veteran st. 23 • april 2003 ti Spanskimnieriika r/ijna se Je zaieia za null rksptuzije nil vojaSkl latljl Maine, kl iuij hi jo potaroilH Spanci.Jambor t Uiiljc Spomenik neznanemu vojaku, V sarkofngn so pokopanl posmrlnl oslankl neznnmh Maine (lern) spomlnja na zttcelek te vojne luliikor. paillih rprrl In /Iri/gl srelorni < ietnamu In vsepaale r njej Veteran ST 23 APRIL 2003 C Vojaško orožje in oprema ) Vse države na svetu se srečujejo s pomanjkanjem denarja za vojsko oziroma nakupe novih oborožitvenih sistemov in nove opreme. Tudi države, v kalerih se še preči nekaj leli niti vprašati ni smelo, ko je šlo za vojsko, zdaj varčujejo in se ozirajo za cenejšimi rešitvami. To se dogaja tudi v Vietnamu. Oblasti v Hanoju so namreč sporočile, da bodo posodobile in nadgradile 10 leta! za ognjeno podporo vrste su-22. Tako naj bi precej zmanjšali stroške, ki naj bi jih imeli, če bi kupili precej dražje ruske prestreznike vrste su-27 in večnamenska bojna letala vrste su-30. Pri posodobitvi letal su-22 naj bi sodelovale Češka. Poljska. Rusija in Ukrajina. Ena izmed vielnamskih idej je, da bi posodobiti tudi dvosedežna trenažna letala su-22. Pri teh naj bi sedež, ki je sicer zdaj namenjen inštruktorju, spremenili v sedež za inženirja za upravljanje bojnih sistemov. V sestavi vietnamska vojaškega letalstva je 53 lelal vrste su-17, su-20 in su-22. V letih od 1996 do 1998 so ruska podjetja nadgradila in posodobila 32 enosedežnih letal ter 2 dvosedežni letali su-22. Vietnamsko letalstva ima tudi sedem letal su-27SK in pet letal su-27UBK/su-30K za zračno prevlado. Strokovnjaki menijo, da bodo nadgradili tudi ta letala in jih opremili z raketnimi izstrelki zrak-zrak vvmpel R-77 (AA-12), rake- tami zrak-površina vympel Kh-29(AS-14), proliladijskimi raketami Kh-31 (AS-17) in raketami zrak-površina Kh-59M (AS-18). Vietnamska vojska je ra svoje letalstvo naročita še 4 večnamenska letala su-30MK, ki naj bi bili vredni 120 milijonov ameriških dolarjev, izdelovalec pa naj bi jih dobavil letos in prihodnje leto. Z letali su-30MK zadeve niso povsem jasne, saj nekateri viri trdijo, da bo Vietnam naročil še osem letal te vrste in naj bi imel skupaj 12 letal su-30MK. Drugi viri pa pravijo, da bodo Vietnama naročili še več letal te vrste. Prav tako pa ne vedo, kako bodo ti načrti vplivali na posodobitev letal su-22. Iva podlagi 16 člena Statuta Zvem veteranov vojne za Slovenijo, ki ga je sprejel Ustanovni 7bor Zveze veteranov vojne za Sloveni|o 20. maja 2000. je predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo sprejelo PRAVILNIK OVETERANSKIH OBLEKAH i. SPLOŠNE DOLOČBE 1.člcn S tem pravilnikom se urejajo kroj, kakovost, barva in nošenje veteranskih oblek, oznak in priznanj 2. tlen Veteranskoobleko Zveze veteranov vojne za Slovenijo (v nadaljevanju: ZVVS) smejo nositi le veteranke in veterani (v nadaljevanju: veterani), ki so ¿lani območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo (v nadaljevanju: OZVVS), ki so članke ZVVS. 3. Člen Veteranske obleke so: - slovesna veteranska obleka, - maskirna veteranska obleka Teritorialne obrambe (v na daljevanjn. TO), -veteranska obleka Manevrske strukture narodne zaščite (v nadaljevanju: MSNZ ZVVS). II. SLOVESNA VETERANSKA OBLEKA 4. ¿len Slovesno veteransko obleko sestavljajo: - kana.jopič. plašč s podlogo, hlače, srajta, kravata, nizki čevlji in nogavice v črni barvi, bele rokavlce. 5. ¿len Kapa je planinska in je zelene barve. Na sredini ima izvezen znak ZVVS Jopič je zelene barve. Ima dva naprsna našita žepa, spodaj pa dva poSevno vrezana žepa. Na ramenih ima vsili epoleti, na snemljivih epolelah pa izvezena znaka ZVVS-Na levem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi grb Repuhlike Slovenije z napisom VEfERAN. Na desnem rokavu, 10 cm pod ramenskim Šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije. Okrasna vrvica v beli, rdeči in modri barvi je spletena v pramen in pripela na desno ramensko epolelo ter pritrjena na desni žep jopiča. Dežni plaič z dvem a pokončno vrezanima žepoma |e temno zelene barve in ima snemljivo podlogo. V ovratniku ima spravljeno kapuco. V viiini prsi ima na levi strani našit izvezen znak ZVVS, Na levem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi grb Republike Slovenije z napi som VETERAN. Na desnem rokavu. 10 cm pod ramenskim Šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije Hlače so črne barve, spredaj imajo dva poševno vrezana žepa, zadaj pa dva vodoravno vrezana žepa. Hlačnici imata tanek rdeč obšiv. Pas za hlače je črne barve in ima srebrno sponko, na njej je nameSfen znak ZWS. Mena srajca z dolgimi rokavi se nosi brez jopiča in brez kravate z odpetim zgornjim gumbom. Imi dva naprsna na-Sta žepa in vSiti ramenski epoleti. Na snemljivih epolelalt sla izvezena znaka ZVVS Na levem rokavu, 10 cm pod ramenskim Šivom, se nosi grb Republike Slovenije z napisom VETERAN. Na desnem rokavu, 10 cm pod ramenskim iivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije. Na desni strani prsi nad nadprsnlm žepom se nosi sredinsko umeSčen znal; osebnosti iz istega blaga (prva črka imena in priimek). Obroba znaka in črke so v barvi starega zlata, bela srajca z dolgimi rokavi z naSltkoma ali brez se nosi pod jopičem in s kravato Bela srajca s kratkima rokaioma in našitkoma se nosi brez jopiča in brez kravate, z odpetim zgornjim gumbom. Ima dva lusna naprsna žepa in vSiti ramenski epojeti. Na levem rokavti, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi srb Republike Slovenije z napisom VETERAN. Na desnem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije. Na desni strani prsi nad nadprsnim žepom se nosi sredinsko umeščen znak osebnosti iz istega blaga (prva trka ime oa in priimek). Obroba znaka in črke so v barvi starega zlata Kravata je zelene barve z natisnjenim znakom ZVVS. MASKIRNA VETERANSKA OBLEKA TO 6. člen Maskirna veteranska obleka TO ie iz maskirno potiskane tkanine. Maskirno veteransko obleko TO sestavljajo: - kapa, ovratna rut», hlače, srajca, vetrovka, pulover, rokavice, sknrnj i, pas za hlače. 7. člen Na kapi se nosi znak ZVVS. Na srafei in vetrovki se nosita veteranska našitka. Na levem rokavu, 10 cm pod ranenskjm Šivom, se nosi grb Republike Slovenije z napisom VETERAN. Na desnem rokavu, 10 cm pod ramenskim Šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije, »a traku nad levim naprsnim žepom se na sneml jivi epoleti nosi izvezen znak ZVVS tla desni strani prid nad naprsnim žepum se nosi sredinsko umeščen znak osebnosti iz Isiefta blaj^a {prva črka imena In priimek) Obroba znaka in črke so v bani starega zlata. Srajca se nosi samostojno, pod puloverjem ali vetrovko. Kadar se srajca nosi samostojno, se oosi z odpetim zgornjim gumbom. Hlače se nosijo zatlačene v škornje. VETERANSKA OBLEKA MSNZ ZVVS 8. člen Veteranska obleka MSNZ ZVVS je iz maskirno potiskane tkanine. Je v barvah nekdanje specialne brigade VORiS. Veteransko obleko MSNZ ZVVS sestavljajo: - baretka, srajca, vetrovka, hlače, pas za hlače, Skornji. 9. člen Baretka je temno zelene barve. Na njej je kokarda MORiS-a Maskirna srajca z dolgimi rokavi se nosi z odpeiim zgornjim gumbom samostojno ali pod vetrovko. Ima tfra naprsna našita žepa. Na levem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi grb Republike Slovenije z napisom VETERAN Dva centimetra pod omenjenim našitkom se nosi našitek MSNZ. Nadesnem rokavu, 10 cm |>od ramenskim šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije Na desni strani nad naprsnim žepom se nosi sredinsko umeščen znak osebnosti iz blaga, na levi pa napis SLOVENIJA, Maskirna vetrovka se nosi prek srajce. Na levem rokavu, 10 cm pod rame nskim šivom, se nosi grb Republike Slovenije z napisom VETERAN Dva centimetra pod omenjenim našitkom se nosi našitek MSNZ. Na desnem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije. Na desni slrani prst nad nadprsnim iepom se nosi sredinsko umeščen znak osebnosti iz blaga, na levi pa napis Slovenija Bojni pasje zelene barve in se nosi prek vetrovke. Hlače so maskirne, pas za hlače pa črne barve. Škornji so črne barve. Kokarda MORiS-a je sestavljena iz ščila, obrobljenega z vencem lipovih listov na dveh mečih. Na ščitu nalipovem listu je risova glava. Našitek MSNZ ZVVS je okrogle oblike. V sredini ie znak MSNZ. nad njim je na usločenem traku napis VETERAN, spodaj na usločenem traku pa napis MSNZ. Obleko MSNZ ZVVS smejo nositi le veterani, ki jim je pri znan status organizatorja MSNZ JO. Pripadniki MSNZ 90 lahko nosijo znak MSNZ na bojni veteranski obleki na desni strani. 10. Člen Kroj, barvo in kakovost blajsa določa lista kakovosti, ki je sestavni del tega pravilnika Lista kakovosti ima veljavnost zaščitnega znaka ZVVS. 11. člen Zaradi večje promocije in boljše prejioznavnosti organi zacije se ob različnih priložnostih priporoča nošnja cepič zelene barve z izvezenim znakom ZVVS ter raznih zelenih in belih majic z natisnjenim ah izvezenim znakom ZVVS. III. VETERANSKE OZNAKE IN PRIZNANJA 12. člen Veterani nosijo veteranske o* nake - Izvezen znak ZVVS se nosi na kapi in snemljivih epolelah. Natisnjen znak ZVVS se nosi na kravati. Na sredini levega zgornjega žepa se nosi kovinski znak članstva ZVVS. - Okrasna vrvica v beli, rdeči in modri barvi je spleten a v pramen, ki je pripeta na desno ramensko epolelo in pritrjena na desni lep jopiča - Okrasna vrvica praporščaka je pletenica vbarvi starega zlata. Praporščaki jo nosijo na veteranskem plašču pod desno pazduho In pripeto na desno ramensko epoleto. - Na levem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi grb Republike Slovenije z napisom VETERAN - Na levem rokavu. 2 cmnod našitkom grba Republike Slovenie z napisom VETERAN se nosi našitek MSNZ ZWS. - Na desnem rokavu, 10 cm pod ramenskim šivom, se nosi oznaka Svetovne veteranske federacije. - Na konicah ovratnika jopiča se nosita kovinski oznaki SVN v zlati barvi. - Znak osebnosti se nosinad desnim naprsnim žepom oblačila; kovinski se nosi na jopiču, iz blaga na srajcah in vetrovkah. - Gumbi zlate barve z znakom ZWS se nosilo na ramenskih epoletah, n aprsnih žepih in rokavih jopiča. 13. člen Oblike, barva, velikosti in kakovosti veteranskih oznak in našitkov so določeni v prilogi, ki je del tega pravilnika. VETERANSKA PRIZNANJA 14. člen Veterani nosijo veteranska priznanja, ki so jih prejeli za delo v ZVVS. na levi strani suknjiča nad naprsnim žepom Priznanja se lahko nadomestijo z nadomestnimi trakci, ki se lahko nosijo na srajcah in jopiču slovesne veteranske obleke ter na srajci in vetrovki mjjne veteranske obleke TO. DRUGE OZNAKE 15. člen Pripadniki MSNZ, ki so veterani, lahko nosijo na slovesni veteranski obleki oznake organizacije MSNZ. Veterani smejo na veteranski uniformi nositi državna odlikovanja, ki jih ¡»dellujejo predsednik republike. Ministrstvo za obrambo ter Ministrstvo za notranie zadeve in katerih iseblna je vezana na domoljubna dejanja, dejanja za hrabrost hrabro dejanje, delo in uspehe v Slovenski vojski in policiji. Praporščaki ZVVS nosijo na svojih veteranskih oblekah znak praporščaka in okrasno vrvico praporščaka Okrasna vrvica praporščaka je pletenica v barvi starega zlala. Prapo riiaki jo nosijo na veteranskem plaSču pod desno pazduho in pripeto na desno ramensko epolelo Znak praporščaka se nosi na sredini desnega žepa jopiča slovesne veteranske obleke. V tem primeru se okrasna vrvica slovesne veteranske obleke pripenja na navaden gumb, ki je priSit na vrh našitega žepa dva centimetra od zunanjega levega roba in ie skrit pod poklonec žepa, V času nošenja veteranskih oblek veteranom ni dovoljeno nošenje znakov, oznak, činov, priznanj in drugih simbolov, ki niso določeni s tem pravilnikom. Nošenje znakov, oznak in drugih simbolov, ki niso pozitivno vezani na Slovenijo, ni dovoljeno, ČASTNI PAS 16. i len Predsednik ZWS, PO in OZVVS ob izvolitvi prejmejo poseben svilen pas rdeče barve v spomin na ustoličenje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju. Obliko pasu določa lista kakovosti v prilogi z oznakami in znaki. Pas se nosi ob slovesnostih na veteranskih oblekah in ob primerni civilni obleki. IV. NOŠENJE VETERANSKIH OBLEK 17. i len Slovesno veteransko obleko lahko nosijo člani OZVVS, ki so članice Zveze veteranov vojne za samostojno Slovenijo. Slovesno veteransko obleko nosijo člani na: - državnih proslavah, - slovesnih proslavah in prireditvah, ki jih organizira ZWS, - sejah in srečanjih mednarodnih veteranskih organizacijah, - javnih nastopih, ko predstavljajo ZWS, - pogrebnih slovesnostih, - prireditvah, ko to določi predsedstvo ali predsednik. 18. člen Veterani nosijo slovesno veteransko obleko urejeno, glede na vremenske razmere, le kot celoto. Menjava njenih delov ali prirejanje nI dovoljeno. 19. člen Sestavni del slovesne veteranske obleke so tudi bele rokavice, ki jih nosijo veterani: - na pogrebnih slovesnostih v primerih, ko nosijo krsto ali žaro, blazinico s priznanji pokojnega veterana, državno zastavo, veteranski prapor in vence, - pri polaganju vencev na grobove padlih in umrlih veteranov, - na državnih in veteranskih proslavah, ko nastopajo v ešalonu, - praporščaki, ko nosijo prapore, - pri izvajanju slovesnega veteranskega dejanja. Nespoštovanje pravil nošenja slovesne veteranske obleke se šteje za hujšo kršitev četrte alineje 11. člena Statuta ZWS. Častno razsodišče lahko po 22. členu Statuta ZWS izreče ustrezen ukrep. V. IZDELAVA SLOVESNIH VETERANSKIH OBLEK 20. člen Slovesne veteranske obleke lahko izdelujejo le proizvajalci, ki imajo to pravico pridobljeno popostopku in skladno s predpisi ter pogodbo, sklen|eno z ZVVS, Proizvajalci morajo pri izdelavi slovesnih veteranskih oblek spoštovali določila tega pravilnika, s katerim so določeni kroj, kakovost, barva in druge zahteve za izdelavo oblek Glede naročanja in prodaje veljajo splošno veljavni predpisi za proizvodnjo in prodajo blaga. KONČNEDOLOČBE 21. člen Za spremembo kroja, barve in kakovosti slovesne veteranske obleke je pristojno Predsedstvo ZWS, 22. člen za ZWS in vsa OZVVS, ki so člani Ta pr avilnik je obvezen 23. člen Pravilnik je sprejelo Predsedstvo ZVVS na 4, seji 5 112003 in velja od o. 11.2003- S tem pravilnikom preneha veljati Pravilnik o svečani veteranski obleki št. ZW5-5/2001 z dne 22.2.2001. Številka: ZVVS-12/2003 Ljubljana: 5 11.2003 Srečko LISJAK PREDSEDNIK ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 38 Veteran ŠT. 23 • APRIL 2003 LOTUS PROGRAM Cena programa v eno- in dvoposteljni sobi za osebo znaša / SIT: 04. 04. - 07. 06. 2004 07. 06. - 01.08. 2004 2 dni 5 dni 7 dni 2 dni 5 dni 7 dni Grand hotel SAVA**** 23.500 56.600 74.600 21.500 51 600 67 600 Hotel ZAGRtB**** Upokojenci 23.500 51.000 67.200 21.500 46.500 60 900 Program vsebuje: • 2, 5, 7 x polpenzion • neomejeno kopanje v termalnem bazenu, prost vstop v turško in finsko savno, tepidarij, Kneip kopeli, aquaaerobika, • vsak dan jutranja gimnastika v bazenu ali Fitness centru • prost vstop v fimess center • joga nidra za sprostitev in meditacijo • specialna masaža hrbta (20 min)-pri 5 in 7-dnevnem programu • refleksna masaža stopal ali aromaterapija obraza in glave (20 min) • svečana večerja ob svečah in glasbi • vsak večer ples in zabava v kavarni Imperial • bogat in zanimiv animacijski program Doplačila na dan (v SIT): - za polni penzion - turistična pristojbina 1.700 SIT 162 SIT Zaužijte lepoto z nami1 Grand* HOTEL SAVA Hotel SAVA Rogaška d.o.o. Zdraviliški trg 6 3250 Rogaška Slatina Tel.: 03 8114000 Fax: 03 811 4732 E-pošta: info@hotel-sava-rogaska.si